DRUGA PLAT
V WasMngtonu se je od 26.do 28 .aprila vr^il 3 »kongres Mednarodne kmečke zveze, v kateri sta od jugoslovanskih strank včlanjeni Hrvatska seljačka stranka in Srbska zemljoradnička stranka.Izseljencatisk je ob= Davil poročili,ki sta jih predložila temu kongresu g.3r.V,Maček in g.dr. ^.Tavrilovi d. Obe poročili, ki bi sicer mogli biti ‘'-e bolj podkrepljeni s podatki,statistikami,komunističnimi govori in navedbami,slonita na trdit yi,da se takozvani nacionalni komunizem (titoizem) nič ne razlikuje od internacionalnega,sovjetskega. S spreminjanjem'nazivov samo zavaja mnoge vplivne zapadne činitelje na krivo pot. Ker so prireditelji gotovo poskr beli,da bosta poročili dostopni tudi širnemu krogu zapadnih političnih Prvakov, (morda celo ne samo ameriških,)j e bila tako kongresna prilika tu bi za jugoslovanski primer dobro izrabljena; tem bolj, ko se na drugih Poloficialnih zapadnih prireditvah jugoslovanska zadeva skoro nič ne o = frenja. '	■	.
Vendar na zapadu zgoraj omenjena teza o enakosti "nacionalnega" in sovjetskega komunizma praktično dosti ne pomeni,četudi je še tako dobro' Prikazana in branjena. Zapad pač stoji pred (dejstvom, da se je Tito-odce Pil od Moskve, oz,da so ga vrgli iz sovjetskega občestva. S tem je sovra ^nik - Sovjeti - o slabij en..Nedvomno smo vsi begunci enakih misli glede
Nezanesljivosti Titove'vojske, neučinkovitosti jugo slovanskega gospodar= 3kega sistema, o sovražnosti jugoslovanskega prebivalstva do Tita in po= bobnem. Že iz samega nasprotstva do Tita verjamemo vse to in še mnogo več. Zapad potrebuje dokazov in ko smo vse predložili, še vedno ne spre= Tenimo očividnega dejstva, da sovjetske armade ne stoje pred Trstom, tem= ^eČ dokaj desetin kilometrov zadaj. Naj bo sovraštvo beguncev do Tita še bako slepo, ne bo navdalo s slepoto tudi zapadnih sil. Nič nam ne pomaga Prezirati dejstvo,da so čistke' komunističnih mogotcev vsaj v časovni, če Ne vzročni zvezi s Titovim prelomom. Sami komunisti so iznašli novo ozna ^°^za krivoverstvo,- titoizem, in so s tem Titu na zapadu pridobili ugled, bočiščenja Gomulke, Kostova, Djodje,Rajka,Clementisa,Sionskega,Paukerje= ye^v pričakovanju, zagonetna smrt Ž lanova in Dimitrova, prej^rahlja jo tot jačajo vladavino onstran Zavese, ki jo mora celo v'komunističnih vrhovih bržati vkup le groba silo. Ne moremo pripisati Titu takih sposobnosti,da “i-razpredel mrežo titoizma po vsej vzh.Evropi.'Toda vsaj nekoliko je Pjegov uspešen prelom' pač opogumil ostale nezadovoljneže in prav gotovo Titov ugled na zapadu zaradi, tega zasluženo ali nezasluženo zrastel.
0 Preziranjem ne bomo tega dejstva izpremenili.
■ .. Prav gotovo je treba opozarjati Zapad na stvarno stanje v Jugoslavi ter na slabe strani Titovega zavezništva. So znaki, ki kažejo, da pri G9Nja tudi Zapad kritičneje gledati na Jugoslavijo. Toda takšno opozarja yje. je le ena stran medalje. Enostavna zahteva "Vrnite narodom Jugoslavi svobodo!" ostane pač le geslo,ki ga ni moči z lahkoto uresničiti.
Drugo stran medalje ne morejo izpolniti splošna gesla,niti široke, Visokoleteče misli. Postavlja se konkretno vprašanje: Kakšna noj bi bila Politika Zapada do Jugoslavije v obstoječih razmerah? Odgdvor^mora biti stvaren in jasen. Treba je temeljita,vsestransko,podrobno preučiti,kakš= Na naj bi bila stvarna politika. Taka študija bi bila potrebno v prvi Testi za nas same, da bi vedeli, za kaj naj se potegujemo in kam in kako j usmerimo svoje napore. Študija bi morala gledati z očmi zopadnega. d!r "pivnika ,Le tako bi jo nadal je mogli vzeti v pretres tudi zapadni politi= loko sodobno je spet MnSarykovo opozorilo iz ni.svetovne vojne: "Pra = (.vključiti naš problem v svetovnega!"
Izdelava takega predloga je težavno delo,ki ga ne zmore noben posa= meznik.To delo zadeva tudi slovenske, Lrvatske in srbske politične emigran te vse enako. Vendar nekateri begunci na izdelavo takega dela ne ra*una= jo - iz nedoraslosti tej nalogi ali pa iz preprostih računov,da bo z Mos kvo padel tudi Tito. Zdi se, da stavijo vse na kocko tretje svetovne voj ne.Ta bi res utegnila poleg razrušene domovine redkim preostalim rojakom -prinesti tudi svobodo. Toda kaj, če se bo živčna vojna v različnih nape= tostih vlekla še leta in leta? Velja tudi potem *akati na spopad med Za= padom in Moskvo? Tito ima prav v primeru dolge živčne vojne poleg negativ ne - tudi pozitivno stran za nas. Ali ne bi Zapad vendar izkoristil prili *ke,če bi se mu ugodno ponujala,da bi dobil v Jugoslaviji resničnega, odkii tosrčnega in enakomislečega zaveznika namesto rdečkastega diktatorja? A= li mu ne bi bolje slutila demokratična vlada in zanesljive divizije v vojvodinski ravnici, v Vardarski dolini in ljubljanskem prehodu? Kako pri ti do tega? Ali zna in more emigracija kaj koristnega svetovati ali celo pomagati?
t\ (
NEKAJ JS NAROBE
3500 Slovencem,ki so v Trstu volili po svojem narodnem in demokra'= tičnem prepričanju, iskreno čestitamo.Enako Slovencem v okoliških obči = nah,ki so se uspešno borili proti komlhformistom in pokazali,da.je okoli ca slovenska.
Slabo uslugo pa bi napravili.tem in vsem ostalim Slovencem^ako bi se pridružili brezskrbnemu zmagovitemu rajaniu. Naši tržaški rojaki bodo morali resno preučiti položaj in se odločno oprijeti dela,zdaj ko je mi= nila volilna mrzlica.
Najbolj boleča točka so pač izgubljeni slovenski glasovi.Lvakrat to liko glasov,kot sta jih dobili oba slovenski listi skupaj, je šlo za tuje.,. italijanske stranke. Vprašanje, zakaj se je to zgodilo, mora biti te meljito-raziskano v samem. Trstu. Na. tem mestu le' ugotovimo, da . mora tukaj nekaj biti narobe.	•.
Vsekakor se bore predvsem demokratični Slovenci'z‘neštetimi težava^ mi in bodo vedno morali ostati skromni, tako da blesk velikih strank nuj no privabi nekaj vetrenjakov. Toda ne gre se za izbiro strank,temveč na^ rodnosti. Zato bi mislili,da pri Slovencih, presitih fašistov in Italije nov sploh, ne. bo mnogo : ~ -V1 jivcev. Zakaj, jih je dvakrat več kot-zaved= nih? Mogoče so čutili,da bi bil glas za male stranke proč vržen,ker-bi po veljavnem volilnem...sistemu težko dobile kaj več sedežev.V tem primere-je treba obžalovati, da"1 se liste niso povezale.
Nič čednega bi. tudi ne bilo,če bi bili Slovenci zbegani od volilne^ propagande.»Bralcem, DEMOKRACIJE, ki je zalagala ljudi.z izvlečki iz mnogi*1 govorov na zborovanjih,ne more biti povsem jasno,zakaj naj bi v okoliš ^ kih.občinah volili skupaj s titov.ci,v Jrstu samem pa ne zanje .Jugo slavi5* ja, čeprav titovska, je-v očeh'ljudi'postala■njihova zaščitnica»Težke loge,da bi pojasnil komunistično igro,se ni nihče lotil. Ker je bila vo* lilna udeležba neznanska,ko"e, : da to ni povzročalo izostankov,pač pa je morda prispevalo.k večjemu: porastu titovskih glasov. Nihče ne more opor6 kati modrosti povezave v okoliških občinahrlač pa je mogoče reči,da bi bila v, Trstu potrebna razločnejjšn linija..
Demokrati se morajo vprašati,na čigav račun bi v bodoče mogli pove^ čati svoje glasove in prop-^g^ndo uperiti v ta smer .Pri to* evanj e čez za kon, ki je enkrat delal njim v prid in drugi* v slabo, bi bilo nesmisel*16' (Izpodbijati ga je mogoče le’ v načelu,, 1 o*eno od volilnih rezultatov, ke* je krivičen do narodne manjšine.) Enako ne koristi pritoževanje čez vo/' lilne imenike brez utemeljitev in kazenskih postopkov,Obtoževanje v trudni 'je komunistična specialiteta, s katero demokrati nič ne pfidobä.Voli* ne imenike si' je mogoče ogledati in skrbno poiskati pogreške,nakar bi 2 gromom in treskom dosegli popravo in velik moralen uspeh.	^
Treba je misliti nn, bodočnost« .Splošno priznano je, da bi bilo po
trebno temeljito obve-šča.ti Zapad,
; KLIC TRIGLAVA
53:,Bucks Hill, Chapel End, Nunea ton,Warwickshire
Izhaja 1.in 3.ponedeljek v mesecu
da' ne bo pozabil na Slovence.Zamisel ^ informacijske pisarne ni slaba.P^6' pričani smo,da bi jo podprli vsr ^ Slovenci -v tujini, ki bi mogli.Niko^ kor. ne smemo čakati,da bo spet te kla voda v grlo. Pričeti je treba^ prav zdaj, ko bo morda nastopilo . tišje,da bi do prihodnje nevihte 6 li že pripravljeni in ne preserecdV’
TRŽAŠKE VOLITVE
Trst, 1.junija. (Porodilo nagega dopisnika)
Italijani dolgo štejejo glasove. Izid volitev, ki so se vršile v ne del jo 25.maja, so objavili ^ele v četrtek. V Trstu je Slovenska narodna lista povečala število glasov in ohranila svoj mandat, tako da bo g. dr. Josip Agneletto ponovno v mestnem svetu. Vsi so z volitvami zadovoljni, piše DEMOKRACIJA. Demokristjani so ohranili svoje položaje; komunisti so druga najmočnejša stranka; Fronta za neodvisnost in neofašisti so po= dvojili glasove; titovci so narasli za 1/4* Vse to se je dogodilo pri o= gromni volilni udeležbi 94 ^ volilnih upravičencev.
Kot pred tremi leti je spremljala tudi zdaj tržaške volitve velika gonja italijanskih iredentistov,ki so hoteli prikazati upravne volitve kot plebiscit za ali proti Italiji. Volitve so bile lani na italijanski pritisk dvakrat odložene. Kontno jih je zavezniški poveljnik določil na isti dan,kot so se vršile v Južni Italiji. Tudi v Trstu je veljal zaple= teni italijanski volilni zakon, ki najmočnejši stranki prisodi nesoraz = merno veliko število sedežev, medtem ko zapostavlja male stranke. Na ta način omogoča redno vlado v krajih, kjer je strani kot peška, toda očit= no zapostavlja narodne manjšine. Kot drugo posebnost omogoča povezavo list. Tega se je n.pr. poslužila Liberalna stranka.Njeni 3 sedeži pride=
00	vsak na 2000 oddanih glasov,podobno kot 5 sedežev Socialistične stran ke za Jul.Benečijo. Nepovezana Fronta za neodvisnost je dobila pravtako
5 sedežev, vendar odpade na sedež 4500 glasov. Podobno slabo so odrezale slovenske stranke, najslabše pa kominformisti, pri katerih je šele 5100 glasovalcev dobilo enega zastopnika.-Volitve so torej že kot take bile. Uspeh Italijanov; bile so v tej obliki podarjene De Gasperijevi vladi in Zaključki londonske konference so bili nadaljnja ugodnost Italijanom. Do neke mere so imele volitve mednarodni pomen.Ce bi namreč stranke, ki so:
2a neodvisnost Trsta, izgubile na glasovih, bi bila močno ojačena zahte= va italijanske vlade po tržaškem ozemlju. V resnici so izgubili na gla.-sovih v glavnem demokristjani in komunisti in pridobili predvsem Neodvis neži in ' fašisti. Razmerje je ostalo nekako neizpremenj eno. Približno 42 % glasov, vštevši kominformistižne, je za STO.	^
Predvolilna kampanja je bila po italijanski navadi zelo živa.Čeprav Öe bilo manj trošenja papirja kot pred tremi leti, je bilo vseeno več Vo Tilnih shodov in je povprečno govorilo okolo 20 govornikov vsak dan samo v mestu Trstu, da o okolici ne govorimo. Prišli so težki kalibri iz Ita lije, ki so govorili za italijanske stranke. Zadnji dan je prišel celo yojni minister Pacciardi, katerega govor je bil poln rožljanja z orožjem ift prikritih groženj Jugoslaviji. Niso manjkali tudi izgredi, ki so jih Večinoma izzvali fašisti ali italijanski nacion^listi. Žvižganje je bilo Ua dnevnem redu, kjerkoli v Trstu so govorniki govorili slovensko- naj« Več KP Vidalija - ali pa kjer so govorili independentisti. Na volilne le Peke strank, ki so za STO, so lepili prepovedane lističe.z napisom: znak Uenegatov. To pa ni oviralo italijanskega lokalnega trobila GlORNALE Dl TRIESTE,da ni takoj po volitvah proglasil komunistično stranko kot ita lijansko stranko, čeprav so med volilno kampanjo tudi oni bili "renegati. lodobno je DEMOKRACIJA pred volitvami označevala KP za italijansko^ kar
01	ni preprečilo,da jo po objavljenem izidu ne bi štela med pristaše STO. e j v e č in najbolj vidno propagando je imela monarhistična stranko "Zvez=
Ja in krono". Po množini'letakov'sodeč bi morala imeti polovico glasov. Toda vsa ogromna količina papirja ji je pomagala le do borih 2.^.
