Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K. za Ameriko in drugo tujo državo o K.) — Posamezno Številko so prodajajo ——» po 10 vinarjev ---- S prilogama: Naš kmečki dom" m »Naša gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba1-. Ljubljana, Kopitarjova ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: 1'pravniStvu „Domoljul>att, -Ljubljana.. Kopitarjeva ulica. — Štev. 27. V Ljubljani, dne 2. julija 1914. Leto XXVII. Avstrijski prestolonaslednik in njegova soproga ustreljena. skega študenta in sta par minut nato v deželni hiši -v Sarajevem umrla. Z avstrijskim prestolonaslednikom Francom Ferdinandom jc izgubila avstrijska država modrega bodočega vladarja, enega najboljših državnikov in up ccle monarhije. V njemu smo gledali odločnega In vstrajnega vladarja, ki naj bi našo tako izkušano in razorano državo zopet utrdil, napravil red in mir med avstrijskimi narodi in nam odprl lepše, nove čase. Pretekli teden je zavila črna žalost v svoje temne odeje vse avstrijske narode in celo državo in na srce avstrijskega prebivalstva je legla črna tuga. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinandi in njegova soproga voj-vodinja Zofija sta bila ustreljena od roke mladega srb- Katoliško ljudstvo je izgubilo iskreno vernega, do dna srca prepričanega katoliškega moža, ki je bil opora katoliške vere. Sam je vedno izpolnjeval svoje verske dolžnosti in je bil ljubitelj cerkve. Zato je tudi vedno pospeševal vsako katoliško gibanje in podpiral povsod katoliško življenje. Bil je pa neizprosen nasprotnik vseh brezvercev, vseli verskih odpadnikov in vseh tistih, ki so delali za razpad avstrijske države. Jugoslovani smo izgubili ž njim svojega najvefijega prijatelja. Pokojni prestolonaslednik jc bil velik prijatelj Slovencev in Hrvatov. Vsako zimo je prišel v prelepi grad Mlraitfftr pri Trstu in delal večje izlete po slovonski zemlji. Videl je v nas najkrepkejšo oporo habsburške liišo in države, poznal je našo zvestobo, zalo je tudi delal na to po svojih močeh, da bi se nam Jugoslovanom od strani države ne godila krivica. Veliko smo upali od njega, mi Jugoslovani, in ž njim vred je legel v grob marsikak naš up. Zlasti se mu je dopadlo lepo versko življenje med nami in mladinska organizacija, katero jc nasproti našim škofom pohvalil. Avstrijska armada je izgubila svojega največjega podpiratelja! Neprenehoma je mislil, kako bi /.boljšal vojsko in mornarico, o katerih je vedel, da sla najboljša poroka miru. Trije mladi olroci so izgubili naenkrat svojega očeta in svojo mater in bridko plakajo oh grobeli svojih visokih starišev. Naša država sloji tužna in žalostna in avstrijski narodi stoje nemi stra-hu, groze in žalosti ob rakvi teh plemenitih duš. Umrl jo Franc Ferdinand, ni ga več uzora pravega Avstrijca, ki je posvetil vse svoje življenje moči in uplivu naše domovine. Umrl je, a njegov duh ne sme umreti med nami! Na njegovem grobu naj si sežejo v roke avstrijski narodi in lako naj bi rodil podli zločin namesto zmešnjave v državi novo prerojeno Avstrijo! Spomin človeka, ki je dvignil zločinski revolver in ugasnil življenje našemu prestolonasledniku in njegovi soprogi, naj ho med nami izbrisan na vse dni. Mi, avstrijski Jugoslovani, kol-nemo ta zverinski zločin v dno zemlje in sveta jeza nas pretresa oh imenu pro-palega človeka, ki jo dvignil svojo roko h. hotel umazati na najbolj grd način ime jugoslovanskega rodu. Bog, ki je vladar sveta in Gospod zemlje, preko katerega se nič na zemlji izvršiti ne more, naj čuva in vodi našo domovino, našo Avstrijo! Prestolonaslednik in njegovo žena v Bosni. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je prebival zadnje ledne s svojo družino v Konopištu na Češkem, kjer ima krasna in lepa posestva. Bil je prijatelj družinskega življenja in najrajši je živel med svojimi ljubimi otroci in svojo soprogo Zofijo, ki je bila Če-hinja po rodu. Preti nekaj dnevi je šel Franc Ferdinand v Bosno, da bi tam kot nadzornik avstrijske armade nadziral velike vojaške vaje, ki so se vršile v Bosni in Hercegovini. Peljal se je dol kot vojaški poveljnik. Svoje žene ni mislil s seboj vzeti, ker so mu bosanske oblasti in policija to odsvetovali, češ da je Bosna nevarna dežela, kjer tli srbska zarota in je nevarnost, da bi se cesarskima gostoma kaj neljubega pripetilo. V Bosni je namreč veliko nemirnih, prekucuških srbskih zmešanili glav, ki že nekaj let neprestano rujejo proti avstrijski državi in habsburški rorlovini. Kljub temu je vojvodinja Zofija prestolonaslednika, pregovorila, da jo je vzel s seboj v Bosno, kjer ju je dohitela prerann smrt. V Bosno sta se odpeljala živa, zdrava, iz Bosno so ju prepeljali mimo Ljubljano na Dunaj v ■— mrtvaških rak vali. Vojaške vaje so sc končale zadnjo sobolo, dne 27. junija, nakar je Franc Ferdinand izdal zadnje povelje vojakom, ki so se udeležili velikih vojaških vaj. V tem povelju je zelo pohvalil vojake in ukazal, da se ta pohvala prebere vsem vojakom v njihovem domačem jeziku. V pohvali omenja in se lepo zahvaljuje vsem vojakom in častnikom, ki so se v preteklih burnih časih sijajno obnesli. Preteklo nedeljo, dne 28. junija, se jc peljal prestolonaslednik s svojo soprogo in drugimi oblastniki in dostojanstveniki v glavno mesto Sarajevo. Peljali so se v avtomobilu skozi mesto v mostno hišo, kjer jc bil zbran ves mestni zastoj), da ga pozdravi. Pivi napad na prestolonaslednika. Prestolonaslednik rešen. Prestolonaslednik je bil v Sarajevu že v soboto, kjer je zvečer oh 7. uri priredil zadnjo dvorno pojedino. Tega večera se je udeležil sam s svojo zvesto ženo. Povabljeni so bili tudi nadškof dr. Stadler, provincial frančiškanov, namestnik deželnega šefa dr. Mandič, načelnik dežel, računskega dvora pl. Rohonyi, vsi sekčni načelniki in drugi dostojanstveniki, kakor tudi najvišji dostojanstveniki ostalih ver v Bosni. V nedeljo zjutraj ob 10. uri in 10 minut, so se peljali avtomobili skozi mestne ulice k mestni hiši. Ravno so se peljali avtomobili po Apelovem nabrežju, kar vrže nek mlad človek bombo pod voz prestolonaslednika in zbeži. Napadalec je bil 271etni stavec iz Tre-binja v Bosni, po imenu Cabrinovič. Da bi policijo preslepil, je ob prihodu pre-stolonaslednikovega avtomobila vihtel klobuk v pozdrav in klical: Zivio! Nakar je vrgel bombo. Potem je zbežal. Bomba je sicer priletela na voz prestolonaslednika ali padla je na tla in se še lo razpočila pod drugim avtomobilom. Cesarska dvojica je ostala nepoškodovana, pač pa jc ranila okoli 20 drugih oseb, doloma v vozovih, deloma v občinstvu. Bomba se jc razpočila s tako močjo, tla so posamezni ,-o-si prileteli v okna blizu stoječih trgovin in vse razbili. Med drugimi so bili ranjeni: grof Valdek, ravnatelj pisarne nadvojvoda in podpolkovnik Merici.V. nadvojvodo-vom avtomobilu napada niti opazili niso. Ko pa so drugi avtomobili obstali in jc gospoda iz teh avtomobilov izstopila, sc je ustavil tudi nadvojvodov avtomobil in so prestolonasledniku javili o dogodku. Avtomobili so se razen onega, ki je podpolkovnika Merici-ja peljal v garnizijsko bolnico, peljali dalje pred mestno hišo. Kako so prijeli napadalca? Brivec Marosi, ki jc bil eden prvih ki so prijeli prvega napadalca, jo izp0' vedal: »Stal som v bližini nekdanje po. družnice banko Uhion, na Appoloveni obrežju v Šumurijski ulici. Prvi avto. mobil s policijskim poveljnikom Major, hofcrjom jc ravno pripeljal mimo in ta. koj za njim mu jo sledil drugi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerder-jem in županom. Po zelo kratkem od-moru je prišel avtomobil, v katerem je P sedel prestolonaslednik s svojo soprogi in arinadnim nadzornikom Poliorekom. Naenkrat sem videl, kako se je neki mlad človek, ki jo slal na drugi strani obrežja v bližini mostu, bližal obrežni ograji, nekaj položil na obrežni zid ter potem vrgel neki predmet od spodaj navzgor proti avtomobilu prestolonaslednika. Mož je stal polog nekega drugega, ki se je takoj odstranil z mirnim korakom, ko jo prvi zagnal omenjeni predmet. Videl som, kako je vrženi predmet zadel oh avtomobil. Tudi sem videl rahel dim, ki jc sledil v zraku vrženemu predmetu. Potom sem opazil, da se jo predmet odbil ha zloženi streli i avtomobila ter padel proti naslednjemu avtomobilu grofa Valdeka. V tem hipu so je začul silen pok. Ko som videl, tla je neznanec zagnal od sobe neki predmet, sem takoj hitel k njemu. Moral pa rac jo opaziti, kajti skočil je| preko obrežnega zidu v reko Miljačo.l Jaz som mu sledil in takoj jo bil pri I meni neki policaj, ki je hotel na nca znanca streljati z revolverjem. Zaklical sem policaju: »No streljati! Dobiti mofc ramo živega!« Pomikala sva se proti napadalcu, ki je držal oho roki v vodi, Bala sva se, da ima pri sebi revolver in sva bila previdna do skrajnosti, vendar pa so nama jo posrečilo, prijeti ga od strani in s pomočjo medtem prihi-telih detektivov in policistov smo ga obvladali. V rokah ni imel ničesar ter sc tudi ni nadalje upiral. Sprejem prestolonaslednika v mestni hiši. Nato so se odpeljali avtomobili naprej v dvorano mestne hiše, kjer je župan sprejel in pozdravil prestolonaslednika Župan je pričel z nagovorom na prestolonaslednika. Prestolonasledniku in njegovi soprogi se jc videlo, da sla bila vsled atentata nekoliko razburjena. Komaj je začel župan govoriti, že ga je prestolonaslednik prekinil: »Ob slovesni priliki sem prišel sem, priča' kovati bi bilo, da bom prijazno spre' jet, pa na človeka mečejo bombe. Tako — sedaj pa nadaljujte!« Zupan jo nato nadaljeval svoj govor, katerega so spremljali »Zivio«-klici navzočih. Kcnv čal je svoj govor z besedami: »Živeli naši ljubi gostje in Bog ohrani našega prcsvilloga cesarja!« Prestolonaslednik Franc Ferdinand jc odgovarjal, da so s posebnim veseljem zahvaljuje za sprejem in vdanostne izjave cesarski hiši. V srbo-hrvaškem jeziku je rekel županu: »Prosim Vas, sporočite prebivalstvu moj pozdrav, kakor tudi zagoto- t: vilo moje naklonjenosti.« Vojvodinji Ilohenberg je bil ob tej priliki izročen šopek cvetlic. Med prebivalstvom je vladalo splošno veselo razpoloženje vsled visokega obiska. Prestolonaslednik se pelje v bolnišnico obiskat ranjenega častnika. Prvi napad na prestolonaslednika •se je izvršil ravno ob 10. uri 10 minut. Sprejem v mestni hiši je trajal kakih 20 minut, tako da je zapustil nadvojvoda s svojo soprogo mestno hišo ob 10. uri 30 minut. Po sprejemu v mestni hiši je izrazil nadvojvoda željo, da bi obiskal v garnizijski bolnici podpolkovnika Mericija. Ko se je peljal prestolonaslednik s svojo soprogo proti muzeju k garnizijski bolnišnici k ranjenemu častniku, se je izvršil drugi napad, ki je vzel cesarski dvojici — življenje. Prestolonaslednik in njegova soproga ustreljena. Ko so se avtomobili peljali proti bolnišnici, se je priril v bližino avtomobila nadvojvode 191etni dijak osmega razreda, po imenu Princip. Pri vožnji iz magistrata v garnizijsko bolnišnico, je sedel deželni šef Potiorek z obrazom proti prestolonasledniku, na »avtomobilovo stopnjico pa se je ob strani postavil grof Ilarracli, tla bi s svojo osebo ščitil nadvojvoda pred novim napadom. Prestolonaslednik je o tem napravil ravno šaljivo opazko, ko sta iz Franc Jožefove ulice padla smrtonosna strela, ki jih je oddal iz brov-ning-pištole dijak Princip na prestolonaslednika. Strašen trenutek.