P1 AMERIŠKA v . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY W0©M©V[Nft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER j 279 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Nunska Železna garda izvršuje Sevanje nad nasprotniki fesih vladnih in policijskih uradnikov ter armadah častnikov je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih. barest, 27. nov. — Ro-p železna garda (stranka M— Plavila pred kor-v°iakov in usmrtila 64 biv-f0ttiunskih vladnih uradni-jaških in policijskih či-'.. 0v iz maščevanja radi nJih vodtielja pred dvemi K°rtieliu Codreanu. Obsoje-j na smrt radi obdolžit-bili krivi smrti Codre-. njegovih privržencev. a kazen se je izvršila ob ^traj v vojaški ječi v Ji-. poročilo iz Budim-.Pa trdi, da) je bilo vseh 64 0 umorjenih v njih celi- ta ^umorjenimi je bivši mi-' Predsednik Argeseanu, . " policije general Mari-'o' General Morzov, povelj-^ °2nikov Belgiu, dva mail« Policijskih narednikov ro , '^i. ki so sodili člane že-za časa režima kraji r'a. d' ^ . Po tej izvršitvi smrt-sta bila aretirana tudi V — ^ _ večji zastoj se pojavlja m ^'striranju vojaških no- I Tako prihaja mnogo ^ se nahaja v Clevelan- moških v starosti od L: let, ki se niso registri- Predpisuje postava. Na- Misije se pa pritožuje- ^istrir ne vračajo t pol v roku petih dni, j Npisano. Zopet mnogo niso javili svojega no- 1 '°Va in tako jih vprašal- l^6 morejo doseči. Obla- i 1]o> d,a delajo to nalašč ^a se bodo prizadeti iz- ojaški službi. So co ne bo šlo tako eno-»j J1sti( lei se vedoma iz-Ij^boru, in če jih dobijo, If^eni zveznemu državne-Kazen je do $10,-La in zapor do petih let. Pinn, ki je prideljen ^misiji, se je obrnil na bivša ministrska predsednika Gigurtu in Argetianu in več ar-madnih generalov, železna garda pravi, da jih pride še več na vrsto z enakim plačilom, ki so svoje čase preganjali železno gardo. Po eksekuciji so izkopali truplo bivšega voditelja železnih gardistov, Codreanu, ter ga položili na mrtvaški oder v neki cerkvi, odkoder ga bodo zdaj slovesno pokopali. Codreanu je bil obsojen v ječo, ker je rovaril proti državi. Na 30. novembra 1938 je on in 12 njegovih tova-rišov pobegnilo, toda so jih vojaki na begu ustrelili, železni gardisti smatrajo Codreanua za mučenika in zdaj, ko so v Romuniji na vladi, se hočejo maščevati nad vsemi, ki so jih prej preganjali. Na krmilo so prišli, ko so s pomočjo Hitlerja vrgli s prestola kralja Karla, ki je pobegnil potem v Španijo. V soboto bo druga obletnica smrti njih voditelja, zato hočejo to obletnico slovesno, a krvavo praznovati. Mladi avstralski avijatičarji, ki mar šir a j o v pristanišče, da se odpeljejo v Kanado. Tukaj bodo dobili nadaljno šolo v letalstvu, potiim bodo ptt odrinili v Anglijo in od tam nad Nemce. Bogve, koliko teh lepih mladih korenjakov bo še kdaj videlo svojo domovino? l^u bodo loviti one, ki se ^ Registrirali za vojake direktorja Nessa, da bi policija sodelovala pri iskanju onih, ki se niso registrirali. Mnogi od onih, ki so na vrsti za takojšno vojaško službo, so prosili za oprostitev. Vsakojake izgovore navajajo, radi katerih bi morali biti oproščeni. Tako je nek mlad zobozdravnik navedel v prošnji, da je ravnokar izplačal dolg na. $3,000 vrednem zo-bozdravniškem orodju. Kaj naj napravi s tem, če bo moral k vojakom, bi rad vedel. Zopet drugi, ki ima čistilno podjetje pravi, da bo moralo podjetje zapreti, če bo on poklican k vojakom in 15 družin bo brez zaslužka. Mnogo je oženje-nih, ki prosijo za oproščenje. Med temi so taki, kjer delata mož in žena in nimata nobenih otrok. Za te naj^rže ne bo držal noben izgovor in morali bodo v vojaško suknjo. Sodnik Lausche je sodil moralično propalico Sodnik Lausche je včeraj obsodil od enega do dvajset let ječe 51 letnega Fred Schneiderja. Porota ga je spoznala krivim, da je v svojem stanovanju na 5506 Hough Ave. zabaval šolska dekleta ter jim dajal cigarete in žganje. Pri tem je kriminalno napadel tudi neko 14 letno de- dico. „ ___________ Obtoženec se je zagovarjal s slaboumnostjo, toda porota ga je spoznala popolnoma odgovornega z.a svoje dejanje. Zagovornik je zahteval novo obravnavo, toda sodnik Lausche je to zavrnil k besedami: "Obtoženec je širil strup v okolici 55. ceste in Hough Ave. in ne bi bilo pošteno od mene napram staršem, napram družbi in ne proti meni sa memu, če bi mu spregledal kazen." -o- kl^ketirstvom iz V LM unij, pravi jg % A.F. of L. I(j J. Cleans. — Konvencija ^ delavske federacije je m I sprejela resolucijo, ki i l .^ketirstvo v delavskih ki nalaga izvrševalne-I ^ ^ poseči vmes, kadar j E* 8tore svojih dolžnosti. 4 \ | Lucija ne pove, kakšno 5 ^ Zavzame koncil, kadar | LVl fraketirstvo. ResoLu- £ |jSVetuje unijam, naj polj disciplinarno akcijo w i ^ . mu uradniku ali čla 8 L nevrednega da- |jl ^upanja. t P^6 ie konvencija izrekla, P \ na država v Uniji ne S glasovnico komuni-%,^ar>ke, ki je "agencija Mehikanci so navdušeni radi prihoda Wallacea Monterey, Mehika. — Podpredsednik Zed. držav, Henry Wallace, je na potu v Mexico City, kjer bo uradno zastopal Zed. države pri ustoličen ju no vega m e h i š k ega predsednika Avila Camacho na 1. decembra Wallace potuje z avtom in povsod ga narod navdušeno pozdravlja. Pri mestu Montereyu so stali ljudje ob cesti na dve milji daleč in mnogo izmed njih je vihtelo ameriške zastave. Rop v gostilni Mrs. Julia Marolt, lastnica gostilne na 71. cesti, in Helen Adamič, sta ravno zapirali go stilno, ko sta vstopila dva mo ška, jima grozila s samokresom ter zahtevala denar. Vzela sta iz registra za $35 papirnatega denarja, drobiž pa pustila in naglo izginila. Nov grob v domovini Frank Sadar iz 9527 Reno Ave. je dobil iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrla 10. septembra v Valični vasi, fa-ra Zagradec, mati, stara 63 let Doma zapuščajo soproga Josipa, sinove: Josipa, Antona, Mike, Lojzeta in Stankota, tukaj v Ameriki pa sina .Franka in brata Josipa Ferlin ter sestri Frances Leustig in Rose Korelec, Naj počiva v miru v rodni žemljici. Kdo hoče piano? Zastonj se dobi še- dobro ohranjeno piano pri Tino Mo-dicu, 6025 St. Clair Ave. Kdo je izgubil očala? Na Stanard Ave. so se našla očala. Dobe se na 1404 E. 53rd St. NOVI GROBOVI Leopold Pucel V mestni bolnišnici je preminil znani Leopold Pucel, po domače Hostar, star 46 let. Doma je bil iz Sodražige pri Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 28 leti. T ti kaj zapušča brata Rudolfa in Franka. Pogreb se bo vršil v petek zju- taJ ob.,4esetih iz ^gr^ega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Prve svetovne vojne se je udeležil kot prostovoljec v srbski armadi. Naj počiva v miru. Mary Poljanec V sredo zvečer ob šestih je po kratki in mučni bolezni preminila na svojem domu, 1127 E. 67. St. Mary Poljanec, rojena Markel, stara 50 let. Tukaj zapušča soproga Karla, doma iz vasi Praproče pri sv. Gregorju. Pokojna je bila doma iz vasi Pozerin nad Škof jo Loko, kjer zapušča dva brata in eno sestro ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 27 let ter je bila članica društva Carniola Hive, št. 493 T. M. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preosta-lim naše sožalje. -o—-- Lovci se odpravljajo V pondeljek se prične lovska sezona na srnjake v sosedni državi Pennsylvaniji. Jutri odpo tujejo kot predstraže (da bodo srnjake privezali) Tone Baraga, Jože Birk in Matt Susel. Mnogo drugih odide v soboto in nedeljo. Želimo jim vso srečo. Samo s pomočjo U.S. bo Aglija zmagala Včeraj je imel v Clevelandski trgovski zbornici govor član angleške nakupovalne komisije, Sir Louis Beale, Iti je izjavil, da Anglija lahko premaga Hitlerja samo s pomočjo Zed. držav. V glavnem je Mr. Beale poudarjal, da Anglija predvsem potrebuje letala, topove in ladje, ker Anglija danes izgubi več ladij, kot jih more zgraditi. Nemško bojno silo upajo Angleži premagati z blokado. Sedanja vojna bo dobljena samo v tovarnah in ladjedelnicah. Poudarjal je, da bodo Zed. države po vojni zalagale ves svet z važnimi industrijskimi produkti in Anglija bo vedno stala ob strani Zed. držav za demokratski način trgovanja. "To ni vojna za državne meje," je rekel Sir Beale, "ampak je vojna proti zlu, svoboda proti sužnosti, civilizacija proti barbarizmu." Angleži so lovili italijansko brodovje po Sredozemskem morju Angleški bombniki so sinoči ponovno bombardirali Turin v Italiji, kjer so napravili mnogo več škode kot zadnjo soboto. London, 27. nov. — Angleško bojno brodovje v Sredozemlju se je spoprijelo z italijanskim na veliko daljavo. Italijani so se naglo obrnili in s polno paro od-pluli v varno zavetje. Angleži so jih zasledovali, toda jih niso mogli dohiteti, trdi poročilo mornariškega ministrstva. Poročilo pripoveduje, da so angleške ladje naletele na dve italijanski bojni ladji, kateri je spremljal kordon križark in ru-šilcev. Zagledali so jih malo predpoldnem. Kakor hitro so Italijani zagledali Angleže, so spremenili smer in odhiteli na- zaj proti obrežju. Angleži so jih zasledovali in spotoma streljali nanje, toda ker je bila razdalja prevelika, niso zadeli. Sinoči so poleteli angleški bombniki na Turin, kjer so zanetili požare v vladnem arzena-lu. Bombe so napravile v Turi-nu mnogo več škode, kot pa zadnjo soboto. Iz Rima priznavajo ta napad in tudi priznavajo, da so bombe poškodovale več poslopij v sredini mesta in v predmestjih. Tudi nekaj ljudi je bilo ubitih, trdi poročilo. Iz bojev v Albaniji Atene, 27. nov. — Na južni fronti v Albaniji so dobili Italijani ojačenja in se nekoliko bolj upirajo, toda na srednji in severni fronti se pa Italijani še vedno umikujejo. Iz Italije je prišlo tudi veliko število bojnih letal, ki1 naj bi zadržala napredujoče Grke. Umikajoča italijanska armada zapušča za seboj silno veliko vojnega materiala. Grška in angleška letala so danes bombardirala albansko pristanišče Valono, kamor Italija dovaža potrebščine za armado v Albaniji. Letalci poročajo, da so bombe zadele tam veliko ladjo, ki se je začela takoj potap- ljati. Bombe so zadele tudi pomole in poslopja na zrakoplo-vnem pristanu. Grško vrhovno poveljstvo poroča, da je bilo med plenom v Koritzi tudi šest italijanskih bojnih letal, ki jih je sovražnik "pozabi 1" vzeti s seboj. Iz jugoslovanskega obmejnega mesta Ohride se poroča, da se je vršila danes bitka pri reki Ce-roviji. To je osem milj južno od Pogradeca, ki mora biti potemtakem še vedno v italijanskih rokah. Toda Italijani selijo iz mesta vojne potrebščine, ker se Grki vedno bolj približujejo temu kraju. Predsednik Roosevelt že pripravlja zaposlitev za čas, ko ne bo več dela pri oboroževanju 82 let star, je 41 let že v ječi Omaha, Neb. — Thomas Ritchie, star 82 let, ki je preživel polovico svojega življenja za omrežjem, je danes zopet tam s trdnim upanjem, da se mu vrata na svobodo ne bodo nikdar več odprla. Obsojen je bil na eno !cto ječe, ker je vlomil v neko hišo. Povedal je, da je prišel iz ječe šele pred 14 dnevi in da je bil v svojem življenju že v devetih jetnišnicah, dveh prisilnih delavnicah in 16 mestnih ječah, vsega skupaj 41 let za omrežjem. Upa, je rekel, da bo zdaj obsedel za vselej. Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je odredil, da se bo ustavilo vsa javna dela, ki jih plačuje federalna vlada in ki niso v zvezi z obrambenim načrtom. Civilni javni projekti bodo položeni na polico do tistega časa, ko bo nastal svetovni mir in ko se ne bo več izdelovalo orožja in municije. Ko bo vojna industrija ponehala z delom in bodo delavci od- slovi jeni, se jih bo zopet delo na ta javna dela. S tem je Roosevelt pokazal, da bo vlada ostala še mnogo let delodajalka. Za prihodnji letni proračun je ukazal predsednik kar največ znižati stroške v vseh federalnih uradih. Kljub temu se pričakuje, da bo znašal proračun najmanj petnajst bilijonov dolarjev. Od tega bo šlo osem bilijonov za armado in mornarico. Anglija pričakuje odrešenja od Zed. držav London, 27. nov. — Angleži,, ki se zavedajo, da ne morejo ustaviti neprestanega bombardiranja nemških bombnikov, gledajo vedno z večjim pričakovanjem za pomoč iz Zed. držav, da se rešijo Nemca. Angleži se zavedajo, da imajo dovolj vojaštva, toda nujno potrebujejo orožja, letal, tankov in več ladij. To morajo dobiti, če se hočejo bojevati z Nemci na enakih pogojih Anglija je še vedno gospodarica na morju, toda potrebuje pomoči iz Amerike, da to oblast obdrži. Ako ne dobi še več ru-šilcev iz Amerike poleg prvih 50, bo angleško brodovje vedno manjše, ker ga Nemci nepresta no potapljajo. Nevtralni opazovalci so mnenja, da ima Anglija težke čase, najbolj temne od časa, ko je angleška armada ušla iz Belgije in je nemška armada gledala za njo preko Rokavskega preliva, ki je samo 22 milj širok, pa ni mogla za njimi. Angleži priznajo, da bo letošnja zima ena najhujših, kar so jih še doživeli. Nemci so zdaj začeli z nove vrste napadanjem. Izbero si kako podeželsko mesto in ga temeljito obsujejo z bombami. Potem pa zopet drugo. Ljudje na deželi so začeli take piketne straže pa še ne! godrnjati, da vlada varje samo London, ki zadnje čase primer-noma malo trpi od nemških bomb, a mesta po deželi so sko-ro brez obrambe. Ljudje so začeli tudi že godrnjati nad svojimi diplomati, .ker jih Hitler prehiti vsepovsod, časopisje je že začelo pisati, naj odstopi tujezemski minister Halifax. Ljudje v Londonu imajo še pogum, čeprav so zmučeni. Skrivališča so nezadostna in v zdravstvenih ozirih zelo pomanjkljiva. Večja nevarnost je zdaj radi kake epidemije, kot je pa nevarnost od bomb. Hollywood, Cal. — Pred nekim filmskih podjetjem piketira igralka Gerta Rozan, ki je prišla iz Avstrije. Nastopiti bi imela v neki sliki, toda vodstvo je njeno vlogo v zadnjem trenutku črtalo. To se je pa lepi igralki zdelo zamalo in pa krivično. Zato je zagrozila, da bo piketirala podjetje in sicer na ta način, da bo vsak dan slekla del svoje obleke, dokler ji podjetje ne da vloge nazaj. Pa je tudi držala besedo! Prvi dan si je slekla bluzo. Drugi dan si je slekla krilo. Tretji dan bo na vrsti spodnje krilo in potem tako naprej, dokler se ne bo zgodilo eno ali pa drugo, kar se pač bo. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Strabane, Pa. — Pokojni Jos. šuštarsič, je podlegel poškodbam pri delu v premogovniku. Star je bil 61 let in doma z Babi-nega polja pri Rakeku. V Ameriki zapušča ženo, tri sinove, štiri hčere, brata in sestro, v starem kraju pa brata in sestro. — Andrej Laharnar se nahaja v bolnišnici v Canonsburgu, kjer ga čaka operacija. — V Pitts-burghu je umrl John Mravinc, star 66 let in rojen v Vinici v Beli Krajini. Bil je bivši gl. odbornik KSKJ in zapušča ženo in pet hčera. Moon Run, Pa.—Pred dnevi je tu umrla Frances Zust, stara 73 let in doma iz Gornje Dobrave nad Škof j o Loko. V Ameriki je bila 30 let in zapušča sina, hčer in brata. — Bertha Jamnik iz Imperiala, Pa., je uspešno dovršila izpit za bolničarko v General Hospital v Pittsburghu. — Mary Demšar v Prestu, Pa., je morala oditi v bolnišnico zaradi bolezni v roki; nahaja se v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $3.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by career $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^ 10 No. 279 Thurs., Nov. 28, 1940 Logična izravnava dolga V času, ko so dale Zed. države Angliji 50 rušilcev in dobile za to v zameno dovoljenje, da smejo zgraditi na raznih angleških otokih pomorska in zrakoplovna pristanišča, smo bili mnenja, da to za Ameriko ni bila posebno dobra kupčija. Rekli smo, da bi imela Anglija lepo priliko, da odplača Zed. državam svoj ogromni dolg, na katerega ne plačuje niti obresti. Dolg bi odplačala na ta način, če bi nam dala v last nekaj svojih otokov ob ameriškem obrežju, ki jih itak ne potrebuje, a za Zed. države bi bili ti otoki velike vrednosti, kar se tiče obrambe našega obrežja. Anglija nam je dala v zameno za rušilce dovoljenje, da smemo postaviti na teh otokih, na svoje stroške seveda, pomorska in zrakoplovna pristanišča. S temi naj bi branili ameriško obrežje, če bi ga skušal napasti sovražnik. Razume se, da s tem ne branimo samo svojega obrežja, ampak branimo obenem tudi te angleške otoke. In če jih že branimo in damo Angliji za ta privilegij še svoje bojne ladje, bi bilo pametneje, če te otoke enostavno kupimo. V slučaju napada jih Anglija itak ne more braniti in če jih že mi branimo, zakaj bi ne branili svoje zemlje? Tako smo takrat' napisali svoje misli, ne da bi naše misli kaj spremenile položaja, razen morda, da so te naše misli pogrele "velike diplomate" vzhodno od naših vrat, ki so za-javkali na prvi strani z debelim tiskom, da držimo s Hitlerjem. I menda ja! Da niso bile naše misli tako zelo trapaste, ko smo pisali za koristi naše nove domovine, svedoči predvčerajšnji članek v Cleveland Pressu, ki se peča s približno enakimi idejami nekega Armanda Hamerja iz New Yorka, ki tudi razklada in svetuje, naj bi Anglija dala Zed. državam nekaj svojih otokov ob ameriški obali na račun svojega starega vojnega dolga. Mr. Hammer pravi, da so Zed. države leta 1917 plačale Danski $25,000,000 za Virginske otoke, ki merijo 133 štirjaških milj površine. "Če vzamemo," piše Mr. Hammer, "da bi Zed. države mogle kupiti angleške otoke v Zahodni Indiji, Falkland otočje (v bližini Argentine) in angleške Hondure, skupno 25,-729 štirjaških milj površine, na bazi $25,000,000, ki so jih plačale za 133 štirjaških milj površine na Virginskih otokih, bi bila kupna cena'za gori omenjeno otočje $4,825,000,000." V tej kupčiji, če bi prišlo do nje, pa bi ne bila vključena angleška Guiana z 89,500 štirjaških milj površine, ki bi bila vredna po gornji vrednostni bazi $16,750,000,000. Potem pa vzame Mr. Hammer v obzir angleški vojni dolg Zed. državam, ki presega $5,000,000,000. Ako bi pa dovolili Angliji iste pogoje, kot smo jih dali Italiji pred 15 leti za končno poravnavo dolga, bi bil znašal dolg Anglije, kot je obstojal leta 1925, samo $204,000,000. In če dodamo do letos obresti po 3 in pol odstotka, bi znašal ta dolg malenkostno (za Anglijo) vsoto $311,000,000. Če smo dovolili Italiji za končno poravnavo dolga tako lepe pogoje, bi jih gotovo tudi Angliji. Saj lahko računamo na to, da je nekaj boljše kot nič, ker razvida ni, da bi dobili vseh pet bilijonov in k temu še vedno rastoče obresti. Anglija bi morala z obema rokama zagrabiti to ponudbo. S tem bi se rešila svojega starega vojnega dolga, Zed. države bi pa dobile nekaj otokov ob svojem obrežju, ki so za Ameriko v obrambenem smislu bolj važni kot za Anglijo. Pri tem je pa še nekaj drugega, ki bi morala Anglija upoštevati. Kot trdijo angleški državniki, je Anglija na koncu s svojimi financami. Dozdaj je kupovala vse potrebščine v Ameriki za gotov denar. To ukazuje naša postava, ki ne dovoli kredita nobeni državi, ki je zaostala s plačilom vojnega dolga. Ne verjamemo, da bi ameriški kongres odpravil to postavo na ljubo Angliji. Če bi nam pa Anglija prodala nekaj svojih otokov, bi dobila nekaj lepe gotovine, obenem bi imela pa zopet nove kredite tukaj. Nekaj otokov ob zapadni hemisferi, kot je Bermuda, Bahamsko otočje, Jamaica, Trinidad, bi bili zelo pripravni za Zed. države. Če že moramo imeti tam svojo stražo, naj bi stražili svojo zemljo, ne pa angleško. In če smo res en narod, angleško govoreči narod, ki imamo skupne interese na Atlantiku, potem Anglija prav tako malo potrebuje otoke ob našem otočju, kot bi jih mi ob Angliji. Ti otoki nimajo nobenega pomena za Anglijo, ker so predstraža samo za ameriško obrežje. Saj mi ne zahtevamo bogve kak velik kos angleškega imperija. Čemu nam pa bo! Toda če smo pripravljeni dati vso pomoč Angliji, da se reši in obstane, potem bi tudi Anglija lahko nekaj dala nam, česar pa niti ne zahtevamo zastonj, ampak smo pripravljeni pošteno plačati ža vsako ped zemlje. Veliko smo že dali Angliji v tej vojni, pa še več bomo dali in smo tudi pripravljeni dati, ker edino z našo pomočjo se bo ubranila evropskih nacijev in fašistov. Dali ji bomo še več letal, dali ji bomo še več ladij, dali morda, kdo ve, tudi vojake, če bo sila velika. Torej naj bi Anglija tudi enkrat nekaj dala, ki bi bilo v korist Zed. državam. Anglija bo vprašala za nove kredite ameriški kongres. Če ne prej pa v prihodnjem zasedanju. Takrat naj bi bil naš kongres malo bolj gospodarski in naj gleda tudi za korist naše dežele. Da ne bomo vedno slišali samo: daj, daj in daj! i...................—•—•—.—.—.—.— ji BESEDA IZ NARODA j i • —•—►...■»......—. m m m m « « « ■ i » < t Lovci, pridite plesat! James City, Pa. — Lovska sezona se nam kaj hitro približuje. Letos bo odprto za srne in srnjake, kar bo kateri hotel, seveda samo enega srnjaka ali srno. Prepričan pa sem, da kar je dobrih lovcev, bodo prve dni samo srnjake imeli na piki, potem zadnje dni bodo pa tudi srne dobre. Srn je več kot zajcev v tej okolici. Morda mi kdo tega ne bo verjel, pa je resnica. Ko grem na lov za zajci, prehodim po 5 do 6 milj predno kakšnega vidim. Srne pridejo pa kar v naselbino. Zadnjo soboto je hodil po mestu Kane lep srnjak, imel je štiri odrastke. Ko si je po mestu vse dobro ogledal je šel v park in potem jo je ubral zopet nazaj v gozd. Pred dobrim tednom sem pa poslušal pogovor žensk. Bile so mnenja, da bi bilo dobro prirediti eno plesno zabavo. "Pa kdaj pa bi to napravile?" vpraša ena. Brž se oglasi druga in pravi: "V soboto 30. novembra bo najbolj pripravno in morda bodo prišli tudi 'jagri' kaj pogledat k nam." ' Torej pri tem je ostalo,in sedaj veste, da bo pri nas v soboto 30. novembra plesna zabava in če se bo kateri izmed naših jagrov nahajal v soboto v tej okolici, naj pride še na naš ples. Za godbo bo skrbel dobro poznani Jankovičev orkester iz Cleve-landa. Rečem vam, da bom šel tudi jaz plesat, čeprav imam svoje vrste revmatizem. Jos. Skerl, Box 113, James City, Pa. Odšel je zopet pionir Padel je zopet en hrast. .Josip Opalek zaslužen pionir. Priprost in pohleven mož, toda značajen kakor je malo takih tako odločnih in v veri trdnih korenin. Ni dovlj, da je bilo napisano, da je umrl in odkod je bil doma in drugo. Tak, ki je nad 45 let ledino oral in neprenehoma delal pošteno in iskreno za ognjišče in družino ter naselbino, je zaslužil, da se za par minut ustavimo v njegovi hiši in da pregledamo vsaj deloma njegov življenjepis, mogoče da bomo našli kaj koristnih naukov za sebe in poznejšo generacijo. Nerad delam izjeme v popisih, toda naša pravičnost zahteva in pravi, da smo dolžni dati vsakemu, kar mu gre in mu dolgujemo. Da je naša naselbina to kar je, se mora prištevati v zaslugo takih pijonir-jev; brez teh bi tega ne imeli s čemer se ponašamo. Za to ni nič več kot prav, da se pomu-dimo pri enemu in drugemu vsaj na kratko, in da izrazimo naše priznanje vsaj tem, ki za njimi žalujejo v njih tolažbo. Blagopokojni pionir Joseph Opalek nikakor ni bil javni mož in poznan v javnosti. Toliko bolj je pa bil iskren družinski oče. Pri tem je bil pa veren in neomajen mož. Vsak ve o njem povedati tole: "Bil je tih in krotak, potrpežljiv in vsakerfAi prijazen in vedno dobre volje." To so lepe čednosti, kakršnih nimajo mnogi. Glavna od teh čednosti bo vera, v kateri ali iz katere vedno prihaja tudi značaj. Človek, ki ima vero v Boga in skuša živeti po veri, je različen od onega, kateri se za vero in versko življenje ne zmeni. Iz tega prihaja tudi razlika v hišah in v ravnanju, v delih in zadržanju. Sv. pismo pravi, da se dvema gospodoma ne more služiti. Z drugo besedo bi se reklo, da se ne more dvostransko živeti. Lahko se okleneš vere in tako živiš, ali pa si odpadnik: "mr- zel ali gorak," oče Opalek se je tega izreka zavedal in bil je mož, korenina ali steber verskega prepričanja, ki je bil kakor hrast. Njemu ni bilo zadosti samo trditi to, on je bil tak v dejanju in sicer ves čas. Da pa to ni lahko in da zato zasluži še toliko več priznanja, naj na kratko pogledamo, kako in zakaj? Mi vemo, da je biti mož verskega prepričanja požrtvovalna zadeva. V ta namen je treba primerno živeti, se zatajevati in pri tem pa tudi podpirati in dajati od svojega tisto, ki bi sam potreboval. Kdor torej to vrši, je vreden priznanja in časti biti imenovan praktičen katoličan. To je pa tudi največja čast pa tudi največje odlikovanje. Kdor je pravi katoliški mož ali žena, je vsak vreden takega priznanja. Za to mu naj veljajo te vrstice za slovo njemu, ostalim pa, ki so z njim delili vesele in težke ure, pa naj jim bo v tolažbo ter v pogum ga posnemati. Poglejmo še malo bolj globlje v življenje takih pijonirjev. Dandanes kar ne gre nekaterim v glavo, da so morali naši pijo-nirji v življenju toliko preis-kusiti v požrtvovalnosti. Sploh ne morejo razumeti zakaj. Mladina pravi, da so bili njih dedje in matere nespametni, da jim ni bilo potreba tako skrbeti in delati, da naj bi živeli brezskrbno kakor živi mladina dandanes. Mladi ljudje pripovedovanju svojih očetov in mater sploh verjeti ne morejo, da so sploh mogli vse to prenesti. Temu bodi v odgovor tole: Res je težko verjeti, toda res je pa bilo to, kar se v popisu pionirjev pripoveduje in opisuje. Le eno je, ki je omogočilo tem pionirjem, da so prenesli in toliko doprinesli na tem svetu in tukaj v novi domovini. To je bila njih vera v Boga. Brez te ne bi uspeli, ne bi daleč prišli. V zaupanju na Boga in v globoki veri, da je vse to njim namenjeno in da si 3 tem, če to doprineso in voljno potrpe, da bo z njimi božji blagoslov. V tem se ni še nikdo varal in rii bil še nikdo nikdar osramočer), kdor je v veri zaupal v Boga. Pionirski Opalekov par je bil vse življenje skromen. Oba sta dospela v Ameriko skupaj, oba verna in delavna, poštena in iskrena po vzgledu njih prednikov. Dospela sta v Ameriko v tistih časih stisk in bede v Ameriki. Kot taka nista nikoli obupavala, kaj bo—zaupala sta v Boga. Nikakor niso bile zanje lahke ure in leta. Zaslužka malo ali nič, ali zelo poredko. Vendar nista obupovala, kakor dandanes v modernih dneh mladi pari, ki ne zaupajo ne sebi, ne Bogu in nikomur drugemu, nego dolarju. Ce pa imajo dolar, pa za ta dolar udobno žive, otrokom pa življenja ne privoščijo. Pri Opalkovih je bilo rojenih 10 otrok. Od teh žive še samo trije odlični sinovi, kateri ljubijo in spoštujejo svoje starše, ker se zavedajo, da so jim isti dali življenje in da so jih isti izobrazili in vzgojili v veri, da vedo, kaj je dobro ali kaj je slabo. Tudi nesreča je pogledala v hišo Opalekovo. Katastrofalni pežar ljudske šole je zahteval življenje dveh njihovih hčera. To je bil hud udarec zanje. Toda kaj naredi veren človek; kaj je naredil Job, ko mu je Bog za njegove preizkušnje pustil vse pokončati in uničiti? Rekel je: "Bog je dal in Bog je vzel vse moje bogastvo, naj bo hvaljeno Njegovo ime." Edina tolažba zanje v tem slučaju je bila njuna vera, katera obeta vsakemu katoličanu življenje po smrti. Tolažila sta se s tem, da sta preskrbela otrokom sv. zakramente, sv. krst, ki je ključ nebeških vrat. Vera jim daje upanje, da se bosta s svojimi hčerkami še srečala v srečni večnosti. Ce bi vere ne bilo, bi v takih slučajih ne moglo biti tolažbe. Zadnja leta je rajni oče Opalek tudi v bolezni veliko trpel. Kdo drugi bi ga mogel v tem položaju tolažiti in mu dajati upanje, kakor vera v Boga, v kateri vidi plačilo po smrti. Prileten človek mora vendar vedeti, da mora umreti, ker preko starosti ne more živeti na svetu. Kako srečen in bogat je, kdor si je vero ohranil in po veri živel. . Mi iz srca priznavamo in odobravamo tako pionirsko življenje naših mož, ki so ledino orali za naselbino. Ce bi ne bilo teh, bi danes ne stale mogočne cerkve in šole in ne, narodni domovi. Ti so, ki so ledino orali in sejali dobre lastnosti njihovih lepih in dobrih navad: varčnosti in previdnega gospodarstva. Sicer so bili tihi in skromni, v srcu so pa bili kakor stebri ne-omajani v verskem prepričanju. Nikomur niso ostali dolžni; nikomur vsiljevali modernih novosti, učili pa so svoje otroke biti pošteni in verni. Družinam so ustanovili prijazne domove in zapustili jim lepe vzglede. Slednjič so se tako, kakor so lepo živeli z njimi v ljubezni tudi od njih poslovili. Sinovi in hčere teh ne bodo nikoli pozabili, ker jih radi pravičnosti niti ne morejo. Vse drugače je drugod, kjer ni bilo življenje po veri in vere v hiši. Skromna je bila družina, toda pogreb je bil velik, mož je javno malo poznan, toda v srcih dobrih ljudi je bil čislan, to je pokazal pogreb. V javnosti ga niso videli v hrupnih družbah, toda vedeli so za njegov dom in za družino. Taki so na-ki pionirji. Kakor je živel, tako je umrl. Smrt je pripeljala njegove prijatelje skupaj, da so ga spremili, veliko jih je prišlo in sočustvovali so z družino, ki zasluži radi medsebojne ljubezni naše sočustvovanje. Takim pionirjem ohranimo blag spomin in do takih družin ohranimo spoštovanje, pa bo slovenski narod še dolgo živel med vsemi narodi v Ameriki! N. N., družine prijatelj. -o- Plesna veselica društva Ložka dolina Drum, drum, drum, turn, turn. Drum, drum, drum, turn, turn. Tako se je glasil, slavni lož-ki boben od še bolj slavnega ložkega sluge, v uradni uniformi z resnim uradnim obrazom, kadar je bilo treba Ložanom ali celi Ložki dolini kaj zelo pomembnega sporočiti. Recimo, da se je kakšna zelo velika gospoda iz Ljubljane ali celo iz Dunaja pripeljala v Lož ali skozi Lož, da so se Ložanje malo bolj praznično oblekli, ter da so gnoj pred hlevi ob glavni cesti z deskami pokrili. Pa tudi, preden so primarširali vojaki skozi Lož, da so vedle ženske pripraviti velike škafe vode ob glavni cesti. Nekatere tudi velike hlebce kruha narezanega. Kadar so kakega starega reveža pdipeljali iz tujine, ki je bil mogoče rojen v Ložu, in to Ložanom v usmiljenje ter sploh vse važne novice so šle skozi boben. Ravno tako bi se lahko sedaj glasil boben: drum, drum, ko bo društvo Ložka dolina priredilo veliko plesno veselico v soboto večer, 30. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kdor se je udeleževal prejšnjih veselic Loža-nov, bo gotovo prišel. Vabimo pa tudi druge prijatelje res pravih veselic. Društvo Ložka dolina je poznano v naselbini. Ima mladin- cev in v različnih razvojm bah. Bogata snov kaže P°° nosti z egiptovsko pisavo ^ razvojem abecede in Je . jako poučna za splošno ^ vino o pisavah. IZ DOMOViNE ;; —Izvozna dovljenja za , as za kurjavo. Z odlokom ^ skega ministra je uveden3 ^ trola ravnateljstva za zU ■ |s trgovino pri izvozu drv za «c S( vo. Izvoz je možen samo t znim potrdilom ravnat«1^ a f Prispevek za izdajanje do* . t$et znaša 500 din za vagon 0® Jla V to svrho se morajo v jj 8( obračati izvozniki na F® jjffla stvo za zunanjo trgovin0 . ^ gradu s prošnjo za ^ fes, voznega potrdila. V tej P^ ^ morajo točno navesti naS ^ podatke: namenbna držaV^j ^ in naslov inozemskega uv° ^ ^ vrsta in količina drv, ki ^ ^ žena, nakladalna postaj3'^ ^ slovanska carinarnica, P° ^ ^ se bo les izvažal in cena, P, ^ ^ , ri so bila drva prodana. j ^ pi so se izkazali za Potieejo ' sir bi se izravnale cene, ki ^ tfaj žejo pri izvozu drv, ki s° n z maksimiranimi cenam1^ ^ iVgv tranjem trgu, da bi se !is0 zasigurale domače Pot'1 fi, ^ za bližnjo zimo. * ko —Desetleten progra"" ^ ^ speševanje gojitve oljk ^ j >'artl ločile hrvaške oblast'- a žf morju bodo priredilivS< jj v ^ več tečajev, kjer ^ učili umnejšega gojeI^%i ij6| naša država pridobi < ^ j ieto več olja kakor d i{f Računajo, da bo naC^abO rodilo tolikšen uspeh-s a država pridelala mes jI \f [ njih 500 vagonov le Lui ^ ' vagonov olja. Trgovk $ j < trstvo je podelil0 „( ^ 359,000 dinarjev za^. tev ambulantnih P°®.nSK« to11 bodo preiskovali ra jgt^ k.U lezni in preizkušali sre njih pobijanje. :iiiiiiimiimini Če verjamete aT pa ne imiiimmiiiiiiii ^ 5=35 ^ r Nekega dne je I Pavlihu: ti "Jaz grem v cerk«v' ^ ^ :na kuhaj. A glej, jfl ty ^ slanine zrezal, ejje-" \r' zmanjkalo zabele ^ "Bom že gledal, m»%, ^ ' bojte," je obljubil pj.5 Mati je šla, P*vP Ha pridno vrtel okoli oh tf . kuhal kosilo. Mate'-'V :>1 naj nikar vse slanih ^ ( ' na 30 mu ves čas roji'e ^ je ^ ta Imel je mater rad, ^l 't miši j al, kako bi i' 0 p t t^01 in jo razveselil. In | J nje iztuhtal. . .joti1 Z veliko vnemo se J^ ^ nine in jo razreza! na b 11 ,e. Vrgel j0 je v ^i« fr ko so po raztopljen' gjt/Jj0 plavati ocvirki, je vse ^f ^ nesel na zeljnik in £a , sjje ^ "Ali bo mati vesela- / } i slil in si zadovoljno ^ j D ^ Ko se je mati v^ ^ je na svojo grozo ty shrambi niti koščka s ^f "Za božjo voljo, ka^ te ■ pravil?" je vzklikni^/ v Pavliha jo je pr'Pp$ \ z* jo vlekel na ^ je zeljnate glave, m \ o^ ljeno mastjo in z ^ kel: 1 i)i' ]Mi f "Mati, zdaj se v*V več bati, da bi zrna™ ^ za zelje. Lejte, tak0 ^ zabelil, da kar od nJ * -e # Ki Mati (pripoved^ ^ L ^ "Ne moreš si mis^^,/ ^ napreduje v šoli- / glavs je. No, Pep^^ \ in povej stricu, ko" ti t6l dve." ' jui } tok Melhijor štiri." Q Mi, Mati (se pon°sl11 ^ J pa 'stricu): "Vidiš, sai* ^kj-j, je zmotil!" ; ski odsek ter pevski zbor. Torej petja ne bo manjkalo, naj si bo uradno ali privatno, okrog miz v prizidku. V avditoriju se bo vrtilo staro in mlado ob zvokih Johnny Pecon orkestra. Preskrbljeno bo za želodce in grla kot znajo samo Ložanje. Vstopnina je samo 30 centov. Članstvo društva Ložka dolina prijazno vabi celokupno občinstvo, da poseti to prireditev; nobenemu ne bo žal. Ložan, Matt Zabukovec. -o- Gostilna prijateljev V vsakem mestu v starem kraju je bila v enem ali drugem mestu gostilna, kjer so se zbirali prijatelji, znanci, ljudje enakega rokodelstva, pisatelji itd. Ponekod je bilo teh večje število. Pred prohibicijo smo imeli tudi v Clevelandu par takih. Vsakdo, ki gre nazaj v predvojni čas, se bo nehote spomnil, da so se slovenska inteligenca in kulturni delavci zbirali pri Bir-kovih na St. Clairju; oni, ki so se zanimalli za politiko in domač prijateljski pogovor, so se zbrali največkrat ob sobotah pri Jožetu Kalanu. Vse se je pa končalo s tem, da smo včasih bili v obeh lokalih na en večer in skončali pri Šornu. Na St. Clairju danes menda kaj takega ni, ali je pomanjkljivost v mojih informacijah. V Collinwoodu smo tak domač lokal pogrešali dolgo let. V Delavskem domu je včasih zais-krelo, ampak bila je le slučajnost večera. Obeta se pa, da zna postati znan skromen lokal, katerega sta prevzela Hribarjeva zraven poznanega cvetličarja Jelerčiča na Waterloo Road. Začelo se je dobro, in ako se bodo skupine posameznih kulturnih organizacij še bolj oprijele te domače, preproste gostilne, tedaj bo to nekak glavni stan, kraj, kjer se bo dalo v prijazni družbi marsikaj dobrega zopet skuhati. Pri Birkovih ni bila sama pijača—nasprotno, kar se je gibalo na kulturnem polju, je dostikrat zadobilo navdušenje tistega krožka! Vsa stvar je bila neprisiljena, slučajna in vezalo je tudi "ljudi samo eno— skupni kulturni interesi. Človek bi res rad videl, da kadar hoče malo politizirati, malo več razmotrivanja o našem kulturnem delu, da bi imel kar pripravljen prostor, kjer je dobrodošel kadarkoli. Pri Hribarjevih bo vse to in ako znamenja ne varajo, bomo imeli tam svoj kotiček za svoje dobre načrte in namene. V soboto, 30. novembra bo velika domača odprtija. Zberimo se in dajmo trdno podlago vsemu, kar sem gori navedel. Rezervi raj mo večer za Hribarjeve pri Jelerčiču! Joseph A. Siskovich. --o- Kako nastane pisava Nastanek novih pisav po primitivnih narodih, ki so bili kdaj v stikih z višjimi kulturami, se dogaja sem in tja tudi še v sedanjih dneh. Vendar so primeri, o katerih kaj vemo, jako redki in vesti o tem so zelo pomanjkljive. En sam tak primer je res natančno znan. To i se je zgodilo pri Eskimih v pokrajini ob reki Kuskokvin v ju-žnozahodni Aljaski, kamor so misijonarji najprej prišli in sicer 1. 1885. Domačini so kot pomočniki vstopili v njihovo službo in so si za zapisovanje i bibličnih zgodb, izmišljali po-! sebno pisavo, ki je bila povzro- j čena po pisavi belokožcev, ki j pa temelji tudi na domači pod-1 lagi in splošno predstavlja sa-j mostojno in svojstveno tvorbo. Zapiski o tej pisavi so označeni | v posebnih listinah, kjer je mo- j či razvoj pisave zasledovati od 1 prvotne pisave v podobah pa j do popolne pisave. Opazovanja so olajšana po tem, da se I isto besedilo večkrat ponavlja, ■ pa je zapisano od različnih pis-1 ibd!luxx iixxxixxxuxxxixxixxxxxxxxxxxxxxxxxixixxiram jat m SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya ^xxxrrxxxixxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxixxxxyixxxxxxx r e^aj jih je še jezdilo za me-i 'p- tudi Herkul je bil med nji-d* i1' hormona pa ni bilo poleg. g0vii T sem se čez nekaj časa spet ako | i', sem videl še samo Her-jpjll H drugi so se vrnili, v skrili ^ je bil za mene, "slab jez- j i m 1* fem bil." 0 ^ smel dohiteti. Še bolj ,0lje 1)1 Pognal konja in ko sem čez D tot ^ minut pogledal, tudi Her-Ijoiioi, J ni bilo več videti. Razjari 1 Sem, odstranil pesek izpod VB la ter odjezdil dalje proti „;» kjer sem sodil da leži jled" Prav za prav nisem jezdil v i'8':! 'es samo zato, da bi obvestil OZ"1 'ast o izseljencih, ampak tu-af ^abi si kupil drugo obleko. „ Jul '°Ja platnena obleka ni bila ^ ^'vjino. Kupil sem si jo v PPSTriasu, ker ni bilo druge ker nisem hotel poka-„. hormonu, da imam denar. ,e$ Siromašnega pisarja me je if 'ral imeti. Ker pa me je med n* I" »Poznal, se mi ni bilo tre-li |Vež skrivati. In po vsej pri-ie( ;'.so me čakali v divjini na-[*' ki jim platnena obleka ni J V in Svetla obleka za za-K>1 ^je vobče ni priročna, še !1 ,ar*a utegne biti. Saj mi je ;oj 4 že prejšnji večer napoti. 11 ,V ^resu se je dobra west-d» ^ka obleka gotovo dobila, ,Je bil Ures glavno mesto, sem, da smo prejšnji n°1 'fcr izognili Uresu nekaj milj ^ Nisem se zmotil. 'jI uro sem jezdil, ko je j,, ^iia polagoma dobila 'jp |So lice. Pašnike sem sreča-' ™ d°bro obdelana polja, pri-e; celo ceste. Vrtovi so se K^! m kmalu sem bil v predan fa na ulicah. j68'0 samo je meni vsaj f jaz pa mestu menda h . eveČ. Ljudje me niso prav A^oštljivo gledali. Vsak hip /f pričakoval, da me bo usta-' j p Prijela roka pravice ter / J'fjala, odkod sem se pri- ' |^šal sem, kje bi bila časa p» i^.^Untamiento — po naše e'^o sedež pokrajinske po-„,i j/ Uprave—jo kmalu tudi " . ' razjahal, privezal konja V ¥m- ^ ist je slonel pri vhodu. i^Pno me je gledal, ko sem . ^šal za aleaidom, in mol- , °^2al na dvorišče. j ^ ^ sem dalje in našel nad ki mi je povedal, f ^ lam urad najvišjega go-! m zapovednika vse ure-nJ l^krajine. Potrkal sem. 1 Je nekaj odgovoril, od-otii vrata.' / li^mudoma sem se globoko l/ j ^il. Kajti stal sem oko v !i bj* sPhana prst, štirje koli ^jiif ^ 2abiti v tla, belo, rdeče '-i ^ Stv^* po1;)arvani v narodnih ^Ij Mehike, in na njih sta t $ in mrežnici. ^ erii tistih mrežnic je le-2f>! e'o mlada dama, ne po-'' obikrbno °£rnJena v jutra-'ž^ Ho, ki ni bila posebno ji11 kij' ^ežno glavico so ob-{01> ojjj ^zmrščeni črni lasje, ki V že tudi včer&jin 51^ ^^jšnjim prav tako raz-9 ^ Mlada dama je seve--tf' [iloblla cigarete. ' sem se torej priklo-\i %[ .^jspoštlj ive e vprašal, jd' O1 bilo dovoljeno govoriti v" \0(3oni alcaidom- 1 ^ a ttie je ostro pogledala (jf > emnih obrvi, in zamahni- j \ ' da sem za i ^ '^n?-rak, ter obrnila glavico i eit iii • Besedice ni rekla. Pa-^ Se je našopirila, odpr- tlvljeni kljun in zahre- )0 b»e' "Eres ratero—eres ratero—" Ta blagoglasni pozdrav pomeni po naše: "Lopov si!" Dama je pobožala papigo zahvalo za lepi pozdrav in še vedno ni rekla besede. Iznova sem prav vljudno vprašal za alcaidom. "Eres ratero—eres ratero—" je ponavljala papiga, dama pa je molčala. Še enkrat sem vprašal. "Eres ratero — ratero — ratero — ratero —!" je kričavo zabavljal pernati obrekovalec, dama pa se je končno le potrudila in pokazala k vratom, s čimer mi je menda mislila nežno namigniti, da njej in papigi ni prav nič za mojo navzočnost. Odprl sem vrata, odšel pa nisem. Zunaj je stal policist in gledal nekam po dvorišču. Ker se ni obrnil, sem zažvižgal na prste, kar sem mogel glasno in vre-ščavo. Papiga je sijajno in stro-kovnjaški ponovila žvižg in dama se je končno tudi oglasila. Kriknila je. Policist se je obrnil. Mignil sem mu, stopil je bliže. "Ali je res tale soba urad gospoda aleaida?" sem vprašal. "Da, senor!" "Kje pa je gospod alcaide?" "No, v sobi!" "V sobi —? Pa ga nisem videl in dama mi ne odgovori." Skomignil je z rameni. "Kaj morem za to —! Ne morem pomagati —." Pokazal mi je hrbet in odšel. Obrnil sem se k dami in spet vprašal za alcaidom, topot pa ne več vljudno. Zaleglo, je. Vzravnala se je v mrežnici, me ošinila z bliskaj očimi se črnimi očmi in kriknila: "Ven —! Takoj —! Sicer vas dam zapreti! Kaka je vaša obleka! Vidi se vam od daleč, da nimate s čim plačati urado-vanja!" In papiga je jezno zaplahuta-la, sekala s kljunom proti meni in hreščala: "Eres ratero — ratero — ratero —!" Hladnokrvno sem segel po mošnjo, vzel nekaj zlatnikov in jih molče prešteval iz dlani v dlan. In nemudoma se je položaj čudovito spremenil. Papiga je z neverjetno natančnostjo posnemala žvenket zlata, dama pa se je okrenila k drugi mrežnici in dejala s sladkim, ljubkim glasom: "Vsfcani, moj ljubi! Caballe-ro je prišel, ki mora nujno govoriti s teboj! Naredila mu bom cigareto." ' Papiga je sedela na poprečnem drogu vrhu lesenega stojala in prav pod njenim sedežem je bila pritrjena škatlica s tobakom in papirčki. Tja je segla dama, vzela papirček in tof>aka, zvila cigareto, jo oslinila z nežnimi ustnicami, prižgala in mi jo ponudila z ljubkim, vabljivi miitismeškom. Hm —! Tisto slinjenje —! In tisti prstki —! Neopredelji-ve barve so bili, da človek ni vedel, ali tičijo v rokavicah ali so I prevlečeni s čim drugim —. In | škatlica s tobakom prav pod pa-I pigo —! Gladko in kratko, globoko sem se spet priklonil, vzel cigareto, j pa je nisem nesel v usta. Obdržal sem jo med prsti. Medtem se je v kotu sobe nekaj zgenilo. Pogledal sem. »Dalje prihodnjič.) -o-- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Mesto zlatih mošej Bagdad, mesto zlatih mošej, mesto, ki nam zbuja mladostne sanje na mesta v pripovedkah iz "Tisoč in ene noči." Mirna in sanjava vidimč v mislih pred seboj ta mesta iz orientalnskega pravljičnega sveta, šumna in plehka so ta mesta v resnici. Prvi vtis razočara. Na mah vidiš podrte in zrušene vse mladostne predstave. Od koder koli prideš v Bagdad, povsod naletiš na šumno, trgovsko, neskončno dolgo, za današnji promet preozko glavno ulico Ar-Rašid Street. Grde, staromodne, zamazane hiše z zarjavelimi ograjami na balkonih jo kvarijo. Glas prasketajočih gramofonov in preglasnih radio aparatov se meša z neprenehnim tuljenjem avtomobilov. Po njej vrvi mešanica narodov, plemen, ver, zahodnih in azijatskih oblek, po-nujajočih se fijakarjev, beračev, pouličnih trgovcev in kričečih prodajalcev časopisov, če končno vendar prideš v hotel, se kmalu za teboj naenkrat pojavi sobi mož, ki se ti predstavi kot "Gazi the bar-man" in ti priporoči svoj koktaj, imaš nazadnje vtis, da si v Največji norišnici na svetu. Sami Gazi j i. Arabci, Judje, Kaldejci, kristjani, Asirci, Indijci, Belorusi in Evropejci, star pokrit bazar, avtomobilske hupe, prah, zastr-e gospe in dolga vrsta vsiljivih vodnikov po mestu v njihovih gre samo v bar h Gazi ju na kok ta j,- pa bo zvedel, kaj se na tihem govori o visokih osebnostih v mestu, življenjsko zgodbo pregnanega turškega modrijana, ki stanuje v hotelu, točen opis ču dovitega nakita neke ruske princese, ki je pravkar šla mimo in naslov njegove blaženosti patriarha Kaldejcev. Le o svojem prejšnjem konkurentu Gazi tr-Idovratno molči. Za to zgodbo moraš kje drugje poizvedovati. Ime mu je bilo Satan. Tudi on je mešal koktaj in prodajal viski. Le nižje cene je imel in večje kozarce. Tako se je zgodilo, da je število Satanovih gostov vedno naraščalo, Gazijevi gostje pa so bili od dne do dne redkejši. Mesto je bilo premajhno za oba, eden je moral iti. Ker sta bila oba kristjana in oba ovčici patriarha Kaldejcev, je ta odločil spor in je poslal Satana, ki je imel manjšo rodbino, nekam v Bejrut. Gazi pa je moral, tako se glasi zgodba dalje, prispevati svoj kamenček za prodajalnico svojega prejšnjega konkurenta, ki je rastla in je dosegla velik ugled. Poleg tega starega, omami j a-jočega in sam dobiček iščočega Bagdada so še drugi mestni deli s prebivalstvom, ki navdušeno pomaga pri gradnji novega mesta. Pel j i se v zunanje četrti mesta, pa boš videl moderne hiše z velikimi okni in vrtovi, zdrava stanovanja in snažne ulice. Obišči še šole, bolnišnice, vojašnice, vojaška letališča. Tam pisanih uniformah spadajo v to mesto kot blatnozeleni valovi širokega Tigrisa, ki radovoljno sprejema vso mestno zamazani-jo in nesnago ter jo odnaša. Vendar pa najdeš kmalu tudi v tem vrvečem mestu oblast, ki biči dovoljeno od nedovoljenega in tudi slabotnemu pusti pravico do življenja. Tam vidiš prometnega policaja, ki je zaupljiv, strog, gibčen in dostopen, če ga prosi za pojasnilo ali čaka na pr^o^pr(e,ko ulice stara gospa, otrok, slepi berač ali trop gosi. Kdor ne more prav pozabiti pravljičnega sveta, naj vidiš delo, ki ga opravlja nov rod. Ta novi Bagdad ima otroški vrtec, vzgaja mlada dekleta, katerih stare matere še v haremih sede, za domačo obrt, domače učiteljice, s športom in vojaškimi vajami vzgaja zdrav naraščaj. Po vojaških predavalnicah in po vojaških vežbališčih ne delajo z nič manjšo vnemo kot v kaki evropski državi.' Mladi letalski oficirji so pfrav tako brihtni piloti, :kot znajo biti ljubeznivi in gostoljubni v družbi. Ponosno povabijo kakega tujega poročevalca na polet preko mesta, ki je doživelo v toku stoletij že toliko sprememb, kakor tudi preko zgodovinskih oaz ali zelenic, ki leže razpršene daleč okrog mesta. Bagdad je prastaro mesto. V današnji zgodovinski veličini pa je zaslovel šele v osmem stoletju našega časovnega štetja. Perzijsko in turško gospostvo, kateri sta najdalje trajali, sta še v arhitektonski podobi mesta in marsikaterih drugih stvareh še danes razločno vidi. Mladi rod, ki je že samostojen, le nerad mi sli na neslavne čase tujega gospostva. Leta 1915 je zasedel Bagdad z angleško-indijskimi četami general Maude. Njemu v čast so postavili spomenik in hotel. Kmalu nato je prenesel svoj sedež v Bagdad sir Percy Cox, zelo dober upravnik, ki je bil visoki komisar mandatne komisije Zveze narodov, dokler ni končno leta 1932 dosegla nova kraljevina svojo samostojnost pod kraljev Fejsalom I. Bagdad je postal prestolnica nove kraljevine. Oblaki burne preteklosti so se razpršili. Narodna zavest je stalno poganjala in že se kažejo znaki, da bo postalo pravljično mesto naših mladostnih sanj veliko kulturno in politično središče na vzhodu. -o- Zgodovina kolesa Poleg modernih motornih koles, ki drvijo nad 100 milj na uro, se nam zdi navadno kolo kar nekam zastarelo in nepraktično.. Kljub dejstvu, da se vsa druga prometna sredstva iz dneva v dan izpopolnujejo, pa je ostalo kolo še danes, posebno pri mladini, žejo priljubljeno. Ni točno znano, kdo je prvi poskušal izdelati vozilo na dveh kolesih in to tako, da bi bili kolesi postavljeni drug za drugim, znano pa je, da so uporabljali ljudje že v najstarejših časih vozila z — enim kolesom. Razumljivo, da takih "monoci-klistov" ek>vek ni srečaval po cestah na vsak korak, kakor danes kolesarje, bili pa so nekateri takšni veščaki, ki so znali ob- V B'l idgeville, Pa. je bila velikanska razstrelba v American Cyanamid and Chemical Ccrp. Slika nam kaže razdejano poslopje in škoda je cenjcna na $250,000. To je že tretja misteriozna razstrelba tekom enega te dna. Dva moža sta bila lahko ranjena. Otok Guam v Pacifiku je bil silno priza uct po hudem tajfunu, ki je tam pred kratkim dirjal. K sreči ni bilo človeških žrtev. Kljub temu pa bo potreba pomoči in prošnja na Rdeči križ se glasi za $50,000 v pomoč brezdomcem. držati ravnotežje na enem kolesu in premeril na njem tudi večje razdalje. Stari kronisti trdijo, da so bili med Rimljani na cirkuških prireditvah ljudje, ki so se znali voziti na enem kolesu navkre ber. Pred pet sto leti pa je poskrbel za presenečenje v svetu neki Marcus Peterson, ki se je pokazal ljudm na velikem kolesu, katerega je poganjal s peda lom, zadaj pa je bilo pritrjeno še eno, mnogo manjše kolo. To je bil vsekakor že pravi "bi-cikl," ki ga pa moremo danes občudovati samo še po muzejih ali pa na kakšni kolesarski svečanosti v Nemčiji in Švici. Pred tem kolesom so že nekateri poizkusili napraviti podobno prevozno sredstvo, vendar pa kakor se vidi, brezuspešno; 1693. leta je mehanik Dekano izdelal svojevrstno kolo iz lesa, ki pa se je premikalo na podoben način kakor današnja "trotineta;" z upiranjem nog na tla. Tako kolo je bilo zelo neprikladno in z njim ni bilo moči voziti. Pozneje se je ta "bedasti stroj" izpopolnjeval in to v teku preteklega stoletja do tolike mere, da ga je bilo možno tudi praktično uporabiti. Današnja kolesa se izpopolnujejo edino v tem, da imajo za pogonsko sredstvo motor, vendar bodo ostala tudi za naprej v uporabi kot prevozno in športno sredstvo. Pri nas so kolesa silno priljubljena in jih lahko smatra-moza nekako ljudsko vozilo. Še bolj razširjena so n. pr. na Ho-landskem in Danskem. -o- Italijansko cesarstvo Italija meri 310,190 kv. kilometrov in ima krog 43 milijonov prebivalcev. V Evropi imajo Italijani tudi še Albanijo in Do-dekanez (to je otočje v Egej-skemmoi-ju). Afriška posest pa meri 3,481,590 kv; kilometrov in šteje krog 8,447,5050 prebivalcev. Sem spadajo Abesinija s krog enega milijoha kv. kilometrov površine in 5,300,000 prebivalcev, Eritreja 221,000 kv. kilometrov površine in en milijon prebivalcev, Somalija 702,-000 kv. kilometrov površine in 1,300,000 prebivalcev in Libija z en milijon 773,952 kv. kilometrov površine in z 839,500 prebivalci. Tako približno izgleda italijansko cesarstvo v številkah. države. —Celje, sept, 1940. — Iz ob-sotelske doline poročajo, da je prišlo do družinske žaloigre v družini Završkovih v vasi Ka-štel pri Zlataru. V imenovani družini že delj časa ni bilo za-gtopnosti. Med 66-letnim očimom Milanom Završkom in 37-letnim pastorkom Gabrijelom Knavsom je prišlo pogostokrat do prepirov. Na dvorišču mlina sta se usodnega dne sprla zaradi moke. Knavs je pograbil sekiro in hotel napasti očima, toda prisotni so mu nakano preprečili. Tedaj jpa je stari Završek že potegnil samokres in oddal tri strele proti Knavsu. Zadel ga je v prsa in ubil. Starec se je takoj zavedel strašnega dejanja in se je od groze sesedel. —Nastopanje oblasti proti verižnikom je v vsej državi že zavzelo večji obseg in posvečajo časopisi temu pojavu veliko pozornost. Tako so v Skopi ju naredil preiskavo pri tamkajšnji tovarni mila in zaplenili vagon svinjske masti. Tovarna ni masti rabila edino za izdelovanje mila, temveč tudi za prodajo svojim strankam. Zanimivo pa je bilo, da je tovarna nehala prodajati mast strankam prav tedaj, ko se je v mestu začelo pojavljati pomanjkanje masti. Policija je brž preiskala tovarno in našla cel vagon pripravljene masti. Blago je bilo zaplenjeno, tovarnar pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Podobno se je zgodilo tudi vele-trgovcu z mastjo Gjorgju Langsfelderju v Pančevu. Tudi ta je imel vagon masti, pa je ni dal v prodajo. O blagodejnih posledicah ostrih nastopov oblasti pa poročajo iz Dalmacije. Na trgu se je pojavilo mnogo blaga, ki ga je prej primanjkovalo, pa ga tudi v zadnjih dneh ni nič prispelo v kraje. Skrivalci so se zbali internacij in kazni in so brž prinesli svoje blago v prodajo. MALI OGLASI Stanovanje se odda obstoječe iz 5 čednih sob, kopalnica, furnez, na 6811 Edna Ave. (281) V najem se da opremljena soba, poštenemu fantu, ki dela. Vprašajte na 1105 E. 71. St. (no 26,28,30) IZ DOMOVINE —Pod vlak je skočil. Nedavno so med Mednom in Št. Vidom našli močno razmesarjeno moško tr,uplo. Neznanec je imel zmečkano glavo in noge odrezane nad kolenom. Pa tudi po vsem ostalem telesu je bil hudo razmesarjen. Orožniki iz št. Vida so zadevo preiskali in dognali, da gre za samomor. Truplo je ležalo tako, da je bilo že na prvi pogled jasno, da je neznanec legel počez čez tir in tako ležeč pričakal brzega vlaka. Kmalu so spoznali v obupancu brivskega mojstra Adolf a Zupančičevega iz Ljubljane. Nesrečni Adolf Zupančič je štel 32 let in je vodil v Ljubljani samostojno brivnico. Zadnje čase je bil videti močno zagrenjen, najbrže zaradi hudih gmotnih razmer, ki so ga naposled tudi dovedle v prostovoljno smrt. —Tudi jugoslovanski rjavi premog je dobil svoje odjemalce, namreč v Italiji.—Tam so izvedli številne poskuse z jugoslovanskim rjavim premogom in ugotovili, da je zelo uporaben za kurjavo in za kemično predelovanje in da bo dober nadomestek za premo k, kateri je izostal zaradi prenehanja izvoza iz Anglije. Drugi važni laslog pa leži v nizki ceni, po kateri bo Italija rjavi premog dobivala iz naše države. Večino boljšega premoga pa dobi Italija iz Nemčije, ne-i kaj malega pa tudi iz naše ALL WOOL OVERCOATS topcoats IN ALL J J .95 STYLES JL O UP Made in Our Own Shop Suits, Topcoats, Overcoats Made to Order 22.5° BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila la barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEomore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV frTmihčič cafe 7114 St. Clair Ave. Vsak petek scrvlramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo ?a obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderle. Welding! .!. VOZNIK - M. ŽELODEC GLenviUe 3830. Potem pa so bili nekega večera vsi otroci toliko boljši, da je Kristina možu obljubila, da se bo zvečer slekla in legla v posteljo — Erlend se je ponudil, da bo bedel skupaj z deklami in jo poklical, ako bi bilo treba. Toda pri večerji je opazila, da ima Orm žareče rdečo glavo — oči so se mu svetile od vročice. Trdil je, da mu nič ni — nenadoma pa je planil pokonci in stekel ven. Ko sta Erlend in Kristina stopila za njim, je stal na dvorišču in bruhal. Erlend je dečka objel. "Orm —• sin — ali si bolan?" "Glava me tako boli," je potožil deček in težko spustil glavo očetu na ramo. In tako sta vso noč prečula pri Ormu. Skoraj ves čas je ležal in bledel — kričal in klatil krog sebe s svojimi dolgimi rokami, kakor da bi videl strašne reči. Njegovih besed pa nista mogla razumeti. Zjutraj se je Kristina zgrudila. Pokazalo se je, da je spet noseča; zdaj ji je zelo trda predla in nekaj časa je ležala skorajda kakor pogreznjena v smrt- je Orm že več kot dva tedna 1 žal v grobu. (Dalje prihodnjič) no. spanje, nato pa jo je začela tresti huda mrzlica. Preden je kaj zvedela o pastorkovi smrti, Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HCI H.—ŽENA po podplatih, pri tem pa je pela in pela, dokler njen tenki glas ni bil le še hripavo šepetanje. Za viteza konjička bomo podkovali in na visoko, visoko kopito trdno železno mu bomo podkevco dali. Za vojvodo konjička bomo podkovali in na visoko, visoko kopito svetlo srebrno mu bomo podkevo dali. In za kralja konjička bomo podkovali pa na rožno svetlo kopito čisto zlato mu bomo podkevco dali. Bjorgulf je bil najmanj bolan, toda najbolj nemiren, če je le za hip prenehala s petjem, je že hotel vreči odejo s sebe. Gaute, šele deset mesecev star — je bil tak revček, da je mislila, da ne ostane pri življenju. Ležal ji je na prsih, zavit v odeje in kožuhe in še toliko moči ni imel, da bi sesal. Z eno roko ga je držala, z drugo pa je trepljala Bjor-gulfa po podplatih. Kdaj pa kdaj, če je naneslo, da so vsi trije za kratek čas zaspali, je legla Kristina k njim na rob postelje, kar oblečena. Erlend je prihajal in odhajal in z zmedenimi očmi ogledoval svoje tri sinčke. Poskušal jim je kaj zapeti, toda očetovega glasu jim še mar ni bilo — mati je morala peti, čeprav ni imela glasu. Prihajale so dekle in prigovarjale gospodinji, naj misli nase, moški so povpraševali, kako in kaj. Orm je poskušal bratcem kaj zaigrati. Hčerko je bil Erlend na Kristinin svet poslal v Osterdal, Orm pa je hotel ostati na Husabyju — češ, da je tudi že odrasel. Sira Eiliv je sedel ob otroški postelji, če ni bil okoli pri bolnjkih. Duhovnik je od skrbi in žalosti zgubil vso tolščo, ki si jo je bil nabral na Husabyju — hudo ga je pretreslo, ko je videl umirati toliko lepih otrok. Tudi nekaj odraslih je umrlo. —u 1 JgM Japonci se pripravljajo, da bi zavzeli važne VoS i lce in sicer 1. Kwangchow, 2. Thailand, 3. francosko Saigon v južni Indo-Kini in 4. Singapore, kjer wifner