Vojna. POZDRAV Z BOJIŠČA. Tovariš Josip K 1 e in e n č i č, učitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor., sedaj kadetni aspirant nam piše z dne 5. t. m.: Slavno uredništvo! Cenjeni tov. urednik! Ob obletnici svojega vojaškega živIjenja se spominjam tudi zvestega »Tovariša«. Kolikokrat bi ga rad pregledal in zvedel iz njega vsaj najvažnejše stanovske zadeve. A on roma vedno le k moji ljubi družini, za mano pota ne najde. Ko sem bil o Božiču doma, sem ga v naglici pregledal. Zato pa, ko se vrnem — Bog nas ohrani! — takrat hočeva biti zopet tesno združena! — Pozdrave Vam in vsern tovarišem! Te pozdrave sporočamo tem potom vsem tovarišem. Ukrenili smo tudi, da pojde odslej naš list za tovarišern Klemenčičem, ki je v vojaški suknji ohranil zvesto srce do nas. Želimo mu na vseh potih sreče junaške in veselega zdravega povratka! VEST Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Tovariš V i 1 k o M a z i, kadet v nekem domobranskem pp., nam piše z italijanskega bojišča z dne 7. t. m.: Dragi tovariši! Iskrena hvala za dopisnico z dne 31. V.! Prejel sem jo po sijajnem jurišu, ki ga je povzel naš bataljon dne 3. t. m. opoldne na poslednji laški hrib, ki nam je še zapiral pot in pogled v nepregledno bujno ravan. Z malimi izgubami smo zaplenili 3 strojne puške, 2 topa (15 cm), veliko rnnožino provianta in orodja ter 1500 ujetnikov. Ostale smo pobili. Rešiti se ni mogel nihče, ker so branili robove, odkoder padajo navpične stene nad 1000 m globoko v dolino. Pri nekem padlem stotniku smo dobili Cadornovo povelje, kjer pravi; da je na te robove postavMi najboljše čete s prepričanjem, da jih bodo branile do zadnjega moža;, da ne bo sovražnik odtod poplavil solnčne ravnine. Vsakega bojazljivca da je brez vsake preiskave na mestu ustreliti! — Zdaj gledam od tu velikansko ravan. Vincenzo vidim žesprostimi očmi. Tja gre naša pot! Bog daj srečo! Na zdar! Pozdravljam iskreno vse, ki so z nami! Veseleč se tega poročila našega vrlega junaka, kličemo njemu in njegovini hrabrim borceni, sinovom slovenskega naroda: Naprej! Z vami sreča junaška! * PROROK NESREČE. Kot pravi prorok nesreče se je oglasil Italijan, profesor Sinigaglia v romunskem listu »Opmia«. Ne odreka italijanskega narodnega čuta, ali njegov članek izzveneva vendar v resno svarilo na naslov italijanskega naroda. Sinigaglia pripoveduje, kako je že pred italijansko napovcdjo vojne opozarjaJ italijansko vlado na možnost katastrofe. Pa tudi če bi bila vojna sreča naklonjena Italijanom, ne veruje, da bi pridobitve odgovarjale vsem žrtvam. Italija se bori za prisvojitev iredentističnega ozeinlja okroglo 24.000 kvadratnih kilometrov z 800.000 Italijanov, ali dobila bi tudi tri milijone Neitalijanov, ki bi tvorili trajno nevarnost zanjo. Italija je izdala dosedaj pet milijard in doprinesla ogromnih žrtev v krvi. Čemu? Da osvobodi 800.000 — avstrijskih Italijanov! (Ta trditev Sinigaglie ne odgo^, arja sicer resnici y polni meri, po velikem delu pa že. Op. iired.) Razpravljajoč o militarističnih operacijah, pravi Sinigaglia, da Avstrijci prekašajo Italijane. Navajeni so boja, so fizično utrjeni in se laglje prilagode klimatičnim gorskim razmerarn, nego pa Italijani. Blazna misel je bila, da bi Trst iztrgali Avstrijcem. Sinigaglia zakJjučuje: Ali se v Italiji še ni zbudila pamet? S solzami v očeh si mora reči vsak Italijan: Bojim se, da je prepozno! * ENOTNA NEMŠKA SVOBODOMISELNA STRANKA. Korespondenčni urad: Predstojništvo "nemškega »Nationalverbanda« se je 30. maja posvetovalo o ustanovitvi enotne nemške svobodomiseln^ stranke. V iste namene se v kratkem času skliče občni zbor »Nationalverbanda«. * VOJNI IZDATKI AVSTRIJE. Kontrolna komisija za državne dolgove je sedaj obelodanila izkaz o stanju dolgov do konca junija 1915, torej tudi izkaz o državno-finančnih kreditnih operacijah, ki so bile potrebne za preskrbo sredstev za vojno prvih enajstih mesecev. Vojni dolgovi avstrijski so do 30. junija 1915 znašali skupaj 9.49 miljard kron. Od te vsote se je dobilo 4.88 miljard potom vojnih posojil, 4.61 miljard pa se je do- bilo potom predujmov pri bankah. Za pokritje obresti od teh dolgov treba na Jeto 376.98 inilijonov kron. Tem med vojno narejenim dolgovom je prišteti še stare državne dolgove v znesku 13 miljard kron. Ves avstrijski državni dolg je torej znašal koncem junija 1915 okroglo 22 in pol miljarde kron, ki je zanj plačati na leto kakih 890 milijonov kron davka. OGRSKI DRZAVNI ZBOR. Iz Budimpešte poročajo: V poletnem zasedanju bo državr.i zbor razpravljal tudi o šolskih vprašanjih; tako mislijo višje letnike meščanskih šol izpremeniti v poljedelske, obrtne in trgovske tečaje. Učencem nižjih letnikov pa se bo omogočilo prestop na gimnaziio ali realko. Na srednjih šolah pa odpravijo grščino in na njeno inesto uvedejo moderne jezike: francoščino, italijanščino, rumunščino, bolgarščino, srbski ali slovaški jezik. — Ogrski državni zbor je začel s svojirn delom dne 7. t. m. — Glavno glasilo ogrske neodvisne stranke »Budapest« piše o ogrski šolski refonni: »Monarhija je hotela civilno upravo v Srbiji v prvi vrsti izroeiti madžarskim uradnikom, pa tega ni inogla storiti, ker je le redkokje mogla dobiti madžarskega uradnika, ki bi bil vešč srbskemu jeziku v besedi in pisavi. Ko vlada zamenja grščino z narodnostnim jezikom, hoče madžarsko inteligenco oborožiti in napraviti sposobno>, da bo s svojimi narodnostini mogla govoriti v njenem jeziku.« * NARODNOSTNI POKRET V KONGRESNI POLJSKI. Kakor poročajo časopisi iz kongresne Poljske, se je pričel tam velik narodnostni pokret. Vasi in mesta so tekmovale v praznovanju tretjega maja,. obletnice poljske konstitucije. Ob tej priliki so bile nabrane velike vscte za poljsko- narodno Molstvo, ki se posebno zaradi prizadevanja poljskih dottioljubnih krogov jako živahno razcvita. Društvo poljskih učiteljev v avstrijskem okupacijskem ozemlju je pričelo sedaj izdajati v Lublinu strokovni dvomesečnik »Szkola Polska«. Vendar bo treba veliko deia, preden se pcpolnoma uredi vprašanje poljskega narodnega šolstva. — Krakovski »Czas« poroča iz Varšave, da so nemške upravne oblasti dovolile, da začne poljska Šolska Matica zopet <JeIovati. Po vseh krajih, ki so jih zasedle neinške čete, sme ustanavljati svoje podružnice, pa tudi ljudske in srednje šole, čitalnice, knjižnice itd. Nadzorstvo so si pridržale nemške oblasti. »DANZERS ARMEE - ZEITUNG« ZA PRAVILNA NAZIVANJA KRAJEV. Imenovani list piše dne 25. maja sledeče: Mi smo v naših uradnih poročilih po pravici zopet uveljavili stara nemška imena v južni Tirolski. Tudi: v Albaniji smo odpravili slabo navado, da namesto čisto albanskih imen nič več ne uporabljamo italijanskih ter nič več ne pravimo: Durazzo in Valona ,ampak Durz in Vlora. Sedaj je čas, da razširimo to delo pravičnosti tudi na Dalmacijo. V Dalmaciji stanujejo Hrvati in Srbo-Hrvati, v katero ni nikoli prodrl italijanski živelj. Samo na obrežju je zapustilo beneško gospodstvo neznatne ostanke italijanskega ! plemena. Zader ie pretežno jugoslovansko mesto, Šibenik, Split, Dubrovnik, K. Novi, Kotor so skoro čisto slovanska mesta. V j vseh krajih uporabljajo edino vratarji v I hotelih italijanska imeha, dočim prebival| stvo nikoli ne govori Zara, Cattