priloga Novin. Cena številki 1 Dinar. Leto XXVII. 8. julija 1931. Številka 7. Tisk Prekmurske TIskarne, Za tiskarno odgovoren HAHNJZ1DOR v M. Soboti m MARIJIN LIST 1 NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp. pleb. v Črensovcih Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov »Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej keliko le morejo. Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo .Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej. II. Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare. Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zvun Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tudi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara ali 112 Din. v državaj zvun Evrope. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v »Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vredništvi M Lista v.Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din 75 par: 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din. Od »Doma sv. Frančiška". ] ^I^IiiBiiiiiiiiiiiiiiiivfiJiiaiiiiiiiiiiaifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiviiiiiiiffliviiiviivuiaiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiviiiittiiiiiiiiiiJiiiiaifiiiiiiiaiiiiiiiiM Tolažba za darovnike- Za vse darovnike iive i pokojne f v teh namene se slliSi vsaki tjeden edna sveta meSa od tistimao, kak se je zaielo nabirati na Dom i se bo sliiiila v Domi stalno naprej kak veSna meia | do konca sveta. To je na leto 52 svetili meS do konca sveta I Polletni pregled. Letošnje leto je v gospodarskom pogledi jako slabo. Tak je pri nas i tak je po čelom sveti. Šče bogata Amerika je prišla v veliko nevolo, celo vu vekšo, kak naša država, ali drOge države. Vendar se je dober Oča sirot ne spozabo z svojega velikoga namena, šteroga šče v Slovenskoj Krajini dosegnoti. Nadigno je srca na smilenost i so se ta e 9153485348534848484853482348485323532323234848234848234853022348232348234848234823485348232348485323 l-dprla po mogočnosti. Novo leto smo začeli, kak smo meseca februara 0bračunali z 220.416 Din. 68 p. gotovčinov. V tom polletji smo izplačali 58.040 Din. za 25 oralov lepe šume, pa vendar mamo že pali gotovčine brez intereša, šteri se na konci leta pripiše 173.000 Din. okroglo. fo teliko pomeni, ka smo dobili v tom polletji zviin velikoga dara banjice uprave, ki ne še dostavljen, ali je že zglasan, 13 000 Din. gotovčine. Fy tom siromaštvi jako lepi dar. Banska uprava nam je pa naznanila, da nam je g. ban odločo 50.000 Din. Z tem pleminitim darom, šteri sam sebe hvali, mamo nad 200.000 Din. gotovčine. Z intereši i z še dobljenimi f4»ri do novoga leta zraste ta šuma po božoj velikoj dobroti na 250.000 flin. Poleg te gotovčine pa mamo popolnoma izplačanih 25 k. oralov le-pih šum i dva orala njiv i travnikov skupno. Dosta nam ešče trbe za zidavo i gordržanje hiše siromakov, ali vfipamo se, ka tisti smiljeni Bog, ki e dozdaj blagoslavljao delo za pomoč svojim siromakom, bo je naprejpe-ao i tudi dovršo. Zdaj pa glejmo dare podrobno, štere smo v tom poletji dobili. Imena darovnikov so itak objavljena bila, ali so na platnicaj, zato tfi samo na kakovost darov vržemo pogled. Genljivi dar. Vmro je na G. Bistrici občinski slepi siromak Žižek Ivan. Nabrao si je po teških trGdaj 145 Din. Izročen je te penez njegovim siromaškim bratom na hišo. Genljivo je to, ali šče bole genljivo bo to, kda bodo naši siromacje zbrani v svojoj prostoj hiši i se njim ne bo tr-belo potepati od hiše do hiše i po štalaj vmirati. Črepi i kamni. Črepov i kamnov smo dobili 9. Dari prošenj. Jako lepe reči, štere odkrivajo veliko liibezen do Boga h bližnjega, so se prosile i davali dari v te namen. Ali je mogoča lepša prošnja kak ta: naj se počasti sv. Anton, sv. Frančišek, se pomaga pokojnim, naj se rešim smrtnoga greha itd. ? Darov prošenj smo dobili 32. Dari zahval. Darov zahval smo dobili 40. Kak lepe so te zahvale. Dete je trepetalo za mamiko, oblubilo je dar na dom sirot i mamika je ostala. Mati je britko jokala pri oslepajočem se deteti i oči so ozdravele po dari za sirote. Betežnik se je bojao operacije i srečno jo prestao, zato poklanja dar hiši sirot, kak je oblGbo. Zahvaljuje se dobra mati, ka je sin prišo do cila i se je oblekeo za dOhovniško službo, ka je prošnje pos-liihnola Marija Pomočnica, ka je pomagalo Presv. Srce Jezusovo itd. itd. GostQvanje ttidi ne minolo v edenajstih mestih, ka se ne bi zmislili veseli svatje na siromake. O da bi je na vsakom gostuvanji nasledOvali. Tretjerednikom! Našim dragim tretjerednikom, ki so začeli ob 700 letnici smrti sv. Frančiška misliti na dom siromakov, par reči povemo. Letos je 700 letnica ednoga najvekših sinov sv. Ferenca, najmre sv. Antona Padovanskoga. Pred 700 leti je vmro te veliki svetnik, ki je vreden bio varvati samoga Jezušeka. 