Nedeljski izidi volitev so bili ugodni za tiste stranke,ki zagovar= Öajo nezavisnost STO-ja.Dobile so skupno okoli 8000 glasov več kot pa pred 3 leti (4,5 $) .Najbolje je odrezala Fronta za neodvisnost, ki je do = lila 11,000 glasov več kot 1949 ali skoro 100^ porast. Ista je dobila Tudi mnogo slovenskih glasov in je nekaj slovenskih vasi glasovalo za^ R^onto za neodvisnost v večji meri kot za'čisto slovenske liste.Najmoc= neDči stranki iz leta 1949 - Demokristjana in Kominformisti - sta obe iz Subili glasove: prva 6000 glasov, drugi 4500 glasov. Razen velike zmage. Rronte za neodvisnost je bilo presenečenje dneva, - ki so ga poučeni pri cakovali - uveljavljenje fašistične stranke,ki je čez noc postala c e ^r to Rcjmočnejša skupina in je pridobila pod imenom Italijansko socialno gi= ^cnje (MSI) 10.300 glasov več (100$) kot pred tremi leti. - Slovenska
narodna lista, ki j® letos združevala Slovensko demokratsko zvezo, Slovensko1 krščansko socialno zvezo in Skupino neodvisnih je dobila 3500 glasov, tc je 500 več kot 1949. Slovensko-italijanska ljudska fronta (titovci) je na* rastla za 1000 glasov na 4900. Na žalost je treba omeniti,da je - po mne= nju poznavalcev - okoli 20.000 slovenskih glasov bilo oddanih drugim poli* tičnim strankam, predvsem Komunistični partiji in Fronti za neodvisnost. Vsekakor zgovoren znak ostankov fašistične politike 25 let in Titqve urad* ne fratelance,ki je naše ljudi narodno močno otopela in zmedla. •
V okoliških občinah so nastopali demokratični in titovski Slovenci skupno v 4 občinah,kjer je bil glavni boj proti kominformistom. öeprav so v občini Zgoniku n.pr.imeli večino le 14 glasov, so dobili po volilnem za* konu 4/5 sedežev v občinskem svetu.Le v Dolini je "neodvisna!1 lista, ki so jo podpihovali demokristjani, odžrla Listi slovenske skupnosti drobec gla* sov in tako omogočila kominformistom tesno zmago,ne da bi sama sploh dobi* la kak sedež. Milje so ostale kominformistična trdnjava.
Ko se Trst oddaljuje od vročih volitev, se kristalizirajo zaključki. Italijanske stranke so po eni strani izgubile, po drugi strani pa se je fašizem neverjetno napihnil. STO se je uveljavilo po stari navadi.Slovenc so se debelo prito^evali, češ da so uvažali italijanske volivce celo preko morja in da je volilo kakih 40.000, ki sicer ne bivajo v Trstu. Po drugi strani je golo dejstvo, da so slovenski volivci le deloma oddali glasove slovenskim strankam. Toda bilo jih je 1500 več kot 1949. 2-i0 volivcev so bili demokratični Slovenci. G.dr.Agneletto imenuje teh 3500 demokratičnih glasov "zares zaveden, neustrašen in neupogljiv del slovenskega naroda v Trstu."
Tržaško vprašanje je odprto kot preje.Nas ^ržačane skrbi,kaj se bo zgodilo,ko bo spomladi drugo leto Italija spet stala pred volitvami.Vlada bo na vse kriplje spet skuhalo doseči novih ugodnosti od Zapada. Ali bo Trst spet skuhan v volilnem golažu? Za tržaške Slovence bi moglo priti do nepopravljivih izgub. Zato je tukaj dokaj razširjeno mnenje,da moramo na kak način učinkovito zastaviti svoj glas za Svobodno tržaško ozemlje.
PREŠEREN V ANGLEŠČINI
Kot smo 19.maja kratko omenili, pripravlja prof.dr.Janko Lavrin an= gleško izdajo Prešernovih pesmi.
Knjigo bo izdala Državna založba Slovenije v Ljubijani,predvidoma še letos.Ob tem se vsiljuje vprašanje, če bo tako knjiga prišla v dovoljni meri v roke angleških književnikov, ker obstoje v Angliji občutne carin ske omejitve za uvoz tujih knjig.Pa sam natis bi v Angliji bil gotovo ^ zikovno brezhiben!
Prof.Lavrinu pomaga pri prevaja= nju več angleških slavistov, predvsem prevajalcev iz ruščine.Vsi slovenšci no razumejo.Med njimi sta tudi dva univerzitetna profesorja, eden iz u= niverze v Nottinghamu,drugi iz lon= donske School of Slavonic Studies. Sodeluje tudi našim koroškim Sloven cem poznani g.Kenneth Matthews,ki je poročen s Slovenko,je po vojni bil več let na Koroškem in je pomagal iz dati "Slovensko Koroško".
'Sonetni venec" je že preveden, pač pa povzroča "Krst pri Savici" veli= ko težav.
Uvod bo napisal knjigi prof. A. Slodnjak, ki bo prikazal Prešerna'kot velikana evropskega imena.Orisana bo doba pred Prešernom in značilno=
moto V VIDMU
Kot smo že poročali,bo 18.junija na Pokrajinskem sodišču v Vidmu so» no razprava proti dnevniku "Messag6 ro Veneto" iz Vidma in dnevniku "Co rriere di Sera" iz Milana,ker sta aprila in maja 1950 žaljivo pisala o katoliškem duhovniku č.g.Angelu Gra cini,župniku pri Sv.Lenardu v Ben.Sl oveni ji.Ta duhovnik je slove*1 skega pololenja, rodom po Furlan.Slo*1 venščine se je naučiljšele, ko je bil nastavljen na slovenski fari.ZatOjF to tem bolj bodlo laške prenapete^'
sti njegove dobe.Pot tej knjigi bcU sta pripravili "Slavonic Rewiew" nova angleška enciklopedija svetov*; ne literatur e, ki bo obsegala tudi _-J1 šernov življenjepis z bibliografij0'
Ob tej priliki omenjamo,da je g' prof.Lavrin izdal ob 100 letnici Gogoljeve smrti februarja letos knjigo "Nicolai Gogol",ki jo je fhg-' književna kritika dobro ocenila i*1 označilo kot prvo delo ob priliki Gogoljeve stoletnice smrti.
Jeruc:	"VEÖERNE PESMI"
dobite za 5/- pri Mr.F.Pirnatu 12,Eagle Parade,Buxton, Derbyshire.
ŠESTI KONGRES KPJ (Dopis)
19.oktobra t.l.se bo vr^il v Zagrebu VI.kongres Komunistične partije Jugoslavije.Na kongresu bo Tito,glavni tajnik partije, poročal o delu KPJ od zadnjega kongresa 1.1943; spremenili in dopolnili bodo tudi statut KPJ izvolili Centralni komite, Politbiro, Sekretariat^Nadzorno komisijo itd.
Po določilih doslej veljavnega statuta,ki je bil sprejet na V,kongre= su julija 1948 v Beogradu, se partijski kongres sestaja najmanj enkrat v treh letih.Letočnji kongres bo torej imel zamude kar eno leto in 5 mesece.
. Nič še ni bilo javljeno,kad se bodo vršili kongresu komunističnih par= tij v posameznih federalnih republikah. Po istem statutu se morajo tudi ti vršiti najmanj enkrat na tri leta.Razen Komunistične partije Srbije je Vseh ostalih pet republiških partij imelo svoj zadnji kongres v oktobru, novembru in decembru 1948; KP Srbije je zborovala v januarju 1949. Ker bo tudi letos verjetna ista praksa,moremo pričakovati republiške partijske kongrese v začetnih mesecih prih.leta; izključeno je, da bi se republiški kongresi vršili pred zveznim. Ta namreč začrta partijsko linijo za celot= no KPJ,čije deli so republiške partije; tako so te podrejene partije prak tično prisiljene tudi zase sprejeti politično 1' ni jo matičnega^kongresa.
Zagreb kot sedeč bodočega kongresa gotovo ni bil izbran slučajno.S tem ko KP Hrvatske dobila moralno podporo,ki jo je zaradi lanskoletnih hrvat= ^ko-srbskih trzavic potrebna; priliko bo Tito brez dvoma izkoristil,da bo iz središča NR Hrvatske grajal takšne nekomunistične manire,ki rušijo "bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov". Da bodo ob tej priliki pre kmet graja in jeze tudi kmetje,ki se najtežje uklonijo komunizaciji,je Pničqk0vati.To pot pa utegne biti tudi katoliška Cerkev deležna posebne Pozornosti,saj se gonja proti njej,zlasti v Sloveniji, zelo stopnjuje.
Resolucije,ki jih bo kongres sprejel,bodo seveda nakazovale v občem Pogledu vladno politično smer za oodoče, četudi bo sicer ta - kot če v 2odnjih letih - v praktični izvedbi odvisna od trenutnih prilik,potreb in faktičnih ozirov.
JUGOSLOVANSKI ODBOR
London,12.junija.(Od našega dopisnika)
Prizadevanja za razširitev Jugoslovanskega narodnega odbora.zelo poča si napreduj ejo.Kot je sicer videti,bi mnogi -radi postali člani razširje ^ega odbora; toda njihov pristanek je večkrat pogojno vezan na privilegi 5e»ki jih hočejo pridobiti zase ali za svoje skupine.Daši bi Odbor dose= Sel s širšim članstvom večjo popularnost, bi privilegirani ljudje ali sku Pine zavirali delo, medsebojna borba ambicicaiih ljudi in skupin za "polo= je" pa bi končno privedlo do razsula Odbora.
Zanimivo je,da se je istočasno z akcijo za reorganizacijo JNO pojavi= 1^ tudi tečnja po ustanovitvi "Srbskega predstavništva". Ta noviforum bi zbral vidnejše srbske begunce,ki bi nato kolektivno vstopili v JO predvidoma kasneje v njem prevzeli vodstvo. Pobudo za to "predstavni^ "t^o" je dala skupina bivših jugo sl.diplomatskih zastopnikov v tujini.Da-si^so bili ti le višji ali nič ji uradniki Ministrstva za zunanje zadeve, ^9^eGo ali ne morejo razumeti,da je bistvena razlika med političnimi in diplomatskimi predstavniki.Prvi naj bi usmerjali osvobodilno delo,drugi Pa morejo igrati vlogo le v okviru akcije političnih prvakov.Če kaj, po = bem se morejo nekd.diplomatski uradniki samo v takem razmerju do politi= ^"uveljaviti" na Zapadu.Znaki kačejo,da to diplomatsko akcijo podpira Knez Pavle,s katerim diplomati na splošno nihajo slabih odnošajev.
Pri razširitvi JNO bi radi soodločali tudi b,višji oficirji,ki so po stali "političari".V tem pravcu gredo prizadevanja nekaterih.pravoslav= duhovnikov tudi. Ravnogorske skupine pa hočejo kot politično osnovo 'Svetosavsko resolucijo" (Kongres v vasi Ba,27.1.1944)«Ne uvidijo,da .s resolucija zastarelo,kakor je zakasnil če sam kongres za tri leta in G® do njega prišlo le,ker je Tito imel dva meseca prej če svoj drugi non §res (AVNOJ) v Jajcu.
. .oOo
• •
ameriški denar za begunce
Celovec, 7.junija. (Od nagega dopisnika)
K ec je Mednarodna Begunska organizacija (IRO) marca meseca prenehal^ s svojim delovanjem, je od tedaj dalje skrbela za izseljevanje in za so* cialno skrbstvo med begunci ameriška National Catholic Welfare Conferen* ce (NCWC),ki je sicer še tudi prej v veliki meri pomagala emigrantom.Ko se je tako njen delokrog z marcem mesecem razširil,je vsem beguncem ena* ko'nudila svojo pomon, kolikor so pan dopušnala sredstva. V njeno "pri * stojnost" je tako prišlo okoli 270.000 Volksdeutscher jev in okoli 38.000 beguncev z nenemškim materinskim jezikom.
Sredinmaja pa se je tudi ta pomoč NCWC mnogim beguncem ustavila. 12 urada šefa NCWC za Koroško in Štajersko sem zvedel, da je prišlo nenado* ma naročilo iz Združenih dr^av, da bo odslej vodil posle NCWC na Koroš * kem in Štajerskem dr.Thiel, nemški duhovnik iz Banata, torej Volksdeu ^ tscher. Sklepati je,da so svetovalci tega novega šefa NCWC njegovi sona* rodnjaki,ki prote^irnjo begunce z nem-kim materinskim jezikom, Ker imajo polno podporo tudi od strani avstrijske vlade, bo zato položaj nenemški^ beguncev precej težaven.
Najmanj se smejo odslej nadejati kakšne pomoli tisti nenemški beguA ci,ki so bili internirani v nacističnih taboriščih.Ker je med Volksdeut:* tscherji izredno visoko število bivših Hitlerjancev,SSovcev in agentov, (spomnimo se na naše Kočevarje,)je jasno, da bodo bivši KZ-tarji na nji* hovi "črni listi".	+
"KJE SO BILI SLOVENCI?"
Pariz,8.junija.(Od našega dopisnika)
Ker se je predsednik "Slovenskega gibanja evropskih federalistov"g* dr.Drago Zalar preselil iz Pariza v New York,vodi posle zdaj podpredsed* nik g.P.Erjavec. Na spraševanje Klica Triglava v 91•številki,zakaj ni bi
10	slovenskih zastopnikov na federalističnem kongresu v Aachenu (29. i*1 30.marca letos),sem od njega prejel tole pojasnilo:
Razlogov za slovensko odsotnost je bilo več.Ko so se vršile pripra* ve za ta kongres, je predsednik dr.Zalar odhajal iz Evrope.Poleg'rtega pa v tej dobi niti naše slovensko članstvo v Uniji evropskih federalistov ni še bilo jasno. To vprašanje je sicer bilo februarja meseca urejeno, da iz tehničnih razlogov nas je tajništvo Unije prijelo neposredno obveščati o razvoju priprav šele v začetku marca .Ker so slovenska, hrvatska i11 srbska sekcija med seboj povezane v skupni shs federaciji,četudi je vso^ ka za sebe včlanjena neposredno v mednarodni Uniji,se je bilo treba, dog0 voriti o skupnem nastopanju na kongresu v Aachenu. Predsednik federacij6 g.S.Trivunac je sicer imel namen sklicati sejo skupnega odbora,toda zardi zmedv v srbski sekciji do seje ni prišlo .Poleg tega so... nekaj dni pred tem hrvatski delegati na lastno pest odšli v Aachen,ne da bi stopili v kak stik s Slovenci ali Srbi. Ko smo šele tri dni pred kongresom zvedß
11	za število odposlancev,ni bilo več mogoče sklicati sejo odbora,do bi delegate določili. Razumljivo j e,da so bila tudi materialna vprašanja P0 sredi,ki niso vsakomur omogočala odločiti se za pot v nekaj urah.
Tako so bili stvarno navzoči v Aachenu le zastopniki Hrvatskega gi^ banjo, srbski delegati namreč tudi niso odšli,ampak sta Srbe "zastopal0 dva posameznika na lastno pest, dočim je gcTopalovič zastopal, socialiste* G.Jukič je,v kolikor je govoril v slovenskem imenu, to storil brez pred hodnega sporazuma z nami. Pri tem je g,Erjavec poudaril,da s tem.še ni rečeno,da se z njim ne strinja, vendar slovenski odbor do danes izvajanj g.Jukiča še ne pozna.
Neljube okoliščine so povzročile,da v Aachenu nismo mogli močneje afirmirati slovenskega imena,je zaključil g,Erjavec.
RAZGLEDI: Od "Ključa" do "Alternative" (zaključek s 7.strani)
Kadar je v vprašanju Jugoslavija, je dr.Krek zelo oprezen.Kadar so v vprašanju "Intermarium" in podobne kombinacije,ki izključujejo obstoj Jugoslavije, jih on podpira. V vprašanju Jugoslavije dr.Krek "aktivno čaka" in "zgovorne molči",	V.A.Farkaš
•	(Pomotoma je izostalo zaglavje "Razgledi" na 7 s str.94•št.
KT, kar je sicer bilo razvidno iz zaključka članka na str.5 • - Ur .KT.)

RAZGLEDI
Od "Ključa" do "Alternative"
V 94. Štev .Klica Triglava je g.Zupan, pisal o eni stvari, medtem ko sem jaz pisal v 92.3tev. povsem o nenem drugem.
Ne strinjam se z izvajanji g,Zupana v pogledu "volje naroda", "javne ga mnenja", "voditeljev" itd; predvsem ne, "da je sklicevanje na 'javno Mnenje’ in voljo posameznega delavca,kmeta,uradnika itd puhlo". To drži, kadar so v vprašanju različne diktature, dooim more g.Zupan videti v de=
teokracijah drugačno sliko. Seveda mu nočem dajati naukov o demokraciji, niti nočem to pot z njim o tem razpravljati, ker ni v noheni zvezi ozr uvodnikom Klica Triglava v št.91. "Ključ".
KT ni razpravljal o odlikah ene ali druge ureditve Jugoslavije,am = Pak je predložil osnovo, na kateri bi se mogla ustvariti "demokratska alternativa Titu", osnovo, ki bi po osvobojenju služila za izgraditev a= li razbitje Jugoslavije.
Dolžnost emigracije je,delati za osvoboditev domovine.Vsak begunec sli vsaka grupa more to delati sama zase; sile se pa morejo tudi združi= ■fci pri skupnem delu. To drugo je brez dvoma bolj še;zato tudi govorimo o ^stvaritvi nekakšne "alternative" Titu. Toda "alternativa" Titu pomeni,
3a moramo mi v emigraciji sestaviti neke vrste "vlado", neko vrsto poli= tičnega telesa, ki bi takoj po osvoboditvi zamenja!’ ) Tita in za gotovo do bo upravljalo Jugoslavijo, - kakor da smo mi begunci nekakšna "vladajoča iClasa", narod doma pa "masa", ki bo emigransoko "alternativo" sprejela brez prigovora. V emigraciji ne more biti govora o ustvarjanju neke de = ^okratske "alternative" Titu. Öe pa se je mislilo na nekaj povsem druge= go, uporabila pa se je beseda "alternativa", potem ne vemo o čem govoric mo,med nami pa ustvarjamo zmedo.
t Danes ustvarjati nekakšno "alternativo" Titu, ki bi bila nekakšna
'koalicija" strank,društev,organizacij in "uglednih" posameznikov, in da
bi kot takšna tudi stopila pred narod, je brez smisla. Kolikor že je
demokratskih skupin ali strank, toliko je tudi demokratskih alternativ -L ^
'V emigraciji je mogoče in potrebno sestaviti nek» predstavništvo,ki bo živelo,dokler bo trajala emigracija. Torej, kakor hitro pride do osvo boditve, to predstavništvo ne bo več potrebno in samo od sebe se bo raz= šlo. Skupine,ki so go prej sestavljale, pa se bodo predstavile narodu; ba g o bo nato izrekel o njihovih progr,-!mih( bodoča ureditev Jugo slavi je iJd)
Predstavništvo, oz.kakor ga imenuje Poruka JNO "Državno predstavniš bvo Jugoslavije v inozemstvu" mora biti demokratsko, zato vanj na noben bačin ne morejo vstopiti ustaši,zboraši in~köminformisti. Biti mora tudi slovansko,za to v njem ne bo Velesrbov,Velehrvatov in Veleslovencev. li ali~sploh niso za Jugoslavijo, ali pa so za Jugoslavijo,v kateri bi koralo biti njihovim zahtevam popolnoma zadovoljeno (HSS, "Dušan Silni",itd) li bi vstopili v Državno predstavništvo Jugoslavije v emigraciji edino,
°e bi se vprašanje jutrišnje ureditve Jugoslavije rešilo danes tako kot sni hočejo in da bi takšna ureditev bila tudi zajamčena. Oni ne prista = 3ojo,da bi narod po osvoboditvi izbiral med raznimi "alternativami" in bi izbral tisto,ki bi mu najbolj odgovarjala. Državno predstavništvo lugoslavije v emigraciji moremo ustvariti le iz tistih skupin,ki žele Ju Soslavijo; izgubljamo dragoceni čas, ako se oziramo na one,ki Jugoslavi= nočejo in zato stremijo,da preprečijo ustvaritev predstavništva.
V okviru samega Drž.predst.Jugoslavije moremo in moramo razpravija= H o tehniki samega prehoda iz sedanjega nesvobodnega stanja v svobodo; tudi o bodoči ureditvi Jugoslavije; in o vseh mogočih problemih. Vsa ta. Razpravljanja pa morejo biti zgolj akademska,ker nimamo pravice sklepati °dločitve kako rešiti probleme.To pripada narodu.
Videti je, da doslej ni prišlo do ustvaritve Drž,predstavništva.Jugo sl ovij© v glavnem zato, ker se je poskušalo to sestaviti s predstavniki
tj,z dr.Mačkom,da bi bili v Predstavništvu "zastopani tudi Hrvati". RRi tem pozabijamo, da je sicer HSS edina hrvatska stranka, da pa gotovo R'-t edina stranka, v kateri se nahajajo Hrvati. Morda bi bilo Predstavništ v°>v katerem bi sedel tudi dr.Maček,oz.HSS, reprezentativnejše;vsa j tako Mnenje se je pri nas ukoreninilo.Vprašanje Slovencev je manj kompliciran n° »ker' ni SLS edina slovenska stranka. Zdaj je jasno,da bo dr.Krek vsto = Pil v tako predstavništvo, v katerega bo najprej vstopil dr.Maček;tako do Pivamo neprijeten vtis,da smatra dr.Krek SLS kot podružnico HSS, o Slove jo kot del Hrvatske.	(Zaključek na str. 6 .)
JAVNO
KljučG.urednik! Mislim, ds ni toč na trditev g.Zupana(Razgledi, ^t .94) da zapadni faktorji ne vedo,kaj e= migracija čeli.Zapad ve,da smo v e migraciji,ker se ne strinjamo s se danjim kom.režimom v Jugoslaviji.' Sicer pa ni va^no kaj emigracija ^e li! Fašistični del emigracije seve da šeli fašistično državo.Kominfor mistični del (ki ' j e,res,večinoma ' na drugi strani šelezne zavese)"še li" Jugoslavijo,ki bo satelit Krem Ija. Mi pa,demokratska emigracija, šelimo demokratsko državo! Trdimo, da Titov rešim ni demokratski in da nikdar ne bo demokratski.Trdimo tudi,d^ narodi v domovini nočejo' Titovega režima,niti ne fašizma a= li sploh kakšno diktaturo,temveč hočejo demokracijo.Torej je vašno, kaj narod šeli! Naloga demokratske emigracije je,prepričati Zapad, da so te njene trditve točne.Zapad mo ra biti trdno prepričan,da bo vso= ka grupa demokratske emigracije sto pila s svojim programom pred narod, da ta odloči; torej: da bo dršava urejena po šel ji narodov v domovini, ne po "po šel jj emigracije". Zapad mora biti torej prepričan,da smo resnično demokratska emigracija.
*	S.A ,
Javno mnenje.- G,urednik! Zanimivo je,kaj pravi o ustvarjanju politi= ke Sir Ivor Jennings,angleška ustov
CVETKE IZ D0MAÖIH IN TUJIH LOGOV
"Lepo je biti mlsd v naši domovi
ni. ..
Zavese SO' (tovarišice) zašile iz ostankov blaga.Po hodnikih( dečj ego doma v Kraljeviči) vise po zidu po sodice,v katerih je bila še pred dnevi marmelado,zdaj pa lončki slu šijo namesto vaz za cvetlice.Ob to ki domačnosti pač ni čudno,če gre pionirjem kor na jok..."
(Slovenski Poročevalec,26.8.1951)
+
"V svojem glasilu Iskra pišejo "is kreni" Ijotičevci: "Noš narod je veroval v Anglijo,brezmejno in ne= umno,nesebično in iskreno." ...
Tole so pa Ijotičevci "verovali" : "Loži Zapoda se'podirajo: še malo pa bo poslednja šidovska trdnjavo ( Anglijo, op.pr.)zravnana z zemljo" /Ljotičevsko glasilo "JugoslovensM. študent",št.8.,3 «oktobra 1940 ./
(Naša Reč,Pariz,1,4’1952)
PROSIMO, OBNOVITE NAROČNINO!
MNENJE
na avtoriteto;0e se kakšnemu neznan nemu profesorju porodi zamisel, ne bo obiskal ministra.Morda ima pri=! jatelja v zadevnem ministrstvu,ko^; terega bo povabil na kosilo in mu razvil svojo zamisel.Ali po.lahko napiše spomenico kakemu poslancu v upanju,da bo govoril v parlamentu, da ga bo minister slišal in si za= pomnil. "Zdaleko najboljši načrt pa je napisati članek za ugleden časopis,kjer ga bodo brali dršovni uradniki,poslanci,iščoči snovi za govore,drugi časnikarji,iščoči sno vi za pisanje, ali celo ministri.
To zadnji postopek je počasen, toda navadno uspešen,ako je zamisel dobra, kaj ti ustvarjeno je ’javno mne nje’."(Sir Ivor Jennings,The Bri = tish Constitution,str.177) I.S.
Pisana poročilo.- G.urednik! V 92-št.KT niste omenili argentinske "Svobodne Sloveni je",ki je l4.2,ob širno, poročala o londonski konfere nci, Poročilo je resno pisano,vendar ob- omembi manifestacije v Al = bert Hallu zamolči incident z g.Ra*1 dolphom Churchillom.List zaključuj je: "Vašno je dejstvo, da smo Slove*1 ci nastopili kot samostojna narod-
_______________
V Ljudski republiki Sloveniji je 1945. bilo 3500 krajevnih ljudskih
odborov, leta 1948 še samo 1143»P? uvedbi občinskega sistema po so ti odbori olpali,občinskih odborov p3 je zdaj 364 v 19 okra jih.Ljubijono Celje in Mnribor so samoupravna res®
------------- Oglas ------------
Tem potem se zahvalim pol jski zobozdravnici ge.dr.Kruczala,
B.D.S,,Dental Surgeon,25 Peny-wern Rd.,London S.W.5.( Under groundrEarls Court) za izborno in hitro izvršeno popravilo mo jih zob,ki .so bili po 7 letih begunstva res skrajno zanemar jeni.Toplo jo priporočam vsa= komur,ki šeli imeti svoje zo= be zdravljene po "kontinental nem"načinu.	Brumen
^iu]jenjski_strošek v Angliji se 3e dvignil na 135,ako vzamemo za osno vo 100 stanje pred dobrimi štiri0^ leti.Ne mnogo kasneje je začel ha j n ti KLIC TRIGLAVA.Temu se ceno ni dvignilo.Vaš šiling,s katerim plačate naročnino, ima še staro ^ce nost in več kot to.
Naročnina za KT: letno 24/~,četr' ^ letno 6/-.Z0 inozemstvo odgovarja joča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dostavo.