— Prestolonaslednik in njegova soproga mrtva. Prva krogla je prodrla avtomobil in zadela vojvodinjo Hohenberg v desno stran trebuha. Drugi strel jc zadel prestolonaslednika v vratno žilo. Voj-vodinja je padla v naročje prestolona-slednikovo. Bila je takoj nezavestna. Nekaj minut pozneje se je onesvestil tudi prestolonaslednik, ki je imel vso obleko okrvavljeno. Prestolonaslednik je bil v par trenutkih mrtev. Napad se je izvršil z bliskovno naglico. Mnogo okolu stoječih vsled ropota avtomobilov ni čulo niti strelov, dasi je ulica na kraju napada jako ozka. Ravno vsled I tega, ker je ondi ulica ozka, je mogel napadalec streljati iz neposredne bli-■ žine. Nekaterim damam se je napadalec Princip že pri prvem napada zdel sumljiv, ker je stal ob vogalu in je imel roko v žepu. Na izrečno željo nadvoj-vodovo so opustili vojaške odredbe po j prvem napadu, ki so jih nameravali izvršili, ker se je nadvojvoda izrekel, da naj dnevni red kljub prvemu napadu ostane nelzpremenjen. V avtomobilu nadvojvode so sedeli deželni šef Potiorek, ki ni ranjen, grof Harrach, ki je vodil avtomobil, in pobočnik major Bordof. Nihče od teh ni ranjen. Podrobnosti o napadu. Prvi strel je zadel vojvodinjo, ki se je zgrudila nadvojvodu v naročje. Nadvojvoda jc zaklical: Kaj ti jc? Tisti trenutek sc je pa sam zgrudii. Kri je drla iz njegove rane. General Potiorek, ki mu jc sedel nasproti, mu je hitro odpel suknjo. Vojvodinja se je mogla še dvigniti in jc pritisnila prst na nad-vojvodovo rano, a čez dve sekundi se je tudi sama zgrudila. Čez tri minute po napadu je bil nadvojvoda mrtev, vojvodinja je pa umrla četrt ure po napadu. Ko je zadela kroglja prestolonaslednika v vrat, ga je objela vojvodinja Ilohenberg, medtem je pa tudi njo zadela smrtna kroglja. Zadnje pre-stolonaslednikove besede so bile: »Zofi, živi za najine otroke.« Kako je umrl nadvojvoda Franc Ferdinand. O zadnjih trenutkih nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge, poroča neka vojaška oseba, ki je bila vedno v bližini nadvojvode, sledeče: »Vojvodinja je padla, zadeta od prve krogle v desno stran boka, na stran nadvojvodi v naročje. »Kaj ti je?« je zaklical nadvojvoda in se nekoliko dvignil s sedeža, a v naslednjem hipu je razprostrl roke in se zgrudil nazaj v voz. Krogla je zadela nadvojvodo pri grlu. Vratna žila je bila pretrgana, curek krvi je skočil iz male rane in v naslednjem trenutku je bil prsni del nad-vojvodove suknje ves oblit s krvjo. Avtomobil je peljal še kakih deset korakov dalje in nato obstal. Deželni šef, ki jo bil v nadvojvodovem avtomobilu, je odpel nadvojvodi suknjo, več častnikov iz bližnjega spremstva jo priskočilo zraven iz naslednjih avtomobilov. Vse se je odigralo bliskoma v nekaj trenutkih. Vojvodinja se je dvignila in s tresočimi prsti prijela krvaveči vrat svojega soproga. Zdelo se je, kakor bi hotela malo, toda grozno rano na vratu, iz katere je neprestano brizgala kri, zatisniti z rokami. S klicem: »Moj Bog! Moj Bogi« pa je padla brez moči nazaj —---- Nemogoče je, povedati vse podrobnosti tega groznega trenutka. Sprva smo od groze vsi onemeli in potem smo bili vsi v mrzlični razburjenosti spričo našega na smrt ranjenega gospoda. Spominjam se samo še, da je bližnja gruča ljudi s široko odprtimi očmi strmela v nas, da se je voz sunkoma obrnil in tako odpeljal nazaj preko mostu v palačo deželnega šefa skozi odprta vrata parka. Videli smo, da človeška pomoč pač ni bila več mogoča. Nadvojvoda in soproga sta ležala težko hropeča v vozu. Izgubila sta oba že zavest. Nadvojvoda je odprl, ko so ga nesli po stopnjicali navzgor, večkrat oči in njegove roke so prijele večkrat v zrak, kakor da bi nečesa iskale. Frančiškanski provincial Mihačevič je prihi-tel iz sosednjega frančiškanskega samostana ter podelil obema umirajočima odvezo. Čim najhitrejše dospela zdravniška pomoč — bilo je šest zdravnikov navzočih — ni mogla več pomagati. Nadvojvodi prestolonasledniku je Pilo prestreljeno grlo in vojvodinja jc imela težka notranja krvavenja. Imeli smo dva umirajoča pred seboj.. Kako se je zgodil drugi napad? Neka gospa, ki je bila priča drugemu napadu, je izpovedala sledeče: Moja prijateljica in jaz sva se postavili nasproti trgovini v Franc Jožcfovi ulici, ko se jc izvršil prvi napad. Kmalu nato so prišli trije mladi fantje, od katerih je imel prvi mehak klobuk, drugi je imel črn trd klobuk, tretji pa svetel klobuk z ozkimi krajevci. Vsi trije so imeli ponošene obleke ter so nosili v gumbnicah srbske trobojnice. Kmalu nato sta se jim pridružili dve mladi dekleti, ki sta izpregovorili ž njima nekaj besed. Deklici, ki ju nisva poznali, kakor tudi one tri mladeniče nc, sta prišli proti nama in dejali proti nama, medtem ko sta naju prijeli za roke: »Pojdimo domov. Oni trije mladeniči so sumljivi.« Jaz sem obstala z eno deklico in samo pripomnila, da ima eden izmed treh mladeničev, bil je Princip, neprestano eno roko v žepu. Rekla sem še k moji mali spremljevalki v hrvaškem jeziku: »Moža bi sc moralo pravzaprav pokazati policiji.« V tem trenutku se je pripeljal prvi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerderjem in županom ter obenem odpeljal mimo. Omenjeni trije mladeniči so bržkone slišali mojo opazko, kajti odšli so mimo zraven stoječega policaja preko ceste in se postavili par korakov daleč od Schilerjeve trgovine. V tem trenutku se je pripeljal mimo avtomobil nadvojvode. Takoj nato sem začula dva strela. Avtomobil je vozil tesno tik trotoarja, na katerem jc stal napadalec. Maloštevilni gledalci, ki so bili na tem mestu, so takoj planih na napadalca in ga prijeli.« — V browningu napadalca Principa so našli pozneje še pet nabojev. Podrobnosti o smrti rajnega prestolonaslednika in vojvodinje Hohenberg. O napadu so se doznale zdaj sledeče uradno dognane podrobnosti. Napadalec je streljal iz neposrednje bližine, kar pojasnjuje strašen učinek obeh dobro namerjenih strelov. Četudi je deželni načelnik Potiorek dobil vtis, da se ni nič zgodilo, le ni hotel pod ni-kakimi pogoji nadaljevati vožnje skozi mesto v bolnišnico, in je ukazal šoferju, da naj pelje v vladno palačo. Vojvodinja, žena rajnega prestolonaslednika, se jc nagnila na svojega moža. Deželni načelnik Potiorek je mislil, da je postala vojvodinja nezavestna, to njegovo mnenje jc še potrdilo, ker sta nadvojvoda in vojvodinja tiho med seboj nekaj šepetala. Šele, ko je moral Potiorek dirigirati šoferju smer vožnje, ker mu Sarajevo ni bilo znano, se je obrnil proti nadvojvodu in vojvodinji ter zapazil, da curlja iz nadvojvodovih odprtih ust kri. Nadvojvoda je še vedno mirno sedel, ko se je pa avtomobil nekoliko vsled vožnje dvignil, se jc tudi nadvojvoda zgrudil v avtomobil. Takoj na pomoč pozvani zdravniki niso mogli nesrečnima žrtvama več pomagati. Čez približno četrt ure po napadu so dognali zdravniki, da je nadvojvoda umrl. nekaj minut pozneje je 31 umrla vojvodinja Ilohenberg, ne da i>i te bila zopet zavedla. Na mrtvaškem odrn. Prestolonaslednika in njegovo soprogo so položili na mrtvaški oder ze preteklo nedeljo popoldne. Ležala sta v vladni palači, v najlepšem salonu. \ soba je bila posuta z rožami in venci, s katerimi je prebivalstvo okrasilo mrtvaški oder pokojnih. Na mrtvaškem odru sta počivala v nedeljo popoldne in v ponedeljek zvečer, dokler se ni določil čas pogreba. Prestolonaslednik žrtev obširne zarote. Sarajevo. Napadalec, 191etni osmo-šolec Gabrilo Princip je doma iz kraja Grahovo, okraj Livno, ter je dalje časa študiral tudi v Belgradu. Pri zaslišanju je izjavil, da je že dolgo časa imel namen iz narodni h ozirov izvršiti atentat na kako visoko stoječo osebo in jo usmrtiti. Čakal je, da se pripelje avtomobil nadvojvodov in zavije v Franc Jožefovo ulico. Ko je ondi avtomobil počasi vozil, je dvignil roko, da strelja, za trenutek se je pa obotavljal, ko je videl, da sedi v vozu tudi vojvodinja. Nato pa se hitro odločil, oddal zaporedoma dva strela. Morilec taji, da bi imel sokrivce. Prvi napadalec, 21 let stari stavec Cabrinovič, je pri zaslišanju izjavil, da je bombo dobil v Bel&radu od nekega on-dotnega anarhista, katerega imena pa noče povedati. Tudi ta taji, da bi imel sokrivce. Pri zaslišanju se je Cabrinovič obnašal jako grdo. Ko je vrgel bombo, je hotel skočiti v roko, da bi pobegnil, pa ljudje so ga prijeli, pretepli in izročili policiji. Nekaj korakov od drugega atentata so našli tretjo bombo, katero je ondi pripravljeni tretji napadalec vrgel proč, ko je videl, da se je Principu napad posrečil. Morilec od Srbov podkupljen. — Srbska zarota — daleč razširjena. Sarajevo. V stanovanju dijaka Principa so našli 2000 K denarja, in mnogo obdolžljivega gradiva, ki dokazuje zvezo z Belgradom. Aretiranih je veliko število bosenskih Srbov tudi srbskih žena in srbskih deklet, dalje trije Črnogorci, en mizar in dva dijaka. Oblast je vedno bolj prepričana, da je na sledu veliki daleč razširjeni srbski zaroti, katere žrtev sta postala prestolonaslenik in njegova soproga. Policija je prepričana, da imata napadalca mnogo sokrivcev. Napadalec Cabrinovič jo že nekaj dni pred napadom govoril, da se bo prestolonasledniku nekaj pripetilo. Priznanje morilcev. Sarajevo. Oba napadalca sta priznala, da sta izvršila napad v medsebojnem sporazumu. Bombe sta dala dva četaša iz Belgrada. Morilec Princip. je sin nekega kmeta v Grahovu. Njegov brat je trgovec. Principa so pred 4> dvema lotoma radi neke dijaške demonstracije iz gimnazije izključili, šol je nato v Srbijo, kjer je baje maturiral in se nato vrnil v Sarajevo. Hrvatska trdi, da je napad povzročila belgrajska narodna obrana. Večerno zaslišavanje napadalca Principa. Sarajevo. Napadalec Princip je tudi pri nedeljskem večernem zasliševanju ostal skrajno nesramen. Bival je prej dolgo ča»a v Belgradu, zadnje tri mesece je bival v neki vasi v bližini Sarajeva. Pravi, da je takoj, ko se je vrnil. storil ^klep umoriti kako visoko-stoječo osebo in tako »srbski narod rešiti Drugi napadalec je včeraj zvečer izjavil, da je bombe dobil v Belgradu z izrecnim naročilom usmrtiti prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Bombe so vojaške srbske bombe. Princip jo nadalje še izjavil, da je pred napadom stopil med dva nesumljiva dijaka, ker je vedel, da se bo ob usodnem vogalu prestolonaslednik dvakrat mimo peljal. Princip pravi, da za dejanje drugega napadalca, stavca, ni nič vedel. Napadalec tiskar je gojil vedno anarhistične ideje. Po vojski je prišel v BelgracI, kjer je bil tri tedne uslužben v srbski državni tiskarni. Zadnji čas je odšel iz Belgrada ter je dejal, da gre v službo v Trst. Princip je ob vojski prišel v Belgrad ter je hotel vstopiti kot prostovoljec, pa je bil odklonjen. Napadalca Cabrinovič in Princip sta istočasno zapustila Belgrad, a vsak na drugi poti. Princip je bil vedno nervozen, molčeč in se je vedno učil. Občeval je zelo z dijaki iz Bosne in Hercegovine. kakor tudi Cabrinovič. Princip jc bil prijatelj socialistiških naukov, dasi je prvotno bil član napredne mladinske organizacije. Princip in Cabrinovič sta bila nerazdružljiva prijatelja. Čudni glasovi. Sarajevo. O predzgodovini atentata se v Sarajevu govori in pripoveduje sledeče: Že pred enim tednom je dobila policija pismena poročila, da se pripravlja na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je prihajal na bosenske manevre, atentat. Podobno obvestilo jc baje dobil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Sarajevska policija je pričela že pred par clnevi z natančno in strogo preiskavo ljudi, ki so se ji zdeli sumljivi. Predslutnia žalostnega clogotlka. Dunaj. Dognano jo, da je tudi skupni finančni minister Bilinski prestolonaslednika zelo svaril pred potjo v Bosno, ker se opaža tam nevarno gibanje, in je zahteval, da se ukrenejo vsaj obširne varnostne priprave. Toda vse ni nič pomagalo in se jo pot pripravila popolnoma vojaško. Odrinili niso samo posvetnih oblasti, ampak Bilinski sam je bil popolnoma izključen od vseh priprav. Čudna časniška notica. Sarajevo. Atentat na presiolo. naslednika je povzročil veliko ogorčenje. Skrbno se poizveduje po znakih, iz katerih bi se dalo sklepati, da j. |,i[ atentat že davno pripravljen. Poroča, jo, da je v Belgradu izhajajoči ljst Novosti < povodom poseta presti>io. naslednika v Bosni prinesel že pretekli četrtek sledečo notico: »Avstro-ogrski prestolonaslednik naj si to pot Bosno in Hercegovino dobro po-gleda, ker ima sedaj zadnjo priliko, da jo vidi.« Srbski revolucijonarni letaki. Brod na Savi. V nedeljo, takoj po atentatu na prestolonaslednika je metal nekdo iz vlaka, ki prihaja iz Sarajeva v Brod, in sicer pri postaji Ali pašin most letake sledeče srbske revo-lucijonarne vsebine: Danes je bil ubit prestolonaslednik Franc Ferdinand, a čez dva dni bo ubit Franc Jožef I. čez malo časa pa bo prišel kralj Peter in srbski prestolonaslednik ter osvobodil v teh deželah zasužnjene Srbe.