------    332    ------
Naši dopisi.
Gornji grad na Stajarskem (Poslano). Več dunajskih časopisov je trosilo po svetu, da se presilno in ne-postavno seka les v tukajšnjem škofijskem gojzdu. — To je bilo brati tudi v Ljubljanskem „Narodu" in „Tagblattu". — Gornjegraško oskrbništvo si šteje v dolžnost, to krivo sumničenje odvaliti in reč pojasniti. — Grajščina Gornjegraška ima okoli 12000 oralov gojzda, iz katerih se mora pa še zmirom , ker ser-vituti niso še odpravljeni, neprimerno veliko lesa za kurjavo in stavbe kmetom dajati. Navadno se dobi na leto iz gojzda 6000 gold., od katerih pride polovica na različne davke, gojzdarske varhe itd., da toraj le okoli 3000 gl. ostane za gosp. knezoškofa. Ako je vživalec tolikega gojzda s tako pičlim zneskom zadovoljen, kako se more govoriti, da se presilno in nepostavno seka? — Leta 1863 je znani grozoviti vihar več tisučev gojzdnih dreves podrl; ta les se pa ni smel v gojzdu pustiti, ampak moral se je odpraviti, toraj prodati. Tisto leto je bil znesek res veči, a ne po nepostavnem in presil-nem sekanju, ampak po elementarni nevihti. To je resnica, o kteri se slehern lahko prepriča, ako hoče pregledati računske bukve. Da bi se bila gosposka za-volj nepostavnega sekanja kedaj v to reč kaj vtikala, ni znano niti gospodu škofu niti oskrbništvu. Hudobni dopisnik je nameraval s tem slepiti ljudstvo in urade. Dandanes je moda, da malopridni poštene može, posebno cerkvene z blatom ometujejo. Lakomnosti, sebičnosti in skopuha pač nikdo ne more dolžiti Ljubljanskega škofa. Kdor vč, da gosp. knezoškof je vže po svoji resi g* naciji ukazal, naj se dve umetni žagi v Gornjem in Starem gradu napravite; da so plačo gojzdnih var-hov povikšali, — ta mora pač nevoljen biti, ako tako lažnjivo obrekovanje v časopisih bere. — To občinstvu naznaniti bila je dolžnost Gornjegraškega oskrbništva; kdor pa se hoče tudi s svojimi očmi resnice prepričati, mu bo s številkami in dokazi rado postreglo oskrbništvo, katero stanuje pod tisto streho, kakor c. k. sodnija. —
Oskrbništvo v Gornjem gradu 3. oktobra 1873.
J. Bičman s. r. oskrbnik.
Trst 6. oktobra. — Da se okoličanom Tržaške okolice pri volitvi zastopnika v državni zbor vrže velik polen pod noge, je  vlada osnovala  to tako,  da četrti
V"
razred v mestu voli z okoličani vred 16. dne t. m. Ze napenjajo lahoni vse sile , nam zmago iz rok iztrgati; al oni prazno slamo mlatijo in le luknjo v vodo kapajo. Okoličani imamo 939 glasov več od četrtega razreda v mestu, in akoravno se jih bo nekaj pogubilo, tako na priliko, onih ničel, katerim je renegatstvo na čelu zapisano , in onih ubogih magistratovih miši, ki vsako drobtinico iz smeti izgrebejo, katere se iz municipalnega poslopja izmetejo. To pa nas ne ustraši dosto, da le okoličani složno delamo in nagovarjamo vse rodoljube, na dan volitve stati trdni in neomahljivi; izvoljen je potem gotovo naš deželan g. Nabergoj. Da pa bo zmaga tem bolj gotova, obrnemo se z rodoljubno prošnjo do volilcev četrtega razreda, med katerimi je obilo Slovencev , naj bi glasovali za poslanca okolice , in ne za nasprotnega kandidata. Tudi jim priporočamo in gorko na srce pokladamo, da pri svojih znancih in prijateljih v tem smislu delajo, da se glasovi ne cepijo. Castito duhovščino, katera ima volilno pravico, prosimo, naj iz ljubezni do naroda, katerega dušni pastirji so, glasujejo za narodnega kandidata in se ne odtegnejo temu važnemu činu, kateri ima ali sijajno zmago ali grozoviti gorje v sebi. Bratje in narodnjaki, zdaj velja pogum in delavnost; kmalu se bomo merili s krutimi nasprotniki slovanstva in brezverskimi liberaluhi; zdaj nabru-simo orožje politične zrelosti, da častno zmagamo ali pa vrat u&ionemo. Upam pa prvo, — in v to Bog po-mozi in sreča junaška.                               Podlipčan.