700 letnica se bode obsliižavala k leti do 13. junija. V tom jubilejnom leti dovršite svoje delo dragi tretjeredniki I Naberite z svojim darom vred po 100 Din. Če vsaki spuni svojo dužnost, bomo meli vkup tisto šumo, z šterov lehko začnemo zidati za 50 sirot dom. Naš odbor vam bo poslao po priliki edno podobico sv. Antona i všakoga še posebi na to oproso. Naši neprijatelje. Vsaka dobra reč ma neprijatele. I temveč jihma, kem bolša je. Ar je Bog najvekša dobrota, jih ma on največ. Pa vsaka njegova zadeva deli to njegovo žalenje. Deli je tudi naš dom za siromake. Mamo dosta sovražnikov. Zadnjič so nam poročali iz Maribora od Zadružne Zveze, ka so se nekaki celo tak daleč spozabili, ka so vflpali trditi, ka de prej Dom sv. Frančiška Hranilnica i posojilnica v Črensovcih zidala, ka telko pomeni, ka prej nišče nikaj ne daruje i ka nišče nema srca za sir* te. — Dare od meseca do meseca izkažiijemo i naši sovražniki sineščei* | vzeti teliko triida, ka bi je prečteli, nego ogrizavajo samo pošten naš narod i i njegovo smilenost. Bog njim odpusti hudobijo! Vsem se za milodare toplo zahvaljuje i vse prosi za najmeng* dare za hišo siromakov i sirot Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih. Dari. Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih so v Din dariivali: Horvat Marija Črensovci, v zahvalo, ka stvar ostala zdrava 4q Stanko Jožef Žižki v zahvalo za ozdravlenje 10, Stanko Jožef Žižki v zah-valo za ozdravlenje stvari 10, Tkalec Marija Canada z Gornje Bistrice 20 Cigan Verona i Čurič Aga nabrale v Črensovcih 64 50, Krampač Marija Žižki 10, Vučko Treza Dolnja Bistrica 10, Hozjan Ignac Canada 670 20 N. N. Hotiza 10, Boje Veronika Chicago 670 20, Hozjan Bara Dolnje-len-davske gorice v zahvalo Srci Jezušovomi za ozdravlenje 10, Prša Ana Mala Polana prosi po Mariji PoT/očnici zdravje sini Matjaši v Canadi 30, Bala-žič Franc Beltinci prosi boži blagoslov 15, Farkaš Treza Žižki v zahvalo sv. Antoni za blagoslov pri hiši 10, N. N. Hotiza v zahvalo za prejete dobrote 2o! Oča sirot povrni vsem obilno! ODBOR, Zahvala. Podpisan se iz celoga srca zahvalim Mariji Pomočnici, ka me je v teškoj pravdi, kde se je Šlo za moje poštenje, pomogla i nedužnoga rešila. SMODIŠ ŠTEFAN, posestnik, Beltinci. Pošta. Vsem naročnikom i Siritelom. Kalendarje se začnejo štampati. Nemogoče je pa z delom iti naprej, če štamparija nema penez, ka vsako soboto plača svoje delavce, papir i poštnino. Zato prosimo naše naročnike, naj teh 10 Din. za M. list včasi plačajo, pol leta je minolo. Širitelje pa naj od vsakoga poberejo te pare i nam je dopošljejo. Tak slabo se plačuje, ka niti lanskih kalendarov nesmo mogli ešče v celoti plačati. Prosimo lepo naročnino! VPBdlllŠtVa IH. Lista. SakOVii Ivan, ZenkOVCi. Dare, ka so štere občine dale, tu objavimo, posebi pa ne potrebno tO, nego dajte vse vašemi g. plebanoši i cerkvena oblast naj vse obračuna z g. ešperešom. Tak je red pri takšem deli. Oarovnikom Bog plafej! Zenkovske občine katoličanci smo si dali lani na pokopališči križno drevo postaviti. Ar nas je mali šereg, smo se obrnoli na smilene darovnike po občinaj, ki so nam omogočili potrebni znesek vkup spraviti i križ lani augusta 31. blagosloviti. Dariivali so nam v Dinaraj v sledečih občinaj: Cankova 368, Skakovci 202-50, Korovci 100, Domajinci 268 50, Topolovci 139 50, Beznovci 69, Črnci 33, Krajna 164, Ciederovci 41, Sodišinci 85, Petrovci 45, Petanci 109, Tišina" 97, Tropovci i Vančaves 72, Sv. Sebeščan 121-50, Prosečkaves 117, Vadarci 90, Krašči66, Ropoči 74, razne občine 67, Zenkovska občina 500. — Vsem darovnikom iz vseh občin| se toplo zahvaliijemo katoličanci Zenkovski. — Sakovič Ivan, nabirateo. Kristus na zemli. Monsinjor De Segur pripovedavle, ka je znameniten piišpek hodo po ritnskoj okolici. Meo je za voditela 13—14 let staroga bistroga dečkeca, šteri je najbrže ne znao čteti, pa ne pisati, a jako dobro je znao odgovarjati na vsako pitanje katekizmuša. Piišpek ga eden čas spitavlejo i dečkec odgovarja kak či bi iz knige čteo. Pride njim na miseo, ka do ga kaj pitali od Sv. Očo. »Prijateo moj mali, povej mi, što so Sv. Oča Papa?" pečkec henja; koražno i spoštlivo pogledne pušpeki v oči i pravi: „Sv. Oča Papa so Kristuš na zemli." Dragi čtevec Marijinoga lista, misliš kaj na toga Ifibeznivoga beloga starca, šteri živejo v Vatikani i mislijo na tebe kak dober i skrben oča na svoje dete ? O, či bi ti znao kak te oni lfibijo, kak skrbijo i molijo za tebe. Njihovo živlenje je ne njihovo; živejo za nas i gnesden šče lehko povemo to, ka živlenje darujejo za nas. Cfljemo najmre žalostne glase iz Rima i tiidi iz drOgih krajov. V Mehiki je henjao strašen boj proti Cerkvi, a v drugih krajaj se je začno ravno tak strašen ali pa šče strašnejši. Sv. Oča Papa plavajo v morji najbole bridke žalosti za volo tistih, ki bi njim mogli biti v najvekše veselje, ar so največ dobili od njih. Tej neprijateli njihovi ščejo zmenšati, ali celo zbrisati sinovsko lubezen do njih. Pa šče več; ščejo njim vzeti oblast, ali kralestvo, štero oni majo kak »Kristuš na zemli" nad svojov decov po čelom sveti. Dosta guči hfldoben svet od njih i proti njim: vnogi jih oš-potavlejo ali z rečjov ali pa po božnih novinaj. Vsefele znajo povedati neprijatelski jeziki i se že veselijo, ka de prej zdaj pa zdaj konec njiho-voga kralestva. Dobri se tudi sagajo i dvojijo misleč, ka pa či de resan tak. Bodimo merni! Sv. Oča Papa stojijo na trdnoj pečini. K vekšetri bi človeka skončali, Sv. Očo Papo pa nigdar. Pija XI. bi lehko vmorili i oni so tfidi pripravleni na mantrništvo, a oblasti i kralestva Sv. Očo zbrisati, ali vzeti nigdar ne bodo mogli! Da bomo pa to bole razmili poglejmo: Što so Sv. Oča Papa? Sv. Oča Papa so belooblečeni starček, šteri nemajo bogastva, ne še-regov i orožja, pa se denok na edno samo njihovo reč zgene celi svet Odked pa te majo tak velko moč? a) Od Jezuša Kristuša samoga. Gda je Jezus Kristus v Filipovi Ce. zareji pitao svoje vučenike: „Što pravijo liidje, ka je Sin človekov?"