« Policija in oblasti na postajah so odredile preiskavo, a našli so v vlaku pač letake, a oni, ki so jih razširjali, so mor ili že preje poskakati iz vozečega vlaka. Varnostna služba v Sarajevu. Sarajevo. Povodom bivanja nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soprogo, vojvodinje Ilohenberg, v Bosni so se že tekom zadnjih osem dni izvrševale stroge policijske odredbo. Vsakdo, ki je bil le količkaj sumljiv in ki je prišel iz inozemstva, se je moral izkazati s posebnimi logitiniacijskinii papirji. Odredbe oblasti so bile cel j tako stroge, da je bilo prepovedano za vojaškim špalirjem zbiranje večjih gruč ljudi. Ravnotako je bilo strogo prepovedano, gledati skozi okna hiš. Celo vsak cvetlični okras na oknih in balkonih se je moral odstraniti. Nad 1000 orožnikov so poklicali z deželo v Sarajevo, da bi opravljali v mestu varnostno službo. Splošno vzbuja začudenje dejstvo, da je dovolil sarajevski policijski načelnik po bombnem atentatu, ki se je izvršil na vožnji nadvojvode in soproge k županu, še vožnjo nazaj, med katero se je izvršil grozni zločin. Kako je sprejel cesar žalostno vest. Išel. Ko je cesar izvedel o smrti prestolonaslednikovi, jc bil nekaj časa kakor omamljen. Šele po dolgem času se je zavedel. Solze so mu lile iz oči. Takoj je dal povelje, naj se vse pripravi za takojšnji njegov odhod na Dunaj. Išel. Ko je cesar izvedel za presto-lonaslertnikovo smrt, je vzdihnil: »Meni ne ostane nič prizanešenega.« Nato je šel v svoje prostore, kjer se je jokal. Podrobnosti o tem, kako so obvestili otroke rajnega nadvojvode o smili staršev. Humek. O tem pretresljivem prizoru se poroča: Grofica Henrijeta Chotek sc je odpeljala v nedeljo s po- poljanskim brzovlakom v Chlumek, kamor jc dospela zvečer. Dejala je otrokom, da so starši zboleli, naj gredo v cerkev, kjer naj zanju molijo. Pozno proti večeru jc vzgojitelj otrok, dr. bogoslovja Stanovski, otroke počasi in | kolikor jc mogel obzirno pripravil na Strašno vest. Otroci so začeli strašno jokati in ihteti in se jc grofica Henri-jeta ob tem prizoru onesvestila. Vsi so, globoko pretreseni, jokali. Navzoči so gjfclli: stric otrok, grof Wuthenau, knez Schonburg, grof Nostitz in grof Adal-bert Scbonborn, ki so otroke tolažili, ampak so ihteli neprestano dalje. Zadelaj ostanejo na Hlnmeku. Sožalnice iz celega sveta. Dunaj. Iz cclcga sveta prihajajo sožalnice: od vseh kronanili glav, od ,vseh mest in korporacij. Izredno srčna je so ž al niča sv. očeta. Med prvimi so bile sožalnice cesarja Viljema in laškega kralja. Pariz. Predsednik francoske republike Poincare jc poslal cesarju Francu Jožefu I. prisrčno sožalnico in obžalovanje. V Vatikanu je poročilo o napa-,'du vse užalostilo. Sv. oče Pij X. bo , ,v Sikstinski kapeli sam daroval za raj-|snega prestolonaslednika in njegovo Bsoprogo mašo zadušnico. »L'Osserva-Etore romano« objavlja krasen članek ' •sočutja. Sveti oče jc tudi odpovedal v znak žalosti sprejem 10.000 romarjev. Nemški cesar. — Angleži. Klel. Cesar Viljem je zaukazal, , naj vse nemške bojne ladje v znak so-žalja izobesijo zastave na pol droga. ilstotako naj izobesijo tudi avstrijske zastave, ker je bil pokojni prestolonaslednik admiral nemške mornarice. 'Angleške bojne ladje v Kielu so sledile zgledu nemških ladij. Cesar Viljem je izrazil brzojavnim potom sožalje našemu cesarju. Vse predstave v gledališčih so sc prekinile in gledališča zaprla. Sožalna brzojavka kranjske dežele. Deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič jc odposlal naslednjo sožalno brzojavko: Njegovemu ces. in kralj, apostolskemu Veličanstvu Francu Jožefu I., Dunaj. Prcsunjcni neizrekljive bolesti nad ? nenadomestno izgubo, ki jc zadela jVaše Veličanstvo, najvišjo cesarsko hišo in celokupno avstrijsko domovino l ter navdani z najglobjim ogorčenjem \ nad ostudnim zločinom, sc nahaja dežela Kranjska v neutolažljivi žalosti. Prosim, da Vaše ces. in kralj, apostolsko Veličanstvo najmilostneje blagovoli sprejeti najspoštljivejši izraz teh iskrenih čustev kranjskega ljudstva. Polni neomajnega zaupanja zremo Kranjci v tej težki uri na Vaše Veličanstvo in pošiljamo globoke, iskrene molitve v nebesa: Bog ohrani, Hog blagoslovi, Bog obvaruj Vaše Veličanstvo! Šusteršič, deželni glavar. Svečanostni pogreb prestolonasledni-ške dvojice iz Sarajeva. Sarajevo. Nadškof Stadler je v ponedeljek zvečer blagoslovil trupli prestolonaslcdniške dvojice. Nato jc bila uradno konštatirana istinitost umor-jencev, nakar je posebna komisija zaprla krsti in ju zapečatila. Ključa sta bila zopet posebno zapečatena. Že pred šesto uro zvečer so bile zastražene vse ulice, po katerih se jc imel vršiti kon-dukt, od gostega špalirja vojaštva. Vojaški špalir vseli vrst je segal od vladne palače do Bistriške ceste. Trupli sta bili razstavljeni v črnoopremljeni salonski muslimanski sobi vladne palače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafalku, ki je bil obdan od nebroj sveč. Krsti sta bili čisto zasuji s samimi venci. Na obeh straneh so stali ofi-* cirji, dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprestano so dohajali civilni in vojaški dostojanstveniki in molili pred krstama. Ob 6. uri zvečer sta bili trupli zopet blagoslovljeni. Nadškof Stadler z vsem kapitljem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri cercmenijali. Nato so podčastniki 84. pešpolka vzdignili krsti in ju odnesli na ulico, kjer sta bila mrtvaška voza. Pogreb je vodil general Appel. Pod zvoki žalostink koračnic se je začel pomikati izprevod po ulici. 24 topov je zagrmelo. Na čelu iz-prevoda je korakalo več infanterijskili bataljonov in oddelek kavalerije. Sledila je duhovščina z nadškofom Stadler-jem. Pred krsto je vozil voz, silno obložen z venci. Za krsto je sledila prestolo-naslednikova neposrednja okolica, na čelu ji polkovnik Bardolff in grofica Lanjus. Potem šef bosenske vlade Poti-orek, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti oficirji. Izprevod se je pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Applovem nabrežju in pri Franc Josipovem trgu je čakala velikanska množica ljudstva, ki je odkritih glav in nemo zrla na »odhod« prestolonaslcdniške dvojico iz Sarajeva. Ob pol 7. uri je prispel kondukt na kolodvor, kjer je že čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko sta bili obe krsti položeni v mrtvaški voz, je oddalo vojaštvo običajne strele. Nato je nadškof dr. Stadler krsti še enkrat blagoslovil. Ob 7. uri 10 minut je že odpeljal vlak ob zvokih cesarski himne in gromenju topov proti Metkoviču v Dalmaciji. Zadnja pot. Trupli sta dospeli v Metkovič iz Sarajeva v iorek, dne 30. junija zjutraj. Spremljal ju je cel dvorni štab pokojnikov. Na kolodvoru ju je pričakovala častna kompanija in pomorščaki, cesarski namestnik grof Attems,. zastopnik laškega konzulata, vse oblasti, občinski zastop, šolska mladina z učitelj-stvom, duhovščina in mnogobrojno prebivalstvo. Ob poti po Neretvi je na obrežju stalo vse ljudstvo, duhovniki so blagoslavljali trupli z obrežja, zvonovi so peli. Ljudstvo je držalo goreče sveče v rokah. Krsti so med zvonenjem vseh zvonov in žalnim tamburanjem prenesli na vojno jahto »Dalmat«. Dvignili so krsto pomorščaki. Krsto prestolonaslednika so pokrili z vojno zastavo in z nadvojvodsko zastavo, krsto vojvo-dinje pa z vojno zastavo. Namestnik je položil na prestolonaslednikovo krsto lavorjev venec, na vojvodino krsto pa prekrasni šopek. Žene metkovišlco so položile na krsto prekrasni šopek, prav tako častniki 16. zbora in drugi, tako da je bila jahta od rož vs pokrita, Ko je kompanija oddala generalde. Sarž, se je jahta začela počasi pomikati.. Na krovu se je pokazalo celo dvorno spremstvo pokojnikov in namestnik', spremljale so jahto vojne ladje, naprej pa je plula torpedovka. Ljudstvo je pokleknilo in molilo. Pred ustjem Neretve je čakala žalni sprevod ladja »Viribus Unitis«, ki je oddala 19 strelov kot pozdrav svojemu mrtvemu admiralu in soprogi njegovi. Potem so dvignili krsti z »Dalmata« na ladjo. Zadnji del ladje je bil izpre-menjen v kapelo in pokrit z vojnimi zastavami, krsti pa je blagoslovila mornariška duhovščina. »Viribus Unitis« je potem ob 8. zjutraj začela pluti proti Trstu. Sprevod po slovenski zemlji. Bojna ladja »Viribus Unitis« je priplula v Trst v sredo zvečer ob 10. uri. Trupli sta ostali čez noč na krovu, kjer so ju stražili v veliki paradi mornarji in vojaki. Slovesni prenos krst se je vršil v četrtek dopoldne z ladje na južni kolodvor. Sprevod je vodil tržaški škof dr. Karlin z vso višjo duhovščino. Špalir so delali naši vojaki in r,c-likanska množica ljudstva. Iz Trsta je peljal dvorni vlak pokojnika in pokojno po južni železnici mimo Ljubljane na Dunaj. Mimo Ljubljane je vozil vlak v četrtek okoli poldne. Na Dunaj je prišel dvorni vlak v četrtek zvečer. Drugi dan so mrtvega prestolonaslednika in njegovo soprogo izpostavili na mrtvaški oder, kamor ga je hodila kropit velikanska množica ljudi. Ležala sta v dvorni kapeli. Pokopali so ju v soboto zjutraj v lastno grobnico na pokopališču v Artstetnu blizu Dunaja. Velike proiisrbske demonstracije v Sarajevu. Sarajevo. V nedeljo zvečer so bile velike protisrbske demonstracije. Hrvatsko dijaštvo jc klicalo »Slava!« mrtvemu prestolonasledniku in njegovi soprogi ter pelo po ulicah cesarsko pesem. Pri hotelu »Central« je vsa množica pokleknila in na glas molila za žrtvi. Demonstracije so vedno bolj naraščale, in je jeza množice se obračala posebno proti hotelu »Evropa«, ki je last, srbskega voditelja Jeftanoviča, tasta srbskega, poslanika v Belgradu Paljakoviča. Množica je s kamni bom* bardirala hotel in razbila velika stekla na kavarni. Nastopiti je moralo vojaštvo in napraviti red. Sarajevo. Demonstracije so bile zelo silovite. .Množica Hrvatov in mohamedancev je kričala: Doli z morilci! Doli s Srbi! Doli s kraljem Petrom! Razbili so vsa okna srbskih društev in hiše srbskega upravnega sveta. Na Appelovem obrežju so razbite ia demolirane vse srbske prodajalne. V Sarajevu ni srbske prodajalne, ki bi ne bila razbita. Srbska banka je popolnoma razbita. Množica je klicala Slava cesarju, Hrvatski in tudi vftolia-medancem. Srbska šola je popolnoma porušena, oprava razbita. Množica je vzela podobi cesarjevo in prestolo-naslednikovo in ju nosila po mestu. Na kraju atentata je ves dan klečala velika množica in molila. Vse je jokalo. Tudi v stanovanja mnogih Srbov je vdrla množica in vse pobila. Pozno zvečer je bilo aretiranih zopet več oseb, med njimi srbski juvelir Mistričevič, pri katerem so našli štiri nabite revolverje. Ko so juvelirja ukle-njenega pripeljali na ulico, mu je množica pljuvala v obraz. Aretacije se nadaljujejo. Pri preiskavah so zopet dobili več spisov, ki dokazujejo razvito velikosrbsko propagando. Še nekaj poročil o demonstracijah v Sarajevu. Dunaj. Iz Sarajeva se dodatno še poroča: Pobijali so večinoma iiioliame-danci nižjih slojev. V srbskih trgovinah so v večjem obsegu pustošili. Vdrli so tudi v stanovanje bogatega Srba Jeftanoviča, opravo so polomili in na cesto pometali. Razbili so oba omni-busa, kočijo in sani hotela »Evrope:<. Hotel, ki je bil že v nedeljo in v ponedeljek dopoldne na pol razbit, so tudi v ponedeljek popoldne napadli in vso opravo razbili. Velika množica je v Srbskem klubu razbila vso opravo. Srbske kavarne, prodajalne in stanovanja, do 200, so opustošili. Ženske so razbijale na cesto pometano opravo. Policija in vojaštvo sta bila, dokler ni bil proglašen preki sod, brez moči. V trgovino bratov Jovičič so vdrli z raznim orodjem. Nenadoma je neki Kazimir Jovičič ustrelil v e č-k i-a t iz brovninga na demonstrant e. En demonstrant, ki je nosil cesarjevo podobo, se je zgrudil mrtev zadet v brbet na tla. Množica je razburjena planila na brata Jovičič, ki sta bežala. Kazimirja Jovičiča je množica dohitela, ga grozovito pretepla in ga pustila na pol mrtvega ležati. Policija aretirala voditelja bosenskih Srbov. Pri Višegradu ob srbski meji je aretirala policija voditelja vsega srbskega živi j a v Bosni, virilista bosen-sko - hercegovskega deželnega zbora Gregorieva Jeftanoviča, ki je po nedeljskem napadu pobegnil iz Sarajeva. Hotel je v Srbijo, a so ga prej aretovali. Vse niti zarote vodijo v Srbijo. Protisrbske demonstracije v Sarajevu. Sarajevo. (Uradno.) Protisrbske demonstracije so se 29. t. m. s hujšo 6i silo ponovile in sc jih je šc večja množica kot prejšnji dan udeležila. Policija in vojaki so razgrnili demonstrante, ki so se pa zopet vedno na drugih mestnih točkah zbrali in demonstrirali. Iver se je pridružila demonstrantom tudi so-drga, so postale demonstracije vedno hujše. Demonstranti so vpadli v srbske trgovine, ki so jih oplenili. Iver so zavzele demonstracije tak grozeč značaj in ker je razburjenje v mestu naraščalo, so proglasili prekisod, ki sc je ob 3. uri popoldne z bobnanjem in z nalepljenjem lepakov proglasil. Vojaki so zasedli 30 mestnih točk. Velike demonstracije v Zagrebu. Zagreb. Vest o umoru prestolonaslednika in njegove soproge je vse razburila. Hrvaška mladina se je medtem zbrala v Margaretski ulici pod veliko hrvatsko zastavo s črnim trakom, ter odšla na Uico neprestano kličoč: »Slava prestolonasledniku! Na vešala z napadalci! Slava Ferdinandu in Zofiji! Doli s Srbi!« Čez nekaj časa se je pridružilo dijaštvu meščanstvo in množica je vedno bolj in bolj naraščala. Tisoči in tisoči so klicali: »Slava prestolonasledniku Francu Ferdinandu! Doli srbske sluge! Živela Hrvatska!« Demonstranti so prišli po ulici Marije Valerije, Ziinjevcu in A kad ciničnem trgu pred Starčevičev dom. Tu se jc množica ustavila in zapela »Lepa naša domovina«, nakar je viharno zopet klicala: »Slava Francu Ferdinandu! Doli Srbi! Doli srbska propaganda!« Manifestanti so šli pred Jelačičev spomenik, kjer se je na tisoče narastla množica odkrili Na vznožje spomeni-' ka jc stopil saborski poslanec dr. Ivo Frank ter nagovoril množico. Med drugim je govoril: »Kdo je dvignil prokleto izdajsko roko proti Njemu, kdo je oskrunil hrvatsko zemljo z najpleme-nitejšo krvjo, s katero so se mogli narodi naše monarhije dičiti. Srbi — kakor pravijo naši bratje — ki drzno trde, da so z nami zajedno Srbi, ki pod krinko prijateljstva in ljubavi, da žive med hrvatskim narodom in monarhiji, ti Srbi so ubili danes v Sarajevu -upanje nas Hrvatov. Srbi so danes hrvatski narod zadeli v srce, Srbi so ubili nado Hrvatske, Srbi so umorili zaščitnika hrvatstva in slovanstva v naši monarhiji! Da, Hrvati, ta zverski zločin so učinili bratje Srbi, ki niso prizanesli niti slovanski krvi, ki je vse svoje življenje posvetila dobrobiti Slovanov naše monarhije! — Po teh besedah dr. Ive Franka je zavladala sprva -tišina, ki jo je prekinjal jok posameznikov, potem pa so se dvignili k nebu iz tisočev in tisočev grl klici; »Osveta! Osvelimo hrvatskega prestolonaslednika! Smrt podlim ubijalcem!« Zagreb. Demonstracije so včeraj trajale do polnoči. Množica jc zahtevala, da odstopi predsednik sabora, dr. Medakovič, ki je Srb. Nato je pela patriotične pesmi. Narasla je do 10.000 ljudi. Nato se je množica razdelila v tri oddelke. Navalili so na trgo- vine in hiše Srbov, razbili šipe in sneli napise. Demolirali so tudi hišo srbske cerkvene občine ter srbskega Sokola. XXX Vojaške vaje v Bosni in Hercegovini, Prestolonaslednik je odpotoval iz Trsta preteklo sredo, dne 24. juniju. Peljal se je z ladjo mimo Dalmacijo, nato pa z vlakom iz Metkoviča v Mo-star, kamor je prišel v četrtek oh 8. uri zjutraj. V petek in soboto so bile vaje. Nato se jc odpeljal z dvornim vlakom v Sarajevo. Dnevni red za nedeljo in odhod iz Bosne je bil sledeči: Ob 10. uri sprejem pred mestno hišo, Oh pol 1. uri kosilo v vladni hiši. Ob 2. uri se odpelje nazaj v llidže, kjer bo ob 7. uri zvečer dvorna pojedina. Oh 9. uri zvečer bi se nadvojvoda prestolonaslednik odpeljal s posebnim dvornim vlakom v Metkovič, kamor hi se pripeljal 29. t. m. ob 5. uri zjutraj in se pripeljal z »Dalmatom« na vojno ladjo »Viribus Unitis«. V Trstu se bi izkrcal ob Molu San Carlu in se 29. t. m. zvečer odpeljal z južnega kolodvora na Dunaj, kamor bi se pripeljal 30. junija dopoldne. A zgodilo se je drugače. Nameravani izleti Franca Ferdinanda po Kranjskem. Odkar je prevzel protektorat nad varstvom domačije, se je nadvojvoda Franc Ferdinand še posebno zanimal za kranjsko deželo. Letošnje poletje je nameraval z rodbino nepoznan delati izlete iz Miramara na Kranjsko, da hi spoznal celo deželo. Novi prestolonaslednik v Ljub ljani. Leta 1909. je menda v takem času kakor je sedaj obiskal Ljubljano tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef, sedanji prestolonaslednik, njegova mati Marija Jožefa in mlajši brat Maksimilijan. Nadvojvodi Karolu Francu Jožefu, ki je bil takrat še nadporočnik, je razkazoval ljubljanske zanimivosti groi Chorinsky. Bil je nadvojvoda tudi na stolpu ljubljanskega gradu in je oi tej priliki podaril nekemu navzočemu vojaku, ki mu je držal sabljo, cekin za 10 kron. Tudi čuvaju v stolpu je poslal pozneje cekin za 10 kron ter se je v stolpu tudi podpisal v knjigo za tujce. Nadvojvoda si je ogledal tudi tivolske nasade, tivolski grad, Radeckijev spo-menik, jubilejni most in sploh vse zna-menitejše zgradbe. Ogledoval si je Ljubljano dopoldne in popoldne ter je izjavil, da mu je Ljubljana zelo všeč ter da jo bo še posetil, kadar ho prilika. Prenočeval je nadvojvoda v hotelu »Union«, medtem ko jc nadvojvodinju Marija Jožefa prenočevala v svojem salonskem vozu na kolodvoru. Visoki gostje so se odpeljali iz Ljubljane naprej šele drugi večer. Občinske volitve. Lelos so občinske volitve v kranjski deželi. Liberalci se že pripravljajo •ako kakor jih poznamo od drugih političnih bojev zadnjega časa. Najprej izkušajo zasmraditi javnost z lažmi in obrekovanjem. Lažejo kot pes teče, psujejo kot besni tolovaji, da bi pravega duha vlili svojim pristašem, — duha surovosti in podlosti, nasilja in predrznosti in da bi, kolikor je mogoče, oplašili naše ljudi, jim vzbudili prazen dvom in krivičen sum in tako dosegli kaj uspehov. Saj jih poznamo, kako .so zaciljali svojo pot pred lanskimi deželnozborskimi volitvami, ob katerih so bili seveda pošteno tepeni. Toda oni se ne zmodre; predrznosti jim res nikoli nc zmanjka. Treba je je pa tudi v najobilnejši meri. Da jo imajo je res nekaj posebnega. Upajo se med svet vkljub temu, da je Agro-merkur pokazal vso njihovo gnilobo, vkljub temu, da nesrečne žrtve »Glavne posojilnico« zdaj ravno zdihujejo za izgubljenimi milijoni, ki jim jih je požrla 1 liberalna špekulacija, vkljub temu, da sta Postojna in Ljubljana odkrili do neba segajoč smrad liberalnega j občinskega gospodarstva. To jih pa i prav nič ne moti. S pečatom ljudskih sleparjev in škodljivcev, brezvestnih špekulantov in zapravljivcev ljudskega premoženja na čelu silijo vendar naprej in se drznejo od občinskih volilcev pričakovati, naj možem njihove baže izroče v roke občinsko gospodar-! stvo. In to delajo zdaj, ko so odkrite njihove umazanije v Postojni in Ljubljani, v dveh domala edinih večjih občinah, ki jih imajo še v rokah. Zdaj, ko jc pred celim svetom očito, da se pravi kozla nastaviti za vrtnarja, ko bi sc jim hotelo izročiti javno gospodarstvo, so tako nesramni, da pišejo v svojih listih neznosno podla obrekovanja, da so naši občinski odbori sleparski in tatinski, seveda brez imen, na splošno. Tako dela tat, ki ga love; on pa vpije: >Za njim. Primite tatu!«, da bi odvrnil od sebe pozornost. Liberalna priprava za občinske volitve je torej v polnem cvetju. Po časnikih, po gostilnah se razlega njihovo zmerjanje. In ko se približajo volitve, se začne lov na duše. Poznamo to reč iz zadnjih volitev. Kakor lovski psi se zaženo liberalci po gričih in dolinah, podnevi in ponoči in obdelujejo nesrečne volivce z lepim in z grdim, z lažjo in prilizovanjem, z žuganjem in obeti. To mora od blizu izkusiti, kdor hoče imeti o tem kak pojem. Na dan volitve pa pijača! Kjer jc med našimi fanti in možmi kaj spretnih in koraj-žnili agitatorjev, ki bistro zasledujejo liberalne priganjače, tam jc seveda vse liberalno clelo brezuspešno. Kjer jih pa ni, tam pa za trenotje marsikdo zaslepljen, nahujskan omahne in nese glasovnico za liberalce, dasi so niti od daleč ne zaveda, kakšne posledice bi to moglo imeti. Naša ljudska stranka je. dvignila pomen naših občin in občinskih odborov. Po dolgem in hudem boju je dala občine res pravim občanom v roke. Ali morejo pozabiti občinski davkoplačevalci, ki imajo zdaj prvi razred popol- noma v svojih rokah, kako strastno so sc temu upirali liberalci v deželnem zboru? Ali more pozabiti delavec, da mu jo naša stranka izvojevala volivno pravico v občinski odbor proti združenemu naskoku Nemcev in liberalcev? Dosedanje delo občinskih odborov, ki so v njih po ogromni večini možje naše stranke, izpričuje, kako se jo poglobilo in v korist občinam vsestransko napredovalo. Roko v roki z deželnim odborom delajo župani in občinski svetovalci in odborniki. Ni je občine, ki bi vsled tc zveze ne imela pokazati znatnih koristi. Liberalni občinski odbor pomenja vojsko proti deželnemu odboru v neizmerno škodo občine in njenega prebivalstva. To izkušajo povsod, kjer so pred tremi leti šli na liberalni lim. Zato se pa tudi po vseh — hvala .Bogu maloštevilnih — takih občinah dvigajo možje in pripravljajo, da vržejo liberalne škodljivce. Občinski odbori, če hočejo uspešno delati, morajo biti v soglasju z večino v deželi in enega duha z večino deželnega odbora. Potem gre voz lepo dalje. Zalo je pa nemogoče misliti, da ne bi ob prihodnjih občinskih volitvah liberalce pognali z odborniških sedežev. Brez boja pač ne gre, toda boj je potreben in vsiljen. Ker ga hočejo imeti, naj ga imajo. Zlasti naše kmečke občine se morajo zavedati, da je treba vreči ob tla stranko, ki jo vedno bila, in tudi vedno bo zoper kmeta. Z občinskim odborom je zvezano vse polno drugih važnih reči. Kakršen je odbor, tak jc trajni šolski svet, taki so navadno gospodarski odbori. Občinski odbori vsakega sodnega okraja imajo zdaj v rokah cestne odbore; v okrajni šolski svet volijo svoje zastopnike. Pri občinskih volitvah se torej gre za veliko vprašanje: Ali naj vsi ti važni sveti in odbori delajo za ljudstvo, ali proti njemu? Ali naj bodo v rokah poštenih mož ljudske stranke, ali pa v rokah podrepnikov mestnih liberalnih advokatov? Kdor le količkaj premisli vso reč, ne more priti do druzega sklepa, nego da bo napel vse moči, da se zopetni naskok liberalnih sleparjev na ljudsko trdnjavo krepko in odločno odbije. Kjer so naši možje protiliberalni boj že temeljito opravili, tam je mir, lam so razvija uspešno delo, tam je posurovljenju in poliujševanju ljudstva, ziasti mladine, postavljen konec. Tako bodi po coli deželi. Občinske volitve so najlepša priložnost, da se napravi red in ž njim ustanovi potrebni mir za delo. Za velike cilje gre; zato jc treba tudi velikodušnih src v tem boju, ki pozabljajo na malenkostne krajevne spore in imajo pred očmi samo en namen: Z združenimi močmi podreti skupnega sovražnika. Dom in svet. V nedeljo na veliki shod v veliko dvorano »Uniona« v Ljubljani! Ker je slavnost 500-letnice vstoli-čenja zadnjega slovenskega kneza, ki je bila napovedana za prihodnjo nedeljo, vsled smrti prestolonaslednikove in njegove soproge in neizmerne žalosti, ki nam jo je zadal ta dogodek, preložena, priredi Slovenska Ljudska Stranka v nedeljo ob 10. uri dopoldne velik shod v veliki dvorani »Uniona«, da damo duška ogorčenju nad podlim atentatom in izrazimo neomajno vdanost habsburškemu prestolu in našemu sivolasemu vladarju Franc Jožefu I. Shoda se udeleže tudi vsi državni in deželni poslanci S. L. S., povabljeni so tem potom župani in občinski za-stopi, ki naj se shoda polnoštevilno udeleže, in vsi somišljeniki in so-mišljenice. V nedeljo vsi na shod, da damo duška svojemu ogorčenju in pa zvestobi do presvetle habsburške dinastije! < Pred nedeljsko manifestacijo Slovenske Ljudske Stranke, dne 5. julija, bo v frančiškanski cerkvi sveta maša za pokojnim nadvojvodom prestolonaslednikom in njegovo soprogo. — Začetek svete maše ob pol 10. uri dopoldne. Po sveti maši se vrši ob 10. uri shod v »Unionu«. Velika slavnost v spomin 5001etnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku, ki bi se morala vršiti v nedeljo 5. julija v Ljubljani, se je v znak žalosti za umorjenim prestolonasledni-nikom Franom Ferdinandom preložila na nedoločen čas. Romanje iz Ljubljane h Gospej Sveti se je vsled žalosti po prestolonasledniku moralo zopet odgoditi. Odbor S. K. S. Z. javlja, da je v svoji seji 30. junija t. 1. sklenil, da se vse društvene slavnosti veseliškega značaja prelože na nedoločen čas. Kdaj se bo s takimi priredbami zopet pričelo, sc naznani. Vrše se naj pa povsod, ako Ie mogoče, že prihodnjo nedeljo predavanja o umorjenem prestolonasledniku, o ideji, za katero je umrl, in njenih nasprotnikih. Nov stolni kanonik. Cesar jc imenoval spirituala uršulinskega konven-la v Škofji Loki č. g. Ignacija Nadralia za stolnega kanonika deželnoknežje ustanove v Ljubljani. škofovi zavodi v Št. Vidu. Podpisano vodstvo naznanja, da se bodo sprejemale prošnje učencev, ki želo vstopiti v drugi ali tretji gimnazijski razred, od ■i. do 12. julija. — Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava. Nečuven zločin v Sarajevu, katerega žrtev je postal naš. tako iskreno ljubljeni prestolonaslednik nadvojvoda Fran F e r d i n a n d .in njegova pre-blaga gospa soproga vojvodinja Ilohen-berg, bo v podrobnostih popisan in obrazložen v posebni knjižici, ki izide v par dneh v zalogi »Katoliške Bukvar-ne« v Ljubljani. Knjižica bo obsegala poleg natančnega opisa žalostnega do- 7« grodka obilo slik in tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenite soproge. Knjižica, v lični opremi, bo na razpolago za malenkostno ceno in se naroČila žc sedaj sprejemajo. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev le v jesenskem terminu pred pričetkom šolskega leta, in sicer se vpisujejo učenci vedno zadnje tri dni pred otvoritvijo vsako učne priredbe. Natančnejši podatki se nahajajo na črni tleski zavoda, objavili sc bodo pa pravočasno tudi po domačih dnevnikih in drugih listih. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. V nedeljo, dne 5. julija, ob 4. uri popoldne bo v stolnici v Ljubljani cerkvena prireditev Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Govoril bo prof. dr. Alojzij Merhar (Silvin Sardenko) o važnosti in o blagoslovu Apostolstva. Slovesne litanije ne bodo ob tri četrt na 4. uro, kakor je bilo prej naznanjeno, ampak takoj po govoru. Sv. Ciril in Metod, apostola sv. vere in cerkvene edinosti. Druga izdaja z lepo naslovno sliko. Cona 20 vin. Vsak zaveden Slovenec bi moral poznati sveto življenje in apostolsko delovanje sv. slovanskih apostolov. Zato toplo priporočamo (o zanimivo in živahno pisano knjigo. Strela ubila oziroma onesvestila sedem ljudi. V nedeljo, dne 21. t. m., so šli od maše iz Tople rebri pri Žužemberku Peter Iluter, Alojzij Gril, Janez in Rudolf Oge, Jurij, Janez in Ferdinand Mauser, vsi iz vasi Rdeči kamen. Ker je nastala nevihta, so stopili vsi skupaj pod neko smreko, da bi vedrili. V tem hipu je pa treščilo v smreko in vseh sodem mož je strela oplalinila, da so nezavestni obležali. Posestnik Peter in Iluter in kočarjev sin Alojzij Gril sta hila na mestu mrtva, drugih pet so pa ljudje, ki so se vračali od maše, z drgnjenjem itd. spravili zopet k zavesti. Vžgala se jim je bila tudi obleka in bi bili zgoreli, če bi ne bilo v bližini drugih ljudi, ki so jim priskočili na pomoč. Eden izmed peterih, ki so ostali pri življenju, se že bolje počuti, trije se radi opeklin in pretresa zdravijo v kandij-ski bolnišnici, Jurij Mauser je pa tako Blab, da ni za prepeljevanje. Strela, ki ?a je obrsknila po eni strani života, mu je eno nogo vso raztrgala. Graški občinski svet razpuščen. Občinski svet mesta Gradec jc deželna vlada razpustila, občinske svetnike domov poslala in razpisala nove volitve. Vzrok se neprestani prepiri v občinskem svetu. Kranjski vojaki, vsaj nekateri, so drugim lahko za vzgled. Pri slovenskem pešpolku št. 17 v Celovcu je 292 vojakov - abstinentov. Samoobsebi se razume, da je tudi njihov polkovni poveljnik popoln abstinent. Tržaški sleparji zopet kmetica pre-sleparili. Minulo soboto sta zopet nekemu mlademu lopovu nasedla dva zakonca iz neke vasi na Notranjskem, ki imata svojega sina v Ameriki. Nezna-8' noc je prišel k njima na dom ter jima kratko naznanil, da je sin prišel iz Amerike v Trst in da je zadel na srečki 90.000 K. Pozval ju je, naj takoj odpotujeta v Trst. Zakonska sta se že veselila velike sreče, lepe brezskrbne bodočnosti in na tihem sla žc sklenila, da prodajo sedanje uborno posestvo in si kupijo veliko, lepo kmetijo. Ncznanec ju je nekaj časa vodil po Trstu, nakar jima je izvabil na že omenjen način znesek 129 kron ter izginil brez sledu. Policija ga išče zaman. Korajžna lisica. Anion Zgaga, gostilničar v Podporeznu na kranjsko-go-riški meji, je v noči 24. junija v svojem hlevu vjel lisico. Lisica mu je umorila več piščet, nazadnje je pa prišla sama v zanjke. Kakršno življenje, taka smrt. V vasi Movice pri Krškem jc bival kovaški mojster Anion Bučar. Znan je bil kot strasten pijanec in pa kot hud nasprotnik cerkve in duhovnov. S svojo dobro ženo Jožcfo sc jc neprestano prepiral. Minulo soboto, 20. t. in., popoldne je vzel revolver, šel na njivo, kjer •je delala njegova žena, ter oddal nanjo v pričo ljudi dva strela, ki sta jo smrtno zadela. Ubogo ženo so odpeljali v krško bolnišnico, kjer jc že drugi dan, v nedeljo, v nepopisnih bolečinah umrla. Morilec je po strašnem dejanju zbežal in sc skrival po »Vrbini« ob Savi. V nedeljo popoldne so ga občinski redarji izsledili v skrivališču. Ko je videl, cla ne more vteči roki pravice, jc skočil v deročo Savo in utonil. Valovi so odnesli truplo proti Brežicam. Kakršno življenje, taka smrt! Zapušča večje število nepreskrbljenih otrok. Rim in Srbi. Sv. Stolica in kraljevina Srbija sta sklenili cerkveno pogodbo, po kateri bo katoliška cerkev na Srbskem pripoznana. Katoličani dobe dva škofa, svoje župnike, šolo za bo-goslovcc in lastne šole. Dogodke v Albaniji in druge nemire na Balkanu moremo zasledovati le, če imamo nov slovenski zemljevid Balkana. Kdor si je omislil žc ta veliki zemljevid balkanskega polotoka, z novimi in starimi mejami balkanskih držav, ki je izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, naj si donaroči še krasno knjigo »Vojska na Balkanu«; za elegantno broširan izvod mu je treba doplačati samo 4 K 50 h. Knjiga je elegantno opremljena, obsega vse polno slik, načrtov, umetniških tabel, vojnih prizorov, skic itd. itd. in ima izredno nizko ceno. Najstarejši katoliški škof. Katoliška cerkev šteje vsega skupaj 1650 škofov. Najstarejši od teh je škof Ilenri Monier v Lydi na Francoskem, star 95 let. V lanskem letu je bral železno sveto mašo in obhajal 701etnico kot duhovnik. Za škofa je bil posvečen pred 42 leti. Najmlajši katoliški škof je pa salezijanec Franc Correira d'Aquino, star komaj 29 let. Kako je z naseljevanjem v Zedinje-nih državah. V tistih grofijah držav Zanadna Virginija in PennsyIvanija, ki spadajo v področje avstroogrskega kon. zulata v Pittsburgu v Zedinjenih drža. vab, je splošna gospodarska kriza. Glavno sta prizadeti jeklena in železna industrija in pa jame, kjer kopljejo premog ali izdelujejo koks. Posledica te krize je, da se je pojavila dalekosož- j na brezposelnost. In tisoči avstrijskih' j delavcev to težko občutijo. V clogled- « nem času pa ni računati s tem, da bj ! se opustile odrejene omejitve obratov, i In tnko jc pri popisanih razmerah sko^ raj izključeno, da bi novodošli iz Ev- * rope dobili delo. Zalo nujno svarimo pred izseljevanjem v te kraje. — Po xa. ] neslivih poročilih vemo, da položaj trga ! za del. moči v Kanadi za marsikatere i stanovske panoge v tem času ni zado- i voljiv. V osrednji in zapadni Kanadi jo j mnogo rokodelcev brez dela, največ v stavbni stroki. Tudi se zdaj nc potre- j huje delavcev po farmah ali dninarjev, mnogo jih jo nezaposlenih. Rudarji v premogokopih na- otoku Vancouver že 1 več mesecev ne delajo, stavka kro a- ' škili pomočnikov v Montrealu tudi še do j danes ni končana. Ženskam se nudi j edino prilika, da dobe službe kol posli; kol strojepiske, bolniške strežnice, trgovske uslužbenke in vzgojiteljice več- j krat no morejo dobiti zaslužka. Kor je preveč rokodelcev in dninarjev, so do- | ločila kanadskega naseljevalnega zakona, ki skušajo omejiti priseljevanje, j strogo uveljavljajo. Po teh določilih mo- j ra imeti vsak priseljenec v času med 1. novembrom in 28. februarjem vsa- { koga leta razven voznega listka po žo- j leznici do kraja., kamor jc namenjen, , tudi še lastnih čistili 50 dolarjev. Ce pa želi priseljenec privesti s sabo tudi še svojo družino, mora dokazati, da ima poleg voznih listkov po železnici do kraja, kamor je namenjen, za vsakega družinskega člana v starosti nad 18 lcl 50 dolarjev, pod to starostjo pa 25 dolar- : jcv. Ofieielni angleški urad za informacije o izseljevanju je v zadnjem času j najkrepkejše svaril pred izseljevanjem v Kanado. Kakor izvemo iz aanerikim- j škili časniških poročil, se jc do 31.Tiinr- j ca 1914 rokodelcem in dninarjem pre- I povedalo naseljevanje v Britansko Kolumbijo, ker jo tam trg za delavne moči že prenapolnjen. Zato priporočamo veliko previdnosti tistim, ki se žele izse- i liti in poiskati delo v Kanadi. Moker grob. Prvi korak za vzdig potniškega parnika »Empres of Ire-land« pred ustjem veletoka St. Lavren-ce jc bil storjen, ko se je neki polap-ljavec spustil v ladijsko palubje, da do-žene položaj parnika. Ladja leži na strani v globini 150 čevljev. Na krovu j se nahaja nad 800 trupel. Jubilej čokolade. Italijanski in francoski listi posvečajo cele članke jubileju čokolade. Letos namreč je minilo 300 let, odkar so prinesli na francoski dvor Ludovika XIII. in njegovi ženi Ani Avstrijski prvo čokolado. Odondod se je potem razširila po vsej Evropi. Prvikrat pa so poslali zmagovalci Mehii« neke vrste čokolado iz Mehike 1. 1520 v Evropo Kako se }e gospod Matej ženil. (Dalje.) Drugi dan je gospod Matej prišel k Rezkinemu očetu, ki je ravno na njivi delal. — »Bog daj dober dan, Jakob!« »Vi tukaj, gospod Matej?« »Kajpak, oče; sem prišel pogledat, kako je kaj z delom pri mojem poslopju na vasi.« »Kako? Kaj se boste Vi ponižali, da pridete noter stanovat?« »Ne pridem, ampak zavetišče bom naredil za reveže iz soseske.« »Bog Vam daj dobro, gospod, ker za Bogorr je prvo pomagati in reveže tolažiti! ... Da bi bili Vi še bolj srečni!,,.« »V Vaših rokah je, da postanem,« »V mojih? Kako?« »Če mi Rezko daste.« »Kakšen šaljivec ste vendar Vi, gospod Matej!« »Ni šala, oče Jakob ,, . Več kot enkrat ste me slišali, da če se oženim, se bom z dekletom, ki bo revno, lepo in pošteno.« »Res sem Vas slišal.« »Torej dobro, in take jo ni kakor je Vaša hči.« »Ampak, gospod Matej, poglejte, moja hči . . . poštena je po vsi pravici . . , ampak . . .« »Noben ampak ne velja ... Ali hočete biti moj oče?« ,>Da ne bi maral, gospod Matej? . . . Ah saj so kakor sanje . ,. Da ... Z velikim veseljem ... Hvala Gospodu Bogu, ki da komu po tolikih letih in po tolikem trudu, kai si še v sanjah ni mogel želeti.« In Jakob se je zjokal od veselja. Gospod Matej mu je hitel dopovedovali, da mu nista ne on ne njegova hči dolžna hvale, češ, da je Rezka več vredna kot vsi njegovi tisočaki; pa ni nič zaleglo. Tisti večer ga skoraj ni bilo več v celi dolini, ki bi ne bil z velikim strmenjem slišal, da gospod Matej vzame Rezko. Jakob je bil skoraj nor od veselja in je povsod pripovedoval to novico, in gospod Matej ni nobenemu rekel, da ne, III. Po! leta je prešlo, odkar je gospod Matej prosil Jakoba za Rezko, in Rezka ie bik še vedno samska. Vendar gospod Matej je postajal zmeraj bolj zaljubljen v Rezko in vedno bolj trde i v svojem sklepu, da jo vzame. Če je bilo v tem kaj napak, da je še ni poročil, je to jako lahko opravičevati. Gospod Matej se je pol leta sem ves vto-pil v dve jako važni in sveti deli, namreč ustanovitev zavetišča in popravo farne cerkve. Gospod Matej si je želel, da bi zraven sreče ki bi jo skusil na poročni dan, pridal na vrh še veselje, da je skončal ti dve deli. In posebno si je želel, da bi se svetišče, ki je bilo popravljeno na njegove stroške, zopet odprlo k Božji časti obenem s praznovanjem njegove poroke. Kljub temu so ljudje začeli mrmrati; ker ljudje ne razumejo misli nekaterih duš, ki so vdane nečemu, kar bi mogli imenovati praznoverstvo poezije. Potrebno je priznati, da to, kar je ljudstvo mrmralo čez gospoda Matija, ni bilo kar brez vsega. Poslušajmo, kaj so mrmrali. »Dekle,« je rekla nekega dne Marta Rezki, ko sta šli k studencu pod kostanji, »zdaj. ko sva same, se pa malo pomeniva o tvojem ženitovanju, ker ta povest je videti, kakor da ne bo imela konca. Veš, jaz si nikdar ne bi bila mislila od gospoda Mateja, kar se zdaj godi!« »Pa saj se ne godi nič hudega.« »Pa tudi nič dobrega. Ali se tebi zdi prav, da se gospod Matej še zdaj ni poročil s tabo, ko je že več kot pol leta minilo, odkar te je pri očetu zasnubil?« »Če se še ni poročil, ima pa zelo dober in zelo svet vzrok.« »Ne rečem, da ne, in tudi ne rečem, da se je od tebe ali od gospoda Mateja kaj bati, česar Bog ne pusti; ampak nikar se ne varaj, hudobnih misli in hudobnih jezikov je na tem svetu več kakor je treba, in ne manjka se takih, ki se predrznejo govoriti, da gospod Matej tebe nikoli ni mislil poročiti,« »Pa boste videli, kako hitro se bodo preverili, da ni tako.« »Verjamem, dekle; ampak treba je le priznati, da tisto, kar ljudje mrmrajo, ni kar brez vsega; zakaj, nikar se ne varaj, kadar se bogat ozre na revno, je vselej prilika na kaj -hudega misliti, čeprav je bogati videti svetnik. In nazadnje, gospod Matej je le moški, in kakor je rekla moja teta, ki je zagotovo samska umrla: Moški! Najboljši ni za drugo, kakor da se peč ž-njim zakuri!« »Če mi Vi še bolj pridigate in če hudobni jeziki še več govorijo, jaz ne morem imeti nezaupanja do gospoda Mateja, ker vem, da me ljubi kakor Bog ukazuje.« »Jaz tudi vem, dekle, in sem uverje-na, da je svet. Ampak vendar. Vsi bomo umrli, in pomisli, kaj bo, če jutri, kar Bog ne daj, gospod Matej umrje. Kaj bo s tabo? Znamenje boš imela na sebi, ki ti ga nihče ne vzame.« »To imate pa prav,« je pritrdila Rezka in solze so jo oblile. Pretekli so dnevi in tudi tedni, in Rezka je začela slabeti, ker ni mogla tistih misli iz glave pregnati, ki jih ji je vzbudila Marta, ko sta šli k studencu pod kostanji. Neki večer, ko se je zmračilo, se je gospod Matej vračal domov in se kakor po navadi ustavil pri Jakobovih', da se za majhen čas pomeni ž njo, ki je imela postati njegova žena; naznanil je Rezki in Jakobu, da bo v osmih dneh zavetišče otvorjeno in da bodo cerkve odprli, da se združita v njej on in Rezka za celo večnost. Tisto noč Rezka in oče od veselja nista spala. Drugi dan je bila že osma ura zjutraj in Rezki se je začelo čudno zdeti, da go spoda Mateja, ki je vstajal zelo zgodaj, še ni bilo doli kakor navadno, gledat naprave, ki so bile naročene na njegove stroške. Z nekim nemirom je gledala z okna na potko, ki je šla med kostanji, ko je naenkrat mesto gospoda Mateja zagledala, da teče doli ves zasopljen njegov sluga. Rezka je razburjena skočila od okna njemu nasproti, vprašat, kaj se je zgodilo, in vsa prestrašena je poslušala, da gre fant po gospoda župnika in zdravnika, ker se je njegovemu gospodu, ki mu je bilo že zarana nekaj slabo, iznenada obrnilo na hujše in zdaj umira. Malo pozneje je vsa dolina bila solzna dolina, ker gospod Matej je umrl. IV. Ljudstvo v tisti dolini, kjer se je dogodilo, kar pripovedujem, mi je pravilo, kaj se je godilo z gospodom Matejem, ko je oči zaprl, in jaz mislim to povedati v istih izrazih, kakor so mi pravili, da se bo videlo, do kam je ljudstvo zmožno priti v anahronizmih in neprimernostih govorjenja. Tiho, ker zdaj govori ljudstvo! »I kam pa pojdem jaz zdaj?« se je vprašal gospod Matej, komaj da je stegnil noge. — »V nebesa pojdem, kam pa moremo boljše priti kakor v nebesa mi mrtvi?« Kakor rečeno tako storjeno: ala ala jo ubere preko peščenih puščav, ki so sršele od trnja in pečin in prepadov, dokler ne pride pred nebeška vrata. Tam je zagledal napis, ki je rekel: Nihče naj ne vstopi brez vratarjevega dovoljenja. Ampak ni se zmenil za napis, ker je bil vajen tega sveta, kjer se povsod skozi pride, in je mislil, da bo tam ravno taka. »Oho, gospodič! Kam pa?« ga vpraša star mož z veliko plešo, ki je držal v roki šop ključev. »K njegovemu veličanstvu grem pogledat,« odgovori gospod Matej. »To mi je pa res všeč, kako niste nič v zadregi! Ali niste videli tega napisa, ki je pred vrati?« »Človek, pustite me z napisi, teh je povsod dovolj, zaležejo pa toliko kakor..«' »Ampak to je samo zato, ker se vratarji svojih dolžnosti ne držijo.« »In če bi se jih, bi jim drugi petelini peli.« »Kaj tukaj govorite o petelinih, ne-sramnež, nesramni!« je zaupil stari mož; podoba je bila, da ga je zadel, kjer ga je najbolj bolelo. Gospod Matej, ki se mu je kajpak jako mudilo noter, je videl, da z grda ne bo dobil vratarjevega dovoljenja, in je sklenil začeti z drugačnimi besedami. »Ne zamerite, če sem Vam kaj hudega prizadel.« »Ampak od strani se pa ne bomo, ker tega ne prenesem.« »Prav imate, čisto prav. Všeč ste mi, ker se znate držati svoje dolžnosti. Torej povejte mi: ali je njegovo veličanstvo doma?« »Seveda je, gospod.« »Vi pa res niste podobni tistim vratarjem, ki bi še Kristusa zatajili.« »Že spet me hočete...!« »Oprostite mi...« »Oprostil sem. oa ne oprostim več.« 82 »Da te , kako ste hudi! E, nate, eno cigaro si prižgite, pa prijatelja hodiva!« In gospod Matej je vzel iz cigarnice krasno cigaro in jo pomolil staremu, ki se je ni branil, čeprav ni kadil; braniti se namreč ni vratarska navada. »Torej Vi bi njegovo veličanstvo radi videli?« ga je vprašal vratar že bolj s prijaznim glasom. »Če mi boste dovolili...« > Dobro, bom pa nesel Vaše naročilo njegovemu veličanstvu, čeprav me čisto gotovo stane doberšen šop las.« »Saj Vam jih precej manjka,« je na-tihoma zamrmral gospod Matej. »In kako Vas naznanim, gospod?« »Izročite to kartico.« »Človek,< je rekel vratar, ko je prebral karto, »Vi imate pa ravno tako ime kakor neki tovariš, ki sem ga imel in je bil velik pisatelj. Četudi bi bilo samo za to, Vam bom ustregel.« Vratar je odšel skozi vrata in se čez trenutek vrnil. »En trudek me je stalo, da sem dosegel, da Vas njegovo veličanstvo sprejme tako zgodaj, ampak nazadnje mi je le rekel, naj Vas spustim noter.« »E no, prav lepa hvala, in tukaj imate še eno cigarčico za po kosilu.« Vratar odpre steklena vrata in gospod Matej se je stisnil noter. Gospod Matej je bil nekoliko zbegan, ko se je znašel pred obličjem njegovega veličanstva; ko je pa videl, da je njegovo veličanstvo največja dobrota, je prišel spet do sape. »Gospod,« je rekel, jaz sem prišel ..« »En kotiček prosit tukaj pri nas, ali ne res?« Tako je, gospod.« Hm, pa res neumno!« Gospod, kaj hočete reči?« »Prav rad bi ti ga dal, ker skoraj, skoraj da ga zaslužiš, ampak prej moraš še eno zahtevo izpolniti.« ■-Kakšno, gospod?« »Da boš za par dni v vice šel.« »Kakšen greh sem pa storil za tako kazen?« »Čakati si pustil pošteno dekle več kakor pol leta!« »Ko je bilo pa z dobrim namenom.« »To se pravi, če bi bilo pa s slabim, bi šel pa v pekel, ko si tak gospod.« > Pa se ne bi dalo najti nobenega po-močka, da bi se na ta greh malce prsti vrgli?« »Tukaj se ne mečejo prsti na nobeno reč. Ali se tebi zdi, da delamo tukaj tako kakor na onem svetu?« »Dobro, gospod, se bom pa vdal in pretrpel to kazen.« »Da boš videl, da te obrajtam in da sem tvoja dobra dela vzel v račun, ti bom po prihranil sramoto, da bi moral hoditi od sodišča do sodišča kakor hodijo drugi.« »Bog poplačaj vašemu veličanstvu!« »Ali mi daš častno besedo, da pojdeš naravnost tja, kamor si poslan?« »Da, gospod.« »Torej hajdi!« »Bog z Vami, Vaše veličanstvo!« »Idi z Bogom, človek!«- (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 SU°/o brez kakega odbitka. ure od 8. zjutraj Ho l. Glej inserat! |j Gorenjske novice g Bohinjska Bistrica. Bohinjce je pretresla vest, da nas zapusti sodnijski svetnik g. Regal.v. Tako zelo nam je bil naklonjen. Oskrbel nam je dva uradna dneva na mesec, zelo omejil sodnijska pota v Radovljico, tako da smo skoro vse lahko opravili doma. S svojo po-strežljivostjo, ljubeznjivostjo, zlasti pa pravičnostjo si je pridobil veliko zaupanje pri vseh. Vsakemu je postregel z največjim veseljem, tudi s svojim modrim svetom. Zadnji uradni dan se mu je zastopstvo župnije, občine in posojilnice poklonilo ter se mu kar najprisrč-neje zahvalilo za vso požrtvovalnost, ki jo je v teh šestih letih izkazoval Bohinjcem. g Gorenjski črevljarji. Organizacija gorenjskih črevljarskih mojstrov iz okolice Radovljica je na svojem zadnjem sestanku sklenila sledeča določila: 1. Natančno regulirani cenik za vse enak, zmerne cene po najnižjem proračunu. 2. Popravila tovarniških izdelkov v par odstotkih več cene kakor domačih del. 3. Obvestitev nezaupljivih strank. g Kovor. V nedeljo, dne 21. junija, je imel tu g. dr. E. Lampe shodi katerega se je udeležilo nad 100 volilcev iz Kovorja in okolice. Poročal je o delovanju deželnega zbora. Poslušalci so prav z zanimanjem poslušali njegovo poročilo ter odobravali nastop poslancev R. L. S. proti liberalcem v deželnem zboru. Razpršil je marsikateri dvom, ki so ga zasejali liberalci s svojimi lažmi. Upanje je, da bodo prihodnje volitve za deželni in državni zbor izpadle za S. L. S. veliko sijajnejše kot zadnje, pri katerih ie poslanec S. L. S. dobil komaj večino. g Moravče. Ljudska hranilnica in posojilnica je imela v nedeljo svoj redni občni zbor, ki izkazuje, da je vrlo napredovala. Hranilne vloge znašajo 346.034 K 61 h, to se pravi, toliko imajo ljudje prihranjenega denarja, rezervne- ga zaklada ima posojilnica 6820 K 11 ilp čistega dobička pa je imela 871 K 32 h. Malo je posojilnic, ki bi plačevale hranilne vloge po 41/» odstotka od sto jn dajale posojila po 5 odstotkov, t. j. p0 pei od slo. Posojilnica v resnici dela za ljudstvo, kajti ona ne odira ljudi z visokimi obrestmi, ampak zahteva najmanj, kar je mogoče. Zato pa imajo ljudje zaupanje in pridno, kot čebelica, znašajo svoj prihranjeni denar. Na "ličnem zboru se je tudi sklenilo, da uradu je od zdaj naprej vsako nedeljo po prvi maši, no popoldne, kar bo ljudem tudi gotovo bolj ugajalo. Vse tiste pa, ki imajo zaostale obresti, prosimo, da jih kmalu plačajo. Pri volitvi so bili izvoljeni vsi stari člani načelstva in nadzorstva. g Na Vačah je bilo 28. pr. mes. oh sveti birmi 150 birmancev. Karani so samo na Vačah postavili nad 60 mlajev, dekleta so napletle veliko množino vencev ter nanosilo za cerkev nebroj cvetlic v lončkih. Ljudstvo sodi, da so fara za škofov sprejem še nikoli ni tako pri-pravila. Presvetli je obiskal podružnice Slemško, Kandrše, Goro in Slivno in bil povsod prisrčno pozdravljen. V Široki seti so v petek večer žgali kres. Puranom ostane ta slovesnost v trajnem spominu. Dolenjske novice d Sv. Gregor. Pred tedni je priredila pri nas lopo uspel shod Kmečka zveza. Prišla sta poročat poslanca gosp. Jaklič in g. Škulj. V daljšem poljudnem govoru je g. Škulj razložil novi šolski zakon, s katerim so vsi z odobravanjem navzoči soglašali, ter nove deželne naklade. Jasno je obrazložil nove potrebščine dežele, v številkah smo videli, da se je S. L. S. v hvalevredni meri ozirala na kmeta, tako da se je nam davek z a nekaj odstotkov znižal. G. Jaklič je pokazal, kako jo potom zakonodaje S. I.. >S. dvignila koristi kmečkega stanu in gre na tej poti neustrašeno naprej; poročal je tudi o delu v državnem zboru. Poslancema kot vodstvu S. L. S. se ie izrekla soglasna zahvala in zaupanje. Obravnavale so se nato še domačo potrebe, predvsem ceste. Udeležba je bila lepa. d Vel. Lašče. Vedno bolj se bliža čas, ko pohitimo s posebnim vlakom k Gospi Sveti. Ob rani zori se poklonimo drugi dan, 21. julija, kraljici blejskega otoka. (Kdor nc bo upal v čoln, bo ta čas lahko obiskal krasno grajsko župno cerkev.) Pevajoč svete in domorodne popcvčice bomo pohiteli s svojim vlakom neumorno dalje po krasni gorenjski planjavi poklonit sc Pomočnici v vseh potrebah na Brezjah, v verskem središču naše domovine. Popoldne odrinemo v bližnjo znamenito železno Kropo obiskat čudodelno Mater usmiljenega srca. (Kdor pa se bo zbal pet fc- trt urne lioje, bo laliko ostal na Brezjah.) Zvečer ob 9. uri bomo pa že zopet v Laščah, polni lepega veselja in bogati zlatih spominov. Priložnost je tako lepa, cena 7 K 30 vin. tako ugodna in spored tako obširen in bogat, da se bo brez dvoma kesal, kdor bi zanemaril to izredno priliko. Čas zglaševanja je samo še do 6. julija. — Dne 23. junija jc bil pogreb vdove Marije Tomšič, ki so jo pripeljali s pogrebnim vozom iz Ljubljane. Pred pol letom ji je umrl mož, katerega je potrl voz, zdaj je pa zla nezgoda iz porodniške postelje prestavila tudi njo v grob. Bog daj sveti raj krščanski materi! — Na Telovo so pokopali cerkvenega ključarja g. A. Somrak, ki je nenadoma preminul, sedeč doma za mizo. Naj počiva v miru blagi mož! — Dne 21. junija je postavila velesila liberalne gospode trgov Ribnica, Sodra-žica in Vel. Lašče na Grebenčevo dvorišče celih šest Sokolic in okoli 25 Sokolov, ter pokazala strmečemu svetu, da je mnogo bolj mogočna v besedi, kakor v dejanju. Skupaj je vabila te ljudi — lajna od ringelšpila, ki so ga najeli za to popoldne, telovadbo pa je spremljala mogočna vojaška banda iz — gramofona. Glavna točka je bil seveda drobno liskani ples. Pijača se ni upirala, jestvinc so se pa večjidel znosile v procesijah zvečer nazaj, odkoder so bile opoldne prlnešene na razstavo, h kateri I je vabila mnogobrojno občinstvo sokol-| ptica, s polomljenimi krili. Ker so se sicer dostojno obnašali ti ljudje, večje nesreče ni bilo. Na zdar! — Dne 22. junija je bil pa semenj, ravnotako kla-vern; tako slabo obiskan že ni bil v Laščah več let noben semenj. d Iz št. Janža. Občinske volitve se bližajo. Pametni in previdni liberalci do danes še molče. Pričeli so pa agiti-rati z a, liberalce ljudje, ki slove daleč na okrog po svoji surovosti in divjosti. Odlikujejo se zlasti: Zupančič in Sot.lar iz Hruše, Erman iz Češence in neki Ke-berček iz Gomile. Njihov liarambaša je pa prejšnji župan Ivan Prijatelj. Kot rečeno, odlikujejo se vsi po svoji izvan-redni surovosti, po svojem brezverstvu in protiverskem govorjenju. Taki možje, ki leta in leta. niso bili v cerkvi in pri spovedi, se upajo agitirati in trositi gorostasne laži med naše ljudstvo. Upamo, da so šentjanški farani vendarle še toliko pošteni, še toliko ponosni, da jih ne bodo »komandirale« take duše. Možje, je-li vam znano, da se je So-tlar izrazil, da kadar »crkne«, je vseeno, če ga poklopljejo pod hruško. Je-li vam znano, da je Zupančič se javno izrazil in bahal, da ako bi prišel »far« k njegovi smrtni postelji, da ga zapodi, ako bi le imel še toliko moči? Ali vam jc znano, da je Erman napadal dekleta, ko so šle v cerkev molit Najsvetejše, z besedami: »Kako ste neumne, da hodite Boga molit; jaz nič ne molim, pa sem vendar dovolj močan?« Kaj pa Prijate-vi »štikeljčki«? Prijatelj, tiho! Ako ne, bodemo z vami v prihodnje temeljito obravnavali. Še enkrat vprašamo šent-janške občane, ali ste res tako daleč za- šli, da vas vodijo in »komandirajo« imenovani zgubljenci? Upamo, da ne, temveč da bodo šentjanški občani pokazali, da s takimi ljudmi nimajo nobenega stika. Upamo pa tudi, da bodo vsaj pametni liberalci toliko ponosni, da ne bodo dopustili, da hi taki ljudje zanje agitirali. Kako se bode stvar razvijala, poročamo prihodnjič. d škocijan. Imeli sgio lep političen shod Kmečke zveze na vrtu našega g. župana. Poslanec g. Škulj je v daljšem poljudnem govoru razložil najprvo delo S. L. S. v deželnem zboru ki potoni zakonodaje dviga korist in blagostanje našega ljudstva. Najbolj pereča točka za naš kraj pa jc bila zvišanje davkov. O tem se je mesece že od raznih liberalnih kričačev trosilo, da so naši poslanci naložili davek goldinar na goldinar. S številkami je govornik v jasnem govoru pokazal vedno večje potrebščine, ki zahtevajo novega denarja. Videli pa smo, kako so poslanci S. L. S. varovali kmeta, tako da nam je davek znižal, ne zvišal. Kdor je katerikrat trohico verjel liberalnim prerokom, naj bi vsaj zdaj uvidel njihovo laž in sleparstvo. Med velikim navdušenjem in odobravanjem je g. škulj slikal delo in bistvo liberalcev in liberalnega nauka na željo enega navzočih mož, ki je pa kmalu zginil. Državni poslanec g. Jaklič je govoril o delu S. L. S. v državnem zboru, o delu delegacij in zunanjem položaju. — Obravnavale so se nato domače zadeve; sklenilo sc je zvezati Škocjjan z deželno ccsto pri Ponikvah. Med govori ie svi-rala naša vrla orlovska godba in pel naš moški zbor. d Trebnje. Dne 12. julija bo pri nas lopa slavnost, ta dan se bo blagoslovila nova fantovska zastava. Da bi pa ta dan ostal fantom in celi fari bolj živo v spominu, bo ob tej priliki priredila kranjska pod zveza Orlov za dolenjsko javno telovadbo. Slavnost bo celi dan. Dopoldne oh pol 11. uri služba božja in blagoslov nove zastave pod milim nebom. Po blagoslovu slovesen obhod po trgu z zastavo. Kjer bo dopoldne služba božja, tam bo popoldne ob 3. uri slavnostni govor in javna telovadba. Pri cerkvenem opravilu in pri telovadbi bo igrala znana društvena godba iz Višnje gore. Za zabavo, za jed in pijačo bo vse preskrbljeno. Vsi odseki Orlov na Dolenjskem se boste gotovo udeležili v kroju te slovesnosti in sodelovali pri javni telovadbi, občinstvo pa bo z obilno udeležbo od blizu in daleč počastilo ta praznik trebanjskih Orlov. V A i Notranjske novice [j V A |o8o8oSo8§88888o88S88888o88888888888888888888888888888888 n Idrija. Od 1. julija 1914 dalje se bode dnevno dvakratna poštna vožnja na progi Logatec kolodvor—Idrija poštni brzojavni urad in nazaj oskrbovala z avtomobili in izročila avtomobil-nemu podjetniku Ivanu Sicherl v Sp. Logatcu. Avtomobili bodo odhajali od kolodvora v Logatcu ob 630 zjutraj in ob 2-20 popoldne in od poštnega urada v Spod. Logatcu ob 710 zjutraj in oh 2'30 pop. in ob 9. uri pred poldne, ozir. oh 4-20 popoldne v Idrijo prihajali. Iz Idrije bodo odhajali avtomobilni vozovi ob 1130 predpoldne in ob 6.10 pop. in k poštnemu uradu v Spod. Logatcu, oziroma k kolodvoru v Logatcu ob 126 popoldne in ob 806 zvečer, oziroma ob 150 popoldne. Sedanje dnevno dvakratne dvovprežne poštne vožnje med poštnimi uradi Spodnji Logatec in Idrija in dve izmed sedanjih dnevno sedemkratnih enovprežnili poštnih voženj med poštnim uradom v Spod. Logatcu in med kolodvorom v Logatcu se bodo s koncem 30. junija t. 1. opustile. Kurzi in kartiranja poštnih službenih mest na progi Spod. Logatec—Idrija in pošt. uradov, ki so s pošt. avtomo-bilnimi vožnjami Logatec kolodvor-Idri. ja v neposredni zvezi, kakor tudi krajevna dostavljanja in tudi morebitna pota selskih pismonoš pri poštnih uradih, ki pridejo v poštev, so se vsled tega primerno preuredila. n Žiri. Preteklo nedeljo so imeli Orli in fantje iz idrijske in žirovske okolice na Ledinah svoj mladeniški tabor. Na prijaznih Ledinah se je zbralo polno naše mladine, Orlov in prijateljev naših mladinskih organizacij. Ob 9. uri zjutraj je bilo cerkveno opravilo s primernim govorom. Po končanem opravilu je bil pred cerkvijo shod, na katerem je poslanec g. Gostinčar zbranim volilccm poročal o političnem položaju v državi in deželi in se posvetoval z možmi o krajevnih vprašanjih. Nato je bil kratek odmor, katerega smo presedeli na zeleni trati okoli cerkve. Po popoldanskem cerkvenem opravilu se je pa začel mladeniški tabor. Gospod župnik iz Zirov, Logar je predsedoval in polagal na srce važnost mladinskega vprašanja. Nato je v zanimivem govoru g. Kerhne obdelal razne strani fantovskega življenja in velik preobrat, ki je nastal v naši deželi po našem mladinskem gibanju. K sklepu je govoril še g. Treven iz Idrije. Nato so nastopili telovadci iz Idrjie, Zirov in Črnega Vrha. Naravnost neverjetno je, kako izborile telovadce imajo nekateri odseki, zlasti idrijski. Pa tudi mali Or-liči so pokazali moža. Med telovadbo in prepevanjem pevcev nam je zelo hitro minil prijetni in zabavni popoldan, dokler se ob 6. uri popoldne nismo začeli razhajati. — Prihodnjo nedeljo, dne 12. julija bosta v Zireli blagoslovljena dva nova zvonova, katerih eden je pravi velikan, ki telita 53 centov. Dopoldne po sv. maši bosta blagoslovljena, pop. ju bomo pa v zvonik dvignili. Da bi nam le dolgo vsem zvonila, zlasti tistim dobrim dušam, ki so ju kupili! — Društveni vestnik. Orlovski zlet kamniškega okrožja v Komendi, dne 21. junija, ravno ob 51etnici blagoslova društvenega doma se je izvršil jako lepo ob prav ugodnem vremenu. Orlovska godba iz Polja je 62 spremljala navdušene 'lete. Pozdravili ao jih pri slavoloku: Predsednik domačega Orla, potem župnik komendski in župan občin« Kaplja vas. Po cerkvenem opravilu je velika množica pred cerkvijo poslušala gg. govornike na taboru. Govorili so: DomaČi župnik o veselem napredku orlovske orga.niza-r.ije, deželni poslanec in kanonik-de-kan Iv. Lavrenčič o potrebi zna čaj no-flti, pre(V»sot* Puntar iz Ljubljane o velikem pomenu in nalogi Slovencev. Popoldanske orlovske vaje -o se prav dobro posrečile; privabile so mnogo olv Cins-.va tudi iz sosednjih župnij, pa iz Kamnika in nekaj tudi iz Ljubljane. Po srečelovu je na. gostilniškem vrtu a-. A. Mejača na-ropil deželni odbornik g. dr. Pegan t.er pojasnoval namen in značaj orlov-ke organizacije v primeri z ver-ki čut. žalečimi in neolikanimi nastopi naših nasprotnikov. V-em bla-gomislečim Komendčanom. kateri se zavedajo velikega pomena v katoliškem m domoljubnem duhu organizirane mladine, ostane sijajna prireditev te nedelje v najboljšem spominu, zlasti, ko viil i jo. kje je prava izobrazba in da se mladina razveseljuje lahko tu ii brez plesa.. T»».ovarini odsek >Orel* v Prežga-njn pri Litiji priredi, dne 12. julija o priliki cerkvenega, žegnanja večjo slavno**. Vrnila -e bo telovadba s pomočjo okrožnih odsekov. proste vaje s palicami in orodna telovadba; v manjši meri bo rnladeniški tabor, kjer nastopijo r-.zni govorniki iri tudi orlovski narašča |. furli zanimiv srečelov bo in prosta zabava. Soddilje orlov-ka godha iz .v Jurija. Odbor vabi vse prijatelje orlovskih organizacij, pa tudi drugo ljudstvo. Izobraževalno društvo v Št. Jerneju K^r se tf' zvedelo, da j* žalostna 'soda zadela našo cesarsko rodovino se je uprizorite, igrf Skrivnostna zaroka na praznik sv. Petra i n Pavla v znak žalosti upustiln priredi se pa v nedeljo, dne ~>. juli/a. z i ^ t i rn vspore-doffl, kakor ji bilo na vabilih naznani e no. Gospodarske vesti. Živinorejski in mlekarski tečaj na Crmu. Deželni odbor priredi za mladeniče iz živinorejskih krajev, ki se ho-'-'''/o praktično izvežba.ti v strežbi molzne živine in reji telet, v molži in v mlekarskih opravilih, zlasti v ravnanju z mlekom in izdelovanjem mlečnih izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski tečaj na G r m u , ki bo trajal od 15. julija do .11. oktobra 1J.4. t.čenči se udeležu jejo tudi šolskega, pouka o živinoreji in mlekarstvu. — iV ta tečaj se sprejme 6 učencev v sta-resti od 16 let naprej. Živinorejski in mlekarski učenci dobe brezplačno brano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, jc vložiti ravnateljstvi-52 kmetijske šole na Grmu. p. Kandija pri Novem mestu do 5. julija lili I. Kapdija z živino. Zadnji semenj v Ljabljani je bil zelo slabo obiskan. Goveje živine se ni skoro nič prignalo. Prašičev samo 154. — Vnovčevalnica za živino kupuje pitane lahke prašiče v reži 65 do 95 kg žive teže. Blago mora biti prvovrstno. Nadalje kupujemo tudi plemenske prane in večje prašiče za pitanje. Naprodaj pa je več lepih mr-jascev in svinj tc za pleme. Vsa naročila in ponudbe je pošiljati z natančnim naslovom od pošiljatelja na naslov: :>Vnovčevalnica za živino v L j u b 1 j a n i t. Živinorejci v Kamniškem okraja se opozarjajo, da. lahko dajo telice do enega leta starosti v pašo na. zadružni pa-nik v šmarco. Paše je obilo. Plača -e po 20 h dnevno od glave. V Tnnicah ima živinorejska zadruga občni zbor v nedeljo, dne 5. julija, ob 3. uri popoldne v šoli. Dnevni red: Le'ni račun in slučajnosti. Vlagateljem ..Glavne posojilnice" Poravnava med člani ^Glavne posojilnice* in vlagatelji je dosežena. Likvidacijski odbor Glavne posojilnice«, ki se je v imenu članov »Glavne posojilnice« poravnal z vlagatelji, je v svoji današnji seji odstopil vse pravice, pridobljene s poravnavo z upniki Glavne posojilnice , novi Kreditni zadrugi , ki je prevzela tudi vse dolžnosti iz teh izjav, zlasti dolžnost izplačati 2>()"i kvoto vlagateljem »Glavne posojilnice«. Zato je načelstvo Kreditne zadruge« v današnji svoji seji sklenilo, da se izplača onim vložnikom »Glavne j posojilnice«, ki so se poravnali z iikvi- ' dacijskim odborom, oziroma »Kreditno zadrugo«, poravnana 30% kvota njihovih vlog, kakor dogovorjeno dne 1. j u l i j a t. I. Vsak upnik, ki se je poravnal, dobi lahko 1. julija plačilo v prostorih »Kreditne zadruge; v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8, hotel Lloyd. S seboj i m a prinesti vsakdo svojo v 1 o ž n o knjižico, da jo izroči pri izplačilu Kreditni zadrug i«. Ker pa je vseh vlagateljev preko 1200 in bi bilo povsem nemogoče, vsem vložnikom na en dan izplačati denar, ker bi bil naval ljudi prevelik, priporoča načelstvo »Kreditne zadruge«, da pridejo oni vlagatelji, ki imajo vloge do 1000 K. po plačilo v sredo, dne 1. julija in v četrtek, dne 2. julija t.. 1.; oni, ki imajo vloge od 1000 K do 2000 K v petek, dne 3. julija in v soboto, dne 4. julija; tisti, ki imajo vloge od 2000 K do 5000 K v ponedeljek, dne 6. julija in v torek, dne 7. julija, tisti, ki irnajo terjat.ve od 5000 K do 10.000 K v sredo, dne 8. julija in v četrtek, dne 9. julija in oni, kateri imajo višje vloge kot 10.000 K, pa dne 10 ju, lija in nadaljne dni. Kot legitimacija služi vložna knjižica »Glavne posojilnice«. Izp'ačevalo se bo vsak delavnik od 9. do 12. ure do pol. dne, popoldne se ne bo iz. plačevalo. Oni vlagatelji, ki žele, da se jim pošlje denar po pošti, naj to naznanijo načelstvu »Kreditne zadruge^ pi,me-1 no in obenem vpošljejo svoje vložne knjižice v rekomandiranem pi-mu; vendar moramo pripomniti, da radi silnega navala ljudi, ki ga je pričakovati v prvih dneh izplačevanja, ne bo mogoče razpošiljati denarja po pošti pred 13. julijem. Denarne zavode, ki so se poravnali, pa prosimo iz istega vzroka, da predlože svoje vložne knjižice v izplačilo 30 % kvote šele v času od 15. do 31. julija t. 1. Izrecno pa še enkrat povdarjamo, da priporočamo to razvrstitev izplačil samo raditega, da ne nastane prve dni prevelikfc gnječa. Plačilo pa je vsakemu vlagatelju na razpolago, če ga zahteva že dne 1. julija 1914. Kreditna zadruga- si pridrži pravico zahtevati od vseh upnikov -(davne posojilnice pravilno, javno poverjeno listino z odstopom vseh izvršilnih pravic glede poravnane terjatve. V Ljubljani, dne 27. jun. 1911. Za likvidacijski odbor »Glavne posojilnice«: Ivan Mikal m. p., t. č. predsednik. Dr. Oton Fettich m. p.. t. č. odbornik. Za »Kreditno zadrugo«: Jean Schrey m. p., t. č. načelnik. Anton Rojina m. p., t. č. nam. načelnika. romani pod duhovnim vodstvom gosp. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Logu pri Železnikih s posebnim vlakom Začetek romanja dne 12. avgusta. Romaraki skupini potujeta: Ljubljana, Pon-t.eha, Verona, Milan. Vintemille, Marsailles, Lurd, Lyon, Genf, Maria Kinsiedeiu, luomost, Ljubljana. Vožnja stane iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano : L K 540 —, IX. K 390 —, IIL K 250— V teh vplačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri proč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Mally, trgovec, Medija Izlake pri Zagorja. 194$ O letalni umetnosti. Občudovanja vredni uspehi, ki so jih zračni letalci dosegli v zadnjem času, nam nehote vzbujajo vprašanje, ali je človek v letalni umetnosti dosegel ptiče, največje letalno umetnike v na-Iravi, v katere je zrl v onemoglem začu-; denju do zadnjega časa. Kot največjo brzino ptičjega poleta smatrajo 62 metrov v sekundi ali 223 km v uri. Trdijo ■celo, da morejo morski galebi preleteti 80 metrov v sekundi ali skoro 300 km v eni uri. Sokoli pa morejo baje, kakor tudi zatrjujejo, celo doseči brzino 100 metrov v sekundi ali 360 km na uro. Na toliko brzino seveda človek ne misli in dosežejo jo tudi le najboljši letalni umetniki med ptičjim svetom. Prav dobri letalci kot so n. pr. golobi, ne dosežejo več kot 94 km na uro, male ptice | pevke pa samo 50 km na uro ali pa tudi ne. Največjo brzino pa so najboljši letalci med ptičjim svetom dosegli le n. pr. na begu, ko so bili preganjani od ro-paric. Na daljših poletih lete mnogo počasnejše, galeb preleti n. pr..le 50 km na uro, sokol 55 km na uro. Zato moramo reči, da jc človek v letanju dosegel svojega pernatega tekmeca, kajti povprečna brzina naših lctalccv je veliko večja. Ni mnogo ptičev, ki bi pot iz Be-. rolina v Pariz dolgo 1000 km, preleteli v nepretrganem poletu. K večjemu bi kaj takega zmogle lastavice, galebi, albatrosi in nekatere roparske ptice. Francoski letalec Leon pa jc preletel to Ipot v osmih urah in šestih minutah, nc ila bi se spustil na zemljo. Letel je z brzino več kot 100 km na uro in jc prekosil najboljše letalne umetnike narave. Kar se tiče višine poleta, je gotovo tudi dosegel človek ptiče. Samo en sam raziskovalec, Spiti, je opazil ptice v višini več kot 4000 metrov. Splošno pa velja višina za orla 3000 m, za ščinkovca 2000 metrov. Večina ptičev sploh ne more poleteti nad 100 m višine. Te višine pa 30 ljudje s svojimi letalnimi stroji znatno prekosili. Za varstvo bralcev se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, ki jih brezvestni ljudje 'dandanes spravljajo v promet. Star jo že dobri sloves in velika priljubljenost Feller-jevega blagodišečega flulda iz rastlinskih esenc z oblastveno zavarovano znamko „Elza-fluid", ki kakor znano in kakor vsak dan slišimo iz vrst mnogih učinkuje poživljajoče, krepi živce in mišice ter lajša bolečine. Ravno tako pogosto, kakor Fellerjev fluid ponarejajo tudi preizkušeno, prebavo pospešujoče želodčno sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z oblastveno zavarovano znamko „Elza- krogljice". Ker so se mnogi o dobrodejnosti preparatov sami prepričali in jih od mnogih bralcev slišali hvaliti, svetujemo, da se proti po-naredbam varujete tako, da naročite oboje naravnost pri E- V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16 (Hrvatsko). Ducat Fellerjevega iluida. za poskušnjo stane franko 5 kron, Fellerjevih krogljic pa 6 škatljic 4 krone franko. Smešnice. Primera. »Zakaj pa graščinski oskrbnik danes s kmeti v oštariji popiva?« — Siihorobar: »Vajste možje, kaj bom vam povajdal?« — Uon dejla glih'takti, keker mi siihorobar ji z vi-trami: zvečer jih n a f a j h t a m a , de so driigi dan bul g i b č n e.« Majhno in veliko. A.: »Meni so je primerila majhna sitnost. Žena mi je ušla.« — B.: »To imenuješ majhno sitnost? Kaj pa hi bila velika? — A.: »Če bi se ona vrnila.« -j Res je. Sin: »Uoča, zekaj so pa ribe mutaste?« — Oče: »Viž ga tiimpca! Če b' ti mu guoflo u vuodi, al' bi mu-ogu govorit?« . Nekaj posebnega. A.: »Včeraj sem se prvič pogovarjal z ženo, odkar sva se vzela.« — B.: »O čem pa?« — A.: »Kam hi cljala denar, če bi ga imela.« Kjer se dva prepirata, je tretji vesel. Sodnik: »Vi ste bili priča, ko sta se Mrak in ona kregala; ste se" kaj iz-podtikali nad njima?« — Priča: »(i ne, še vesel seni bil, da nisem o/.enjen!« Tesna obleka. Šivilja: »Gospa, kako želite imeti narejeno obleko — ali za hoditi, za stati ali za sedeti?«1 Basen. »Koliko časa boš šc po gnoju ril« — vpraša metulj drekobrb-ca. — »Toliko &asa« — odgovori ta — »da se bo tebi med pristudil.« Sumljiv. Tujec: »Gospod redar, na tega človeka, ki se tam za voglom plazi, morate paziti. Meni se zdi, da je žepni tat. — Redar: »Po čem sodite?« — Tujec: »Vprašal sem ga, koliko da jc ura, pa jc kar sedem ur potegnil iz žepa!« Kakor ti meni, tako jaz tebi. Zobozdravnik, ki si da vselej naprej plačati, svoji ženi: »Tacega pa še ne, kakor je ta človek, ki sem mu ravnokar zob iz-drl! Na mizo jc položil ponarejeno krono in jc. mislil, da jaz nisem zapazil.« — Žena: »ln kaj si ti storil?« — On: »Napačni zob sem mu izdrl!« Razloček. »Kaj jc špekulacija in kaj je kupčija?« — »Če imaš zgubo, je špekulacija; čc imaš pa dobiček, je kupčija.« Iz otročjih ust. Jožek: »Kajne, oče, žena pri Arabcih se imenuje arabeska?« Tudi nekaj. A.: »Kaj si dobil, ko si bogatinovo hčer otel iz vode?« — B.: »Nahod.« Podobnost v družini. A.: »Prebito imaš lepe prašiče. Kako so debeli!« — B.: »Ja, to je pri nas že v rodovini. Smo vsi debeli!« Zadovoljen. Tat, ki je uro ukradel in dobil 14 dni zapora: »No, toliko je pa tudi vredna!«. Drzni zagovor. Sodnik zatožencu: »Ko ste oštirja goljufali za kosilo — zakaj ste mu tudi namizno orodje ukradli?« — Zatoženec: »Prodati sem ga hotel, da bi bil s skupičkom kosilo plačal.« Mnenje gospoda dr. O. Nebeskyja, privatnega docenta ostetrije in ginekologije na vseučilišču v Inomoslu. Gospod J. Serravallo Trst. Sem rabil večkrat Vaše železnato kina - vino Serravallo in bil sem vedno zadovoljen. Po mojem mneijju je njega glavna zasluga ta, da železo v tej obliki se prav rado vzame in pro-bavlja od bolnikov. Inomost, 5. junija 1911. Dr. O. Nebesky. PEBECO PASTA čisti usta i zube Velika Tuba K 1.50 mala Tuba K ».- LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 24. junija: 42, 84, 66, 62, 7L Gradec, 24. jun.: 2, 11, 40, 27, 55. Line, 27. junija: 90, 24, 11, 84, 60. katero rabite pri nakupu blaga, vam da vedno večje veselje, zahajati v trgovino R. Miklauc v Ljubljani, kjer najdete največjo zalogo blaga za moške in ženske obleke, najnovejše vrste po zanesljivi ceni, da se prav lahko prihrani za druge različne nakupe in stroške denar vsled tega se priporoča slavnemu občinstvu blizu 50 let obstoječa tvrdka Kdor ne more osebno v Ljubljano, naj piše po cenik, ki se mu takoj brezplačno dopošlje. SKRIVALNICA. Kje jc gospod, ki se z gospema pogovarja? P" EMAJLiMI LAKI [5] % 1 M=W LAKI ZA PODE Telesni šport vsake vrste zahteva vitko in žilavo postavo. Vsako nabiranje v črevesu in grdo ter nadležno debelost odstrani zanesljivo vsakdanja uporaba »IIunyadi Janos« grenčice. Pristna »Umivatii Janos« sc dobi z registrirano in postavno zavarovano etiketo in trgovsko znamko v vsaki boljši lekarni, drogeriji ali v prodajalnici rudninskih voda v originalnih steklenicah. —68 — MenpferMilijno mlečno milo BERGMANN & CO., Tefin ob Labl jc slcjk oprej neobhodno potrebno /a racijonalno negovanje kože in lepote Vsaki dan pohvnlnico. Dobi se povsod A 80 vin. 745 Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 30. junija 1914. Deželni pridelki: PSenica ..... Rž....... fljda...... Ječmen..... Oves...... Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova . . Leta..... Grah...... Laneno seme . . GraSica..... DomaČa delelja . . Fižol Kibmcan . . Fižol Prepelicar . Fižol Mandalon . Čebula . . . . Krompir . . . Zelje sveže . . . Zeljekislobrezsoda Repa gorenjska . . Repa sveža . . Repakislabrezsoda Brinje...... Kumna . . . . Orehi ...... Gobe suhe. * . , Suhe hruške . . SuheCeSplle. . . Ježice...... Želod...... Smrekovi storži Seno...... Slama..... Stelja...... Cena Živina, meso živa vaga: Goveda pitana 't eleta težka . Teleta mala . PraSICI . . . KoSIruni . , Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 2i0-— do . . Maslo surovo od K 250 — do . . . Slaninasveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Loj...... . lajco 10« komadov Pisanci..... Golobi..... Raca...... Gos...... Kolonijalno blago na debelo: Riž Ranqon od K 25*—* do . . . Kava Sanlos od K 200 - 00 00 240 ! 300 :50 - 158 - 150 - 88 — 7 -- U - 60 38 180 _ «3 »1 - Botri ako hočete nure-diti svojim birman-cem res veselje in dati spomin, jim kupite dobro uro in lepo verižico. Vse to dobite, kn-kortudilepeidiane, prstane itd. po znižanih cenah pri dobro poznani tvrdki FriTnFN Liubliana 249 • tUULU) Prešernova ul. 1. !! Ilustrovan cenik brezplačno !! 'J "»«J"5 2179 kupuje v vsaki množini beljaSkn tovarna za konzerviranje sadja Dr. ERNEST KUMPF, BELJAK. Vrtnarskega vajenca sprejme Anton Ferant, umetni in trgovski vrtnai v Ljubljani, Ambrožev trg St. 3. 212! Preklic. 1'odpisani Jan. Vehovec, posestnik iz lirezo-vice št. 2, župnije Zlatopolje, preklienjem vse raz-Žhljive besede, katere sem govoril v gostilni v Pod-gori dne 17. maja t. I. proti Marijani Borštnar iz Oberš; ter se jej zahvalim, da je odstopila od ka-ženskega postopanja. JimM Vehovec sprejema zavarovanja na dožive je in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. .Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217.149-00 Stanič gar. fondov koncem 1913 K 43,424.4_, ru|-,_,-|l| -iij-ijii— |-l|- i : Se tiče konkurza banke Th.l. Plewa & sin, Dunaj. Pri gorenji banki v izplačilo zapadli moji premijski kuponi za Prym-ove „Zu-kunft" zaklopne gumbe se bodo izplačevali v bodoče pod istimi pogoji pri moji glavni blagajni, Dunaj l. Renngasse št. 6. 2129 William Prym.