Iz Notranjskega. (Dr. Z ar ni k) piše v svojem tolovajskem „poslano" gosp. dr. B!eiweisu v „Slov. Narodu" št. 220 med raznimi lažmi tudi to, da, ko ne bi se bil on pri novih volitvah za deželni zbor Kranjski leta 1871. dr. Gostovemu nasvetu iz discipline vdal, bi ga bili Notranjci v deželni zbor izvolili. Evo! gospone dotore! to je le Vaša nesramna domišljija in iztnišlija, vsaj še nikomur izmed Notranjcev se sanjalo ni, Vas dobro znanega ,.šviga-švaga" za svojega poslanca voliti, razen Vašega ljubljenca Hrena Begunjskega, kateri Vas je pri volitvi v Postojni leta 1871. na življenje in smrt, a ne mesto gosp. Koren-a, kakor Vi trdite, ampak mesto dr. Coste ponujal; pa nikdo se za Hrenovo ponudbo še zmenil ni. Vedite, gospod doktor, da Vas mi Notranjci iz leta 1869. predobro poznamo, ko smo Vas, Kalski tabor ustavljaje, za govornika vabili ter ste naše vabilo ,,velikodušno*' akceptirali proti temu, da Vam znesek 30 gold. forintov v Maribor , kjer ste ta čas bivali, anticipando pošljemo. Ni le to domoljubje „na prodaj"? Vsaj nam ni znan noben drug Slovenec, ki bi bil z dietami potoval po taborih.
Iz Ljubljane. (Grof Hohenioart in dr. Razlag.) ,,Narodu piše, da je grof Hohenwart enemu volilcu odgovoril, da slovenskega narodnega programa ne podpiše. To sicer ni res, kakor čestiti bralci ,,Novic" vidijo na prvi strani današnjega lista; da pa flohen-wart programa mladoslo venskega ne podpiše, je Čisto naravno; tudi mi, katerim so narodne pravice slovenskega naroda vseskozi svetinje narodne bile in so tudi dandanes, se ne skladamo s programom mlado-slovenskim , in ako bi grof Hohenvvart njihov program podpisal, bi ga mi ne priporočali za poslanca. Narodnost ne loči ,,mladih" od „starih", — loči jih vsekaj druzega; loči jih nova in stara vera. — V istem „Nar." listu pa tudi kaže dr. Razlag, da prevzame mandatna Notranjskem, ako bode izvoljen. O čemur smo do sedaj dvomili, to se sedaj vresničuje: dr. Razlag, ki ga je minister Hohenwart za deželnega glavarja^na-redil, je zdaj nasproten kandidat Hohenwa rtu!! Čudi se pa vsak, da ,;Narod", ki zahteva od Hohenwarta, naj podpise „Narodov" program, priporoča dr. Razlaga   —  brez   programa!   —   Dr.   Razlag  je sicer
neki deputaciji Ljubljanskih volilcev rekel, da „njegov program je njegovo življenje". A treba bi bilo, bolj na tanko razložiti: ali življenje in vedenje njegovo v Graškem deželnem zboru, ali pa v Kranjskem, v katerem je on prvi prelomil slogo slovenskih poslancev, ker brez vsega razjasnjenja je zapustil klub narodnih poslancev ter načelu klubovemu se še tudi s tem odpovedal, da je edini med narodnimi poslanci, slovenskega jezika zmožnimi, nemški govoril v deželnem zboru!!
— Mladoslovenski zagrizenci trosijo celo po telegramih zdaj laž po svetu, da so volitve volilnih mož neugodno se izvršile za grofa Hohenwarta. Ce tudi to spada le v tisti navadni manever, s katerim Voš-njak-Hrenova koterija na pretrganje agituje zoper Hohenwarta, se vendar to tajiti ne more, da so se ne-kteri volilci vsedli na nastavljene jim limanice, zmot-ljeni po pšicih obrekovanja, ki letijo zdaj na Hohen-warta, kateremu so „Narodovci" za časa njegovega ministerstva zaupnice inzahvalnice pošiljali! — katerega zdaj „neraškega" grofa imenujejo, čeravno vsak dan bero, da ga „Deutsche Zeitung," nova in stara „Presse" itd. ravno najhujega sovražnika Nemcev imenujejo! Vsak trezen človek iz tega lahko razvidi, da mladoslovenski nasprotniki Hohenwar-tovi so v srcu sami dobro prepričani, da med Hohen-wartom in Razlagom na političnem polji je razloček tak, kakor je dan in noč; vsaj Hohenwarta tudi le ,,nemškega" grofa imenujejo, spomin na pregrehe dr. Razlaga pa, ko je nemškutarjem na ljubo v deželnem zboru nemški govoril, in so ga takrat v „Narodu" križali, so zdaj v Ljubljanico potopili. Zato se mora nasprotj e mladoslovensko zoper H o h e n-vvarta kje drugod iskati, a ne v njem — in to že zdavno ni nobena skrivnost. Ko so namreč nekteri vel-Ijavni možaki iz Notranjskega dr. Bleiweisu naznanili, naj bi se grof Ho h e n war t — bivši Slo v a-n o m pravični minister — ker je Kranjec in po posestvu Notranjec, za poslanca volil v državni zbor, je dr. B1 e i w e i s pred vsem drugim pisal gospodu grofu : ali sprejme mandat, ako bi voljen bil? Preprijazen je dal odgovor, ki so ga„Novice" naznanile ob svojem času. „Zdaj pa le nasproti Bleiweisu!" sta se zaklela HreninVošnjak, v tem grmu, častiti možje slovenski, tiči zajec! ,,Novice" po takem vprašajo mirno le to: ali našim Notranjcem prepričanje dr. Bleiweisa, da moremo Kranjci ponosni in srečni biti, da slavni naš rojak Hohenwart je naš zastopnik, manj velja, kakor laži-liberalizma, puhli manevri dr. Vošnjak^a, ki je v našo deželo pribežal, ko so mu doma na Stajarskem slov6 dali, da zdaj, kar nikdar pred ni bilo, mi kranjski Slovenci v razporu stopimo pred volitve? Naj previdni in pošteni Notranjci zdaj sami sodijo o tem in po tej razsodbi stopijo kot pravi domoljubi na volišče !
— (Katoliško-politično društvo) je imelo v nedeljo 5. dne t. m. svoj navadni mesečni shod, katerega se je vdeležilo 50 udov. Gospod kanonik Ur h je poročal o slovesnosti, ki se je godila v Pragi v spomin devet-stoletnice Praške škofije, katere se je kot.zastopnik katoliške družbe in Slovencev sploh vdeiežil. Čehi so ga kaj prisrčno sprejeli in z gromovitimi slava klici pozdravljali njegov govor, v katerem je posebno to pov-darjal, da bodo ljudstva zopet srečna, kedar jih bo kr-ščanko-katoliški duh popolnoma prešinil. Tudi pri tej priložnosti se je pokazalo, kako Cehi čislajo Slovence, kateri so v boji proti lažnjivemu liberalizmu njihovi naj-zvestejši tovariši. — Za g. Urhom je govoril gosp. Potočnik o volilni pravici duhovnov, katerim jo a raznoterimi izgovori večkrat skušajo odvzeti, med tem ko jo skoraj   vsakemu  srenjskemu  pisaču dajo.    To je
333    -----
dalo povod, da se je začela razpravljati kandidatura Ljubljanskega mesta. Dr. Costa povdarja, naj se nihče za kandidata ne stavi, kdor ne razvije odločnega programa. Če se izneveri, ga je potem lahko opomniti, da se postopanje njegovo ne strinja z njegovim programom, kakor se je zgodilo to pri dr. Zarniku in dr. Klunu. Govori se o kandidaturi dr. Razlaga; al on se je v „Narodu" očitno izrekel za kandidaturo na Notranjskem, katero so mu mladoslovenci ponudili. Tam je on naš nasproten kandidat, a prečudno nasprotje , pravi „unicum", bi to bilo, da bi ob enem v Ljubljani bil naš kandidat! Dr. Costa stavi tedaj predlog: „naj udje katoliško-političnega društva od kandidata Ljubljanskega mesta zahtevajo odločen program". V daljnem razgovoru pripoveduje gosp. Regali o shodih, katere so nekateri mestjani zlasti obrtnijskega in kupčijskega stanu zarad dr. Razlagove kandidature imeli, in g. K lun opominja na nepristojnost, ako bi dr. Razlag se ob enem kandidiral za Ljubljano in na Notranjskem, tukaj na ramah staroslovencev, tam na ramah mladoslovencev. Ako se narodni volilci v Ljubljani p o r a z u m e j o , da vsi enoglasno volijo dr. Razlaga in mu pripomorejo k zmagi, bilo bi dosledno, da se tudi Notranjski volilci zedinijo o našem tamošnjem kandidatu. Govornik tedaj želi, naj dr. Razlag, ako se v Ljubljani stavi za kandidata in on to kandidaturo sprejme, od kandidature na Notranjskem odstopi. Konečno je bil predlog dr. Coste enoglasno sprejet, da naj se nihče ne stavi za kandidata, kdor odločno ne razglasi svojega programa; dandanes mora na političnem polji vsak „barvo dati" p a ne je skrivati v frazah, katere bi papež ravno tako lahko podpisal, kakor Mazzini, in razen tega se je še sklenilo, da se v kratkem zavoljo kandidature Ljubljanske zbor še enkrat snide.
— (Delitev konjskih premij.) V Radolico se je veliko manj konj pripeljalo, kakor seje pričakovalo, na dalječ znano konjerejo v tem političnem okraju. Al vzrok temu je brž ko ne gotovo ta, da se konjerejci še niso dosti so.znanili s tem, kdaj in kakšen konj dobi premijo ter so bili toraj v prevelikim dvomu, ali bode njih živina vredna premije ali ne. Dalje je pa važen vzrok tudi ta, da je kupčija z enoletnimi žebički in tudi žebicami v druge dežele jako v cvetji, ter da se Bohinjci niso vdeležili zavoljo predolgega pota in velike zamude; Dolinci so le 2 vdeležnika imeli. Pri vsem tem se je nadjati prihodnje leto obileje vdeležbe, in to tudi takrat, ko bi ministerstvo po predlogu komisije Kranjske dovolilo tudi Bohinjcem konkursno štacijo v povzdigo konjereje, za katero se sliši, da bodo tudi prosili. Videli smo pa tu: 11 žebic, 10 kobil z žebeti, 1 enoletnega žebička Pincgavskega plemena, 2 privatna žebca plemenjaka Pincgavskega plemena. — Za že biče so dobili: Mihael Bera v s iz Brez 8 cekinov z medaljo,   Janez Dolar, iz   Vrbe   6 cekinov z
medaljo, Jožef Vovk iz Hraše, Janez Marovt iz Ra* dovne, Janez T ar man iz Kranjske gore, France Stroj iz Dvorske vasi, Janez Man dele iz Mlinega in Tomaž Vogelnik iz Predtrga pa po 4 cekine. — Za kobile z žebetom so dobili: Peter Teran iz Vrbe 8 cekinov z medaljo, Ignacij Rozman iz Vose in Matevž Go-gala iz Vrbe po 6 cekinov z medaljo, Jožef Papler iz Brezovice pri Kropi in fužine Javorniške po 4 cekine z medaljo; ti 4 cekini se niso oddali, ker je zastopnik fužin izrekel, da jih prepusti komisiji v porabo pri delitvi premij drugim. Mihael Maček je dobil za enoletnega žebička 6 cekinov z medaljo. Za žebce plemenjake sta dobila: Janez Kolman iz Žapuže 8 cekinov in Jožef Vovk iz Vrbe 6 cekinov.
— {Gospodarjem Kranjskim, kateri ovce redijo)t naznanja družba kmetijska, da bode spet letos Trbiške in Jezerske ovce delila. Kdor želi ovna ali ovna z ovco vred, naj se oglasi pri družbi do konca tega meseca, in po pismu predstojnika kmetijske podružnice ali župana naj spriča, da se že z ovčjo rejo peča in da je v ondašnji okolici veliko ovac.
—   (Slovensko gledališče.) Druga slovenska predstava dramatičnega društva bode v p on del j ek 13. oktobra. Predstavljala se bode igra v 4 dejanjih „Graščak in oskrbnik" iz poljskega poslovenjena. Daljne dve predstave ta mesec ste v p ondelje k 20. in v nedeljo 26. oktobra.
—   (Slovensko gledališče.) Za letošnjo slovensko gledališko sezono, katera se je pričela v nedeljo dnč o. oktobra z igro „Trdoglavec", se občinstvo lahko že zdaj naroči na sedeže v parterji in na galeriji za 24 rednih predstav, za vsak mesec po 4 predstave, počenši z mesecem oktobrom t. 1. do všetega marcija 1874. 1. ali pa le na 12 predstav, meseca oktobra, novembra in decembra — pri blagajniku dramatičnega društva g. Dragotinu Žagarju.
Cena brez vstopnine je za 1 fauteuil v parterji za 24 predstav 7 gld. 20 kr., 1 sedež v parterji za 24 prestav 4. gld. 80 kr., 1 sedež na galeriji za 24 predstav 9 gld. 60 kr., 1 fauteuil v parterji za 12 predstav 3 gkL 60 kr., 1 sedež v parterji za 12 predstav 2 gld. 40 kr., 1 sedež na galeriji za 12 predstav 4 gld. 80 kr.
------    334    ------