} gda njemi je Peter odgovoro, ka je Kristus sin živoga Boga, njemi je On pravo ete reči: „Ti si Peter — Pečina — i na to pečino jaz zozidam svo» jo cerkev i peklenska vrata je ne bodo premagala. (Mat. XVI.) Jezuš se je svojim vučenikom prikazao tiidi pri Tiberijskom morji j gda njemi je Peter trikrat potrdo, ka ga lubi, njemi je Jezuš pravo: „Pasi moje agnjece . . . Pasi moje ovce." Od tistoga dneva je Peter postano prvi i glavni med svojimi apoštoli — kak to razlaga Vatikansko spraviš, če — i žive, ravna, sodi na veke v svojih naslednikaj, rimskih pUšpekaj. On je fundament Cerkve: je Naslednik Jezuša Kristuša. On pase pušpeke i vernike celoga svejta. On ma puno, najvekšo, splošno i redno oblast, štero dobi od Jezuša Kristuša samoga. b) Svetovna zgodovina nam tiidi razjasni i potrdi što so Sv. Oča Papa. Na sveti vse mine: kralestva i casarstva, troni i korone idejo i pre* minejo kak sence. Bile so i jih nega več. Samo eden ostane i to so je Sv. Oča Papa. Gde je velki casar Napoleon? Gde so njegovi nasledniki? Gde je Vilmoš drugi? Gde je Car velke Rusije? Gde je Ljenin? Vsi ti — mali sir-mačeki! — so spreminoli . . Samo Sv. Oča živejo. Oni so edini Velikan, ki ne merjejo. Zgodovina je kakor viherno morje: njegovi besni valovje vse premečejo, samo Petrove pečenine nemrejo genoti, Ar ona trdno stoji. (Peklenske moči je nemrejo premagati!) Nevolen galilejski ribič Peter pride z malim križom v Rim i ostane. Casar Neron se more pobrati, či rav-. no ma močno oborožene rimske šerege okoli sebe . . . Pridejo barbari; divja plemena od sevra i izhoda. Vdarijo na zmožno rimsko casarstvo i to se razruši. Sv. Oča Papa so pa ostali. Divji barbari se spreobrnejo i se vržejo pred njihove noge. Prišli so Torki. Svoje konje so nakanoli djasti v cerkev Sv. Petra i spremeniti cerkev v štalo. A ne se njim je posrečilo. Bili so večkrat slovesno biti i premagani. Več sto let potom so v Carigradi Torki sami s svojim sultanom vred postavili spomenik hvaležnosti Sv. Oči Benedikti XV., dobrotniki človečanstva. Francuska revolucija začne divjati. Svet se straši. Šeregi revolucije vdarijo v Rim. Sv. Oča, ki so stari 80 let morejo iti z njimi, liki rob. »Nihajte me, naj merjem tu", njim pravijo. „Lejko merjete tudi indri", njim odgovorijo. I Pij VI., nevolen, betežen starček idejo iz Rima v Francijo. Generala, ki jih je gnao, je nikak pitao: „Što je te rob?" i on njemi je odgovoro : „To je zadnji Papa ..." Pa ka se je zgodilo ?! Francuska revolucija je minola; Napoleona tudi nega med živimi. Sv. Oča Papa so pa Ltibimo Sv. Očo Papo s tistov liibeznostjov, s šterov dete more Iflbiti svojega stariša. cj^n-JunLasK"*. »eaaacnt j iceairrsitzacjLJii-JSiCg' ostali- Od njih se nemre praviti i „Preminoli so." Oni ostanejo. Z zadnjim papom bo tiidi konec svejta. Car velke Rusije prida v Rim. Vsi se nanizavlejo pred njegovimi jumparijami, štere je včino na Polskom. Obiskao je Sv. Očo Benedikta XVI. »Veličanstvo, njemi pravi Sv. Oča, pride čas, ka te se vi tiidi mogli postaviti pred boži tron. Bog je ne zato nastavo kralov, ka bi mantrali jfistvo, liki zato, ka bi bili njegovi očevje." I Car je šo od toga sprejema mučeč, prestrasen, s povešenov glavov. Dobro je razmo, što so Sv. Oča. Prišeo je železni kancler Bizmarck. V zmagi je bio nori od veselja. Spravo se jč na Cerkev. Ta bo tudi njegova dekla. Ar se je pa ona držala za svoje pravice, je začno preganjati i v voze metati pUšpeke i duhovnike. Iz Rima je dobo opomin: »Povejte Bismarcki so djali sv. Oča Pij IX. - ka je on moč ali zmožnost, ki premini: mi smo pa moč, šteta. ostane." Nikelko let po tistom je on sam zvao Sv. Očo Leona XIII. na pomoč (za razsodnika med Nemčijov i Španijov). I med tem, ka je Sv. Oča Leona XIII. vse častilo, je sirmak Bismarck poberao šila i kopita i je šo v . . . penzijon. Ka pa WiIson? Liistvo je norelo za njega. »To je prej novi papa, modernih časov." Norci nori! Bar bi čakali par tjednov i bi vidili to, ka ste sledkar vidili. Njegova zvezda je naglo vgasnola. Zaistino premalo časa se je lesketala, je pa zvezda na nebi, samo edna zvezda, štera ne za-temnej i ne vgasne nigdar: Sv. Oča Papa! Zdajšnji Sv. Oča Papa so bili nikelko časa nadpušpek v Milani. Ednok so šli v edno bližnjo faro novi zvon blagoslovit. V farnom dvorišči je bila duhovščina i velka vnožina vernikov. Bilo je tudi društvo katoliških mladencov. Kardinal Ratti — tak so se najmre pisali — so začnoli svete obrede. Okoli njih je bila grobna tišina. Naednok se začiije pokanje, ki je nikak ne štelo henjati. LUdje trepečejo od straha. So komunistje! ? Ali morebiti fašisti ? ! Što ga zna? Nastao je bojg na vse kraje. Ženske so cvilile, deca so jokala i brečala; vse je bežalo. Društvo katoliških dečkov je zakričalo: »Ali Kristuš, ali smrt" i se je zagnalo proti kraji, odked so prihajali streli. DUhovnik, očividec, z drugimi duhovniki vred beži gori po stubaj i skoči v prvo hižo, da si zavarje kožo. Okna te hiže so pa Žalibog bila odprta. Mogla bi se zapreti. Pa što bi meo telko krvi, ka bi šo zaperat, med tem ka šče tak nesmileno poka? Ka či ga zadene kakša krugla i bo šo na drugi svet. Zadeva je bila teška. Što jo reši? Eden izmed duhovnikov je denok vkfip spravo telko koraže, ka se je podao na teško delo. »Či moremo mreti, je pravo, merimo v toj hiži!" Skoči k okni, ka bi je zapro. Med zaperanjom vidi prazno dvorišče. Ostao je samo zvon, kardinal Rotti i plebanoš. Kardinal so stali kak pribiti i merno so čakali. Ne so ravno dugo čakali. Po kratkom čakanji so vsi nazaj prišli i so se smejali za volo straha, ki so ga meli. Ne je bilo komunistov, pa ne bolševikov, pa fašistov tudi ne. Streli so prišli od nedužnih .. kostanov. Ti si Peter — Pečina — i na to pečino zozidam svojo cerkev... I peklenska vrata je ne bodo premagala. Svete obrede so skončali. Zvon so potegnoli v turen iz šteroga sei6 razlegao njegov glas liki oznanjevalec mera. 1 Čudna, smešna zgodbica, ki pa ma lepe navuke v sebi. Sveta Cerkev ali pa njeni navuki so liki tisti zvon: pred njim stojij0 merno, veličastno Sv. Oča Papa z zdignjenov rokov, ki blagoslavla. V zgo. dovini toga svejta se vnogokrat čiije pokanje i streli. Vnogi trepečejo, Sg zosagajo i bežijo. Sv. Oča Papa se pa ne genejo. Oni stojijo merno i se vij« pajo i verjejo v Jezuša Kristuša. Čakajte malo i te vidili, ka se vse spre« mini. Tak se je vidilo, ka de konec svejta; pa je ne bilo nikaj strašno-ga . . . gostani so pokali. Vsi napadi na Cerkev so liki malo-malo poka-nje gostanov proti njenoj moči. Istina, ka se vnogi sagajo t bižijo. Sv Oča Papa se pa ne sagajo : merno stojijo. Poslušajmo samo nikelko i bomo čiili sladki glas zvona, ki ponavla: „Vse mine, vse mine; Sv. Oča Papa pa ostanejo! Ne bojte se: peklenska vrata ne bodo premagala . . Čtevec Marijinoga lista! Sv. Oča Papa so v dnešnjem trplenji šče vekši — zaistino trpeči „Kristuš na zemli." Trplenje i radosti. Med Vatikanom i Italijo je bio dugi spor zavolo te zadnje, ki je oropala sv. Očo cerkvene lastnine leta 1870. Sv. Oča Pij XI. so vnogo delali da bi se skleno mer med Italijan-skov vladov i med Vatikanom. Tomi težkomi deli so aldUvali vnogo moči s svojimi najbogšimi pomočniki i so položili takorekoč celo svoje srce, vse moči svoje plemenite duše. Mer se je tudi skleno 11. febr. 1929 leta na velko radost celoga svejta zlasti pa na radost italijanskih katoličanov, šteri so to želno čakali, a so nej mislili ka se včakajo takše radosti. Italijanska vlada je sklenola konkordat ali posebno pogodbo z Vatikanom i v toj pogodbi se je zavezala dati sloboščino Cerkvi i starišom, ka si lehko vzgajata mladino. Vse vernike je tudi pozvao v Katoliško akcijo v šteroj bi se naj pod vodstvom svoje duhovščine i svojih ptišpekov borili za bože pravice i za lepo krščansko življenje i tak pomagali priti Cerkvi do zmage. Zadnje čase se vidi, ka je ta pogodba bila samo paper — oblube so bile samo na paperi. Fašisti so začnoli strašen boj proti katoličaoom, proti mladini katoliške akcije i stem tudi proti sv. Oči Papi. Vderajo v društvene hiše, v pušpekove palače i tam razbijajo, terejo, razmečejo vse; ka je kaj vrednoga odnesejo, duhovnike, voditele kat, akcije ali koga vidijo, ka je v kat. akciji ga zbijejo pa naj bo to moški ali ženska ali pa tudi dete. To se godi v vekših mestaj i srce Sv. Očo je žalostno. Pravijo ka so se jako postarali te dni, ka skoro nikaj ne jejo, ka so potrti i zmantrani. To je bridka žalost za tak dobro i plemenito srce! . . . Žalost Sv. Očo je naša žalost, njegovo trplenje naše trplenje. »-» » » » » « ....... , . «-Jg=ia Govor sv. Očo Papa salezijancom i njihovim gojencom. ..Lejko nam žemejo živlenje, a mučali ne bomo.'' S& prie kak scf fašisti (napad napravili po vekših krajaj, gda je ze med drzavov i med Cerkvov bilo odkrito vojno stanje, so salezijanci s svojimi gojenci prišli v Vatikan, jca bi povedali sv. Oči ka so oni vsigdar z njimi liki je bio z njimi njihov Bi. oča Don Bosko. Sv. Oča so njim pravili: »Zahvalim se Vam, ka ste prišli k nam da nas troštate v vflri, štera je najžalostnejša, ka smo jih 1 doživeli. Pozdravlamo vas, kakti oča i rimski pušpek i se vam zahvalimo ! ta trošt v tej dnevaj, gda je grda nasilnost napadnola to, ka nam je naj-■idragše, to je Katoliško akcijo i poleg toga šče on tao Katoliške akcije, ki nam je najbole dragoceni, to je katoliško mladino. Kak pa ka mamo pravico i dužnost opominati, je na pogodbe i na konkordat. Nišče i nikaj rtiemre zabraniti sv. Oči ka nebi pozdigno svojega glasa. Lejko nam zeme- !jo živlenje, a s tem nas pa ne pripravijo k tomi, ka bi mučali." Sv. Oča so prosili, naj bi molili za njih a za njihovo delo. Govor Sv. Oče Pape voditeli i delavcom fabrike Bertarelli. V teških viiraj so prišli iz Milana delavci s svojim voditelom, ki je [ znanec i dober prijateo Pija XI.. Prišli so njemi povedat, ka oni z njim trli pijo i ka njemi želejo biti v tolažbo. Sv. Oča so se njim lepo zahvalili i so , pravili: „Istina, ka je papa žalosten, ali zdigavle ga velika miseo i ga Itrošta, kak se to vsigdar zgodi, gda se što vojskuje za dobro reč, za pra-Ivico i za istino. Gda človik zna ka trpi za pravico i za istino, je to naj-F vekša vrednost, s šterov si more obogatiti dušo. Ob drugim pa Bog prle ali sledkar ovenča z zmagov vsakšega, ki se vojskiije za dobro reč. Isti-na je, ka neverno, gda bo zmagalo Dobro, a potrebno se je podvrčti bo-žim nakanenjom i trdno zavupati, ka se vse dobro skonča." Nadalujejo i sv. Oča, ka v najbole težkih rečaj za človečanstvo Bog sam odk>či po I svojoj voli, on sam segne vmes ; razveže vse težkoče. I ka to bože delo. je v zgodovini človečanstva — takorekoč veličastno. Zato se tudi zdaj ne i plašimo, ar znamo, ka smo v dobrih rokaj. Vidimo, ka je celi svet s pa-1 pom i za papo. Den za dnevom nam pride iz vseh krajov sveta cela po-r voden pisem i telegramov, ki nam pravijo ka so znami i hvalijo naše opo-f našanje, ar čutijo, ka papa vojskOje velki boj za pravico i za sveto slo-| bodo rešitve duš, za slobodo naslediivanja pozvanja božega, za slobodo I izvršavanja zveličanja vsakšega človeka, — zato je papa popunoma gvu-I Šen i nepopisno verje, ka de Bog nadaluvao svoje delo i da de božnija I služila k zmagi dobroga. Kem hiiši so zdašnji časi, tem vekše i stalnejše l bo dobro štero bo prišlo iz njih. Ves svet je s sv, Očom. Fpancushi pušpehi. Vsi francuski pušpeki so izjavili, ka držijo s sv. Očom j Papom. Odločno obsojajo ravnanje italjanske vlade i prosijo Boga, ka sv. I Očo potrošta i njim da moč, ka v toj borbi vstrajajo. Njim se pridruži [ 710 medicincov pariške univerze. Sv. Oča Papa so sladki Kristus na zemli. (Sv. Katarina Sienska.) lugoslovanshi katoličani. »Obžalujoč bogokletne žalitve proti sv. Oči \ borbo proti Katoliškoj akciji, apoštolska nunciatura v Beogradi tolmači žele Jugoslovanskih pOšpekov i jugoslovanskoga katoliškoga društva, ki tadi ' izraža svojo sinovsko vdanost i vkUpdržanje s Sv. Očom v dnevaj bole- J čine i probe. Apostolski administrator Račke Budanovič posebi izjavijo: ..v giobokoj žalosti za preganjanje Katoliške akcije izražam Vašoj Svetosti popuno vernost 1 mojo i mojega lustva, proseč Boga naj bi vsigdar varvao namestnika Kris-tusovoga pred neprijateli naše vere." Vnogo izjav piišpebov južne Amerike. Belgija. 75.000 kotrig katoliške delavke mladine se je izjavilo za sv. Očo. 2000 univerzitetnih profesorov, dijakov i dijakinj iz Belgije si tudi sega v roke s sv. Očom v toj žalostnoj vtiri. K njim se je pridružilo 250.000 katoliških delavcov. Ludsha katoliška zveza iz Švica tudi drži s sv. Očom. Mednarodna katoliška ženska zveza je ravnotak z Njimi. „Pax Romana" polske Kat. akcije j^ tudi poslala svojo izjavo za Njih. Francuske katoliške Žene. 450.000 francuskih žen tudi trpi i moli za sv. Očo! Francoski Študentje. 15.000 se jih je prijavilo za njih ! Da bi bili pravi junaki i apoštoli! Holandska univerzitetna zveza je tudi v vrsti junakov za sv. Očo. Praga. Katoliška akcija. Mehika. Katoliška mladina. Poiska. Več pUšpekij i Kat. akcija. Slovenska katoliška akcija: „Njegovoj svetosti, našemi Oči, ne-ustrašenomi braniteli kralestva Kristošovoga, pogumnomi (koražnomi) bori-teli za katoliško vzgojo mladine, šteri so 'najhuše razžaljeni, izraža Katoliška akcija v Ljubljani trdno vernost slovenskih katoličanov." Vse te izjave so balžam na ranjeno srce—dišeče rože med trnjom — sladka radost v trplenji. Čtevci Marijinoga lista! Vsak edno rožico, vsak par kapljic balžama bomo podarili tudi mi svojemi Oči? Ka pravite na to? Blaženi Ivan Bosko i Sveti Očo Popa. Meo je tri velke lubezni: lUbezen do Jezuša v Najsvetejšem Oltar-skom Svestvi; goreče lubezen do Marije Pomočnice i sinovsko liibeien do Sv. Očo Papa. Tiste čase gda je on živo so Sv. Oča Papa tudi meli bridke vUre. A BI. Don Bosko je znao biti ves njihov, ves za njih. Njihova žela je bila za njega zapoved: pravili bi, ka bi se v ogen vrgeo iz lubezni do Sv. Očo. Bio je italjan i njegova družba je bila v nevarnosti, pa či je trbelo braniti Sv. Očo, jih je brano i se ne bojao nikomi istine povedati v obraz. , To lUbežen je znao vlejati v srce tudi drUgim i s takšov močjov je upli- Molimo za našega dobroga Očo Pija XI.! iy f ■ ir— >-»-«r-«~f i>-T f 1« 1 "T"WT""T 1f f '"nr-H vao na vse, ka so ga zvali za „Vatikanskoga Garibaldija." Turinske novice so pisale od njega, ka je Don Bosko umetnik liibezni do Sv. Očo i se jejko trdi, ka je več vreden pri tom posli, kak jezero krščanskih pisate-jov časopisja. Na smrtnoj posteli je Blaženi sam povedao Monsinjor Calieri: »Povej Sv. Oči Papi to, ka smo do zdaj meli za skrivnost: Ka poseben cio sa-lezijancov je to, da podpirajo oblast Sv. Očo, gdekoli so i gdekoli delajo ... Vi bote šli pod varstvom Sv. Očo v Afriko, v Azijo i v driige kraje. Zavtipajte! V tom zadnjem betegi ga je pohodo kardinal Alimonda. Njemi je med drugim tudi povedao: nPrevzvišeni, teški so časi t Preživo sem strašne čase ... A oblast Sv. Očo! . . . oblast Sv. Očo I ... — povedao sem Monsinjor Calieri, ka naj povej Sv. Oči, ka so salezijanci zato, ka branijo Sv. Očo gdešteč so i gdešteč delajo Svoje sine i svoje drage dečke je znao navdušiti za Sv. Očo. Gda so Sv. Oča Pij IX. bili pregnani iz Rima v Gaeto, njim je pos-lao mali darček, šteroga je nabrao med svojimi sirotami. Bilo je 33 lir, Branimo Sw Očo z rečjov i djanjom! g Sv. Oča Pij IX. 1 BI. Don Bosko. znamenje Don Boskovoga siromaštva, pa tudi znamenje njegove ltibeznj do Sv. Očo. Te dar je tak geno Sv. Očo, ka so k toj maloj šumi šče kcoj djali svoje peneze i so kupili rožnevence, je blagoslovili i je poslali „Don Boskovim dečkecom" kakti znamenje i spomin oče svojim sinčkom. Deset let po tom je Don Bosko prišeo v Rim. Ob prvim sta se vi-dila s Sv. Očom Pijom IX. So se šče spominali na žalostne čase, štere so preživeli v Gaeti i na iabezniv; dar Don Boskovih dečkov. Med drugim so pravili BI. Don Boski: „Gda mislim na vaše drage dečke, se z ginjenjom spominam na tistih 33 lir, štere so mi poslali v Gaeto I Siroma-čekil Tisti zadnji sold, šteroga so meli za cukerček, ali za falaček kruha so meni poslali: kakši aldov je to bio za nje!" BI. Don Bosko njim je odgovoro: „Naša srčna žela je bila, kaj vek-šega poslati Vašoj Svetosti i bili smo jako srečni, gda smo zvedili, ka Vam je naš mali dar bio prijeten. Vaša Svetost naj zna, ka v Turini je velki šereg sinov, ki Vas srčno lubijo i v vsakšoj priliki z najvekšov nav-dušenostjov gučijo od Namestnika Kristošovoga." BI. Don Bosko je te preči časa ostao v Rimi. Šo je večkrat k Sv. Oči i dobo je od Njih vse, ka je proso i želo. Gda se je poslavlao njim je pravo : „Sv. Oča, bili ste tak dobri i smileni, ka ste mi vse dali, ka sam Vas proso. Zdaj mi ne ostane drfigo, kak to da se Vam zahvalim iz dna svojega srca." „Pa šče vi itak, itak nekaj želejte od mene", so pravili Sv. Oča. BI. Don Bosko je na to mučao. Pij IX. so šče pa to povedali: „Ja Don Bosko, pa vi ne želejte napraviti kakšega veselja svojim dečkom, gda pridete domo med nje?" „0 Svetcst, to pa, to." „Te pa malo počakajte." Sv. Oča so zdaj šli, so odprli škrinjo i so zagrabili prgiščo zlatnikov i so djali: „To mate, Don Bosko. Vzemte i dajte dobro jiižino vašim dobrim dečkom. Naj bodo veseli." Ta domačnost Sv. Očo nam povej, kak so oni radi meli i štimali BI. Don Boska. Meli so ga pa radi i štimali so ga zato, ar je on bio ves njihov. Sv. Oča Leon XIII. so ravno tak bili za BI. Don Boska. Meli so ga za svojega dragoga sina; za svetnika; šteli so biti njegov najvekši i prvi sotriidnik; pravili so njemi, kak naj skrbi za zdravje i ka naj vse prosi, ka žele. „Jaz Vas liibim, Vas liibim, Vas liibim. Povejte, ka što je Vaš neprijateo, je neprijateo boži. Jaz ne bi vfipao biti Vaš nasprotnik . . . Bog sam vodi, podpera, nosi Vašo Družbo ..." Sv. Oča Leon XIII. so dobro znali što je bio BI. Don Bosko za Cerkev, za Njih. Tri lubezni je meo: Oltarsko Svestvo — Marijo Pomočnico — Sv. Očo Papo. aaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Bodimo gizdavi na to, ka mamo Sv. OČo i tak dobroga i junaškoga ,Sv. Očo. Darujmo svoje trplenje i premaganje za Sv. Očo! Ne dovolimo, ka bi štokoli blato Sv. Očo! mmanmmmmrrtcaacLJL^t-LJi i ira Daniel 0'Conuel i drugi . ♦ . Daniel 0'Connel, velki osloboditeo Irske, je mro v Genovi leta 1847. jjjegove zadnje reči so bile sledeče: „Telo moje niham domovini; dušo piojo izročim Bogi; srce svoje pa Rimi." Srce vsakšega katoličana bi moglo biti v Rimi. O mejmo radi Sv. Očo z vsem svojim srcom! Se spominam priprostoga, pa lepoga dogodka desetih deklic iz Akvile. Sv. Oča Leon XIII. so bili jako betežni. Po čelom sveti so ladje molili za njihovo zdravje. Deset deklic iz Akvile si je pa zmislilo to, ka bi f vsakša dariivala dragomi Bogi najlepše leto svojega živlenja zato, ka bi . Sv. Oči za deset let podugšao živlenje. Njihova daritev se je etak glasila: Dober Bog Obvari šče duga leta cerkvi Našega Sv. Očo: Da pa njim podalšaš živlenje Vzemi edno leto našega živlenja. Odspodi so bila podpisana imena desetih deklic. Poleg vsakoga ime-na so pa bile te reči: „Jaz darujem najlepše svoje leto." Na konci daritev je pa bio te vsklik srca: „0 kak smo vesele!" Sv. Oča so ozdravili i so k sebi pozvali te deklice, aprijali so je s pravov očinskov lfibavjov i gda so se poslavlali od njih so njim pravili: „Ite, drage moje žrtve, ite. Lejta štera ste ve dariivale Sv. Oči, bodo za i vas i za vaše drage lejta blagoslova, mera i zasliiženja." či dnesden so tak nespametni liidje, da bisnejo kak zverine proti Sv. ' Oči i njim želejo smrt, mi bojmo pripravleni alduvati živlenje za Sv. Očo. Molmo za Njih, ka nam jih dragi Bog občuva nesreče i obvarje šče duga, duga leta! _ Našim dragim malim. Draga deca ste že gviišno kaj čfili od Sv. Očo Papa, ki so daleč v Rimi v vatikanskih palačaj. O kak vas oni radi majo i kak mislijo na vas i molijo za vas, ka bi bili vsigdar vrli i srečni. Zdaj so Sv. Oča preveč žalostni zato, ka jih božni liidje preganjajo. Draga deca! Či bi vaš atek ali vaša mama bili žalostni ali betežni, ka bi včinoli? Bili bi jako vrli i bi molili za njih. Za Sv. Očo bote tiidi kaj molili? Jeli ka bote! Pa ka driigoga bi ešče napravili? Pišite vi sami , Marijinomi listi, ka lepoga bi šče napravili za Sv. Očo, pa to te v Marijin list denemo i morebiti bomo šče Sv. Oči v Rim poslali. Či vas dosta pošle i kaj lepoga zakaj pa ne? V Rimi so deca, ki so bila pri prvom sv. prečiščavanji obiskala Sv. -Očo i so gviišno jako molila za njih i so se jih posebno lepo spomnila pri sv. prečiščavanji. Sv. Oča so bili jako potroštani, ar takše male majo radi i njim posebno lepo dene pri srci, či mislijo i molijo za njih. Pravili so njim: „De- - 10 - —m ca moja, gda pridete domo, vas bodo starišje pitali: „Kak se počutijo Sv Oča?" Vi njim pa odgovorite: „Svetomi Oči je popunoma dobro, fau Bogi. Oni so merni i so jako veseli, ka so nas male mogli pozdraviti« Te so šče pa to povedali, ka gda do velki i do se včili zgodovino, bodo najšli tam zapisano, ka so Svetoga Očo božni ludje jako žalili, pa je za, ; to vse dobro voprišlo. Sveti Oča znajo, ka se vojskujejo za pravico i to bo potrdila tiidi zgodovina." _ Mama Margeta — katehet. Mama je dobro znala, ka je krščanska vzgoja okrepčana z materi, nov rečjov i z njenov peldov močna. Zato je vsakši večer včila svojo de* co katekizmuš i je tiidi med dnevom vnogokrat cepila Boži navuk v mlada srčeca svojih malih, ka bi jo tem bole bogali. Zato je pa po-navlala katekizmušova pitanja i odgovore toliko časa, dokeč so jih deca nej znala na pamet. Mama Margeta je bila jako verna ženska. Bog je bio vsik-dar v njenom srci i na njenom jeziki. Mela je bistro pamet i lepo reč, zato je pa tiidi pri vsak-šoj priliki znala omeniti ime Bože, ka bi leži k dobromi nagnola mlada srca. Bog te vidi je po-navlala največkrat i je stem opo-minala, ka bi se naj dostojno oponašala pred tem velikim Bogom, ki bo ednok njihov sodnik. Gda so se z njenim dovoljenjom šli špilat na bližnje travnike njim je pravila: Deca spomnite se, k a vas Bog vidi. Či je vidila ka so bila zamišlena i so skrivala kakšo malo srditost v sebi-Spomnite se, ka vas Bog vidi, i vidi tiidi vse najbole skrite misli. Gda je kaj spitavala i sumila i se je bojala, ka de te ali ov kaj la-gao njemi je že prle povedala: Spomni se, ka te Bog vidi. Tak je ponav-lala svojoj deci to, ka je Bog povedao Abrahami: „Hodi pred mojov navzočnostjov i bodi popolen." I tudi Tobiašov opomin svojemi sini: »Mej v misli Boga vse dni tvojega žitka, pazi se, ka nigdar ne bos gre-šio i prelomo zapoved Gospodnoga Boga." Ali pa tiidi Jožefove reči, šte-re je povedao Faraonovoj ženi: „Kak bi jaz mogeo to včiniti i se pregrešiti proti mojemi Bogi?" Gda je Margeta vidila lepoto božega stvarstva je opomenola deco na Stvoritela. Vidila je lepo zvezdnato nebo i je pravila: Deca moja, Bog nam je stvoro svet i je posejao telko lepih zvezd na nebi. Či je nebo tak lepo, ' kak morejo biti lepa šče nebesa ? Mama Margeta. Na sprotoletje gda je bilo vsešerom telko lepih rožic; zajtra ob zorji ali večer gda je zahajalo sunce je vzkliknila: Oh kelko lepote je dragi Bog stvoro za nasi Gda se je oblačilo i temni oblaki so se zbirali na nebi, pa je grmelo i treskalo, je Margareta pravila deci, ki so se kak piščenci stiskala okoli nje: „ Vidite kak ie zmožen naš Gospod Bog ? Što bi njemi j mogeo proti stanoti? Zato pa deca bojmo se greha!" Gda je toča nesmileno posekala silje i vse drugo, je opo-oilnala deco rekoč: „Bog je dao, pa on nam je tiidi vzeo. Onje vert naše-• ga silja i našega pola. Vse to je za naše dobro. Znajte pa tiidi to, ka [ Bog božnjake pokaštiga i ka se žnjim nemremo špajsati.'1 Či je pa vse F.iobro obrodilo je pravila: zahvalmo se Bogi deca ffldite hah je dober! Pa nam je dao VSahdanEŠOii hrflh. v zimi, gda so se v hiži zberaii ukoli tople peči, med tem, ka je odzvUna bio mrzeo veter i je vse zrarzavalo; g hali moremo [biti hvaležni dragomi Bogi, js pravila svojoj družinici. On nam je dao vse potrebno. Bog je žaistino naš Oča. Oča naš hi si v nebesa! . . . Tak se je Ivan Bosko od Matere navčo biti vsikdar pred Božov na-H vzočnostjov i prijeti dobro i božno liki bi to prišlo iz rok Božih. Vnogokrat je pripovedavao od svoje matere i je bio jako hvaležen za krščansko vzgojo i za vse trplenje, štero je ona doprinesla za njega. (Dale.) ^Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. Smrt sestre Marije Marte. V noči zadnjega Božiča, šteroga je tii na zemlji preživela, jo je Jezuš spuno — to radi lehko verjemo ka bo za kratek čas mogla zapustiti te svet i njoj je tiidi pokazao trplenje s šterim jo obišče. Sestra, štera je pomočnica bila poleg nje, jo je čiila vskliknoti: „0 moj i Jezuš toga ne! ... vse zaistino vse, a toga ne! . . To je najhitrej bio i strašen beteg šteri jo je mantrao . . . ali pa tudi znotrašnja zapUščenost, oddaljenost božega Zaročnika. Ona se je navadila na Njega, navadila se je na vsakdenešnje pogovarjanje z Njim i tomi se odpovedati je za njo bio velki aldov Od toga dneva naprej jo je globoka žalost pokrivala. Močno se je prehladila i k tomi so se pridružili dragi resni betegi i tak je dne 13. februara 1907. dobila slednje mazanje. Mogla šče je pa prehoditi strašno britko kalvarijo. Pet tjednov je mogla iti prek zadnjega očiščevalnoga ognja. V tom časi se je dragi Zve-ličiteo vsakši den bole drUžo z njov i ka bo kem bole podobna Njemi, je . delio z njov svoje strašne telovne i duševne moke. Že naprej njoj je po-vedao: „Z mojih •lastivnih ran bo prišla bolezen, ki bo vzrok tvoje smrti." Čutili smo, ka je nekaj skrivnostnoga bilo v teh zadnjih bojih njene narave. Dne 21. marca po noči, štero je preživela v groznih mokaj, je bila nepopisno merna. Vsa redovna družina ie stopila okoli vmerajoče i jezero i jezerokrat je ponovila drage njoj vzdihljaje na čast. sv. ranam. Na zadnje, okoli 8 vure zvečer, gda so se oprauiale večernice žal. Matere bože, je prišla lUblena Nebeška Mati i si je domo odpelala dete, Štero je ona sama navčila kak trbej Jezuša lUbiti! Boži Zaročnik pa je v svoje sv. srce zapro za vsikdar svojo drago zaročnico, ki je na tom sveti bila njegov aldov, njegova zavupnica i apostol njegovih presvetih ran. (Dale.)' Mesna zveza Marije Pomočnice. ^HHMffl^^ Mešna zveza Marije Pomočnice v »Martinišči« je bila odobrena od ^^^m^m^ms^m^Ž vrhovnoga salezijanskoga predstojnika ■■■ocp^^Bm i potrdjeno od knezoškof. ordinarijata ■ v Maribor! (7. dec. 1929. i 17. jun. 1930. št. 692/29-2.) Pravila. 1.) 15 let vsakšo nedelo se služi v Martinišči edna sv. meša za duševne i telovne potrebščine kotrig. ^^^^^^^^^^^^^^^ 2-) 0koli 3°0° sv. meš darujejo 4 ^KSH vsako leto vsi duhovniki salezijanske H družbe po sveti za pokojne kotrige. ' 3,) Vpišejo se lejko živi i pokojni, tiidi večkrat i z različnimi nakanenji. pv?| ^ 4) Kotrige te zveze bodo mele tao ffltr^tj ^ v vseh niolitvaj i dobrih delaj, ki se vršii° v Martinišči i v vseh salezijan-H skih zavodaj po sveti. 0E§' „ 5.) Kotrige plačajo 12 Din. letno. Čas plačUvanja trpi 10 let. Cela šu- |f|, '1^'V^mHI ma ie 120 Din> ki se naednok lehko plača. 'BjiŽ^BaKiB^^^^^M^B 6 ) Za nabiralce i širitele mešne I zveze se bodo opravile letno šče 4 ■fesv. meše: na Božič, na Vtizem, na H Risale i na Marijo Pomočnico. 7.) Šuma, ki se nabere, bo služila Mesna zveza Marije Pomočnice, samo v te namen, ka se rešijo du-„Martinišče" M. Sobota (Prekmurje). Sovie 1 se dozlda MartiniŠČe. Blaženi Don Bosko i Marija Po- BB^^SM^^^illB^ močnica naj razlije poseben blago- slov na vse darovnike I Beltinske rože živoga rožnoga venca 55 a, 124 a, 43 a so pristopila k mešnoj zvezi. Njim želemo posebnoga blagoslova od nebeške Matere, drugim pa, da bi je nasleduvali. _ Tečaji duhovnih vaj za tretje četrtletje 1931. Za dOhovnike: od 5. do 11. julija (5 dnevne), od 20. do 29. julija (8 dnevne), od 3. do 7. avgusta, od 24. do 28. avgusta, od 14. do 18. septembra, od 21. do 25. septembra. Za inteligente: od 14 do 18 avgusta. Za abiturijentfe: od 14 do 18. julija, od 1. do 5. septembra. Vsaki tečaj se začne večer prvoga i konča zUtra drUgoga zgoraj ime-nUvanih dni. Vdeleženci naj bodo v ^Domi" do 6 vUre večer prvoga dneva. Za vdeležbo naj se pravočasno priglasijo. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Piš te na naslov : Vodstvo »Doma duhovnih vaj" Ljubljana, Zrinjshega 9 KRATKE KISLI, KI IIALEK SECAjH- -JAKOBU Velko pitanje. Edne velke francuske novine so obečale nagrado (premijo) tistomi što bi najbolše odgovoro na to pitanje: »Zakaj je v vozi več moškov kak žensk?* Komisija je prisodila nagrado (premijo) sledečemi odgovori: V vozaj je več moškov kak žensek za volo toga, ar je v cerkvaj več žensek kak moškov. * * * Med prošecijov. Prošecija je šla i eden junak je koražno gledao iz pokliviihastoga krščaka. Dečko ki je bio v bližini i je vido, ka se ov nakani s tem norca delati s prošecije i s tistih, ki so pobožno šli i molili, njemi je pravo: „Znate ka, vi mladi gospod? Niti misliti si nemiete, kak velko veselje mi delate s tem, ka ste pokriti. Vi me spomnite na navado moje rojstne vesi. Gda pri nas Najsvetejše Oltarsko Svestvo nesejo v pro-šeciji, naši ludje pokrijejo . . . gnoj." Preganjanje v Rusiji. Vsi znamo, kakše preganjanje je v Rusij;, a denok vam ščem nikelko povedati od Rusije i od Rusov, ki so po narodnosti naši bratje. Strašna grozodejstva se godijo po Rusiji. Nišče je več nej varen življenja, či pokaže, ka ešče ma piknjico vere v srci. Posebno strašno pa preganjajo naše katoliške duhovnike, ki se trudijo, ka bi obvarvali v srci naroda Kristušovo vero. Mantrajo je na vse mogoče načine. Naj vam svedo-čijo žalostne zgodbe boljševiške podivjanosti. Nadpiišpeka iz Perma so živoga žežgali. Belgorodskoga pušpeka so oslepili, potem šo ga pa zadušili' v tekočoj smoli. Dosta driigih piišpekov i duhovnikov so pa pred oltarom obesili. V ednom mesti so pušpeka tak dugo polevali z mrzlov vodov, ka je postao ledeni turen. Kak strašno trpijo bratje na Solovjetskih otokaj, na skrajnom severi, se ne »da popisati. V raztrganoj obleki, v 60 stopinjskoj zimi, morejo krčiti ali trebiti grmovje. Zavolo strašnoga mraza njim kotrige odmerajo. Stanovati morejo, v ne-zakurjenih hišah. Strašno trpijo tej bratje, pa denok ne zgubijo poguma. Bolševiki zaperajo cerkve, jih rfišijo, ali pa jih spremenijo v vojašnice i gledališča. V Kijevi so zaprli cerkev, štera je mela pod svojov oblastjov 2600 far. V Ukrajini so že tudi zaprli do 700 cerkev. V mesti Dekarta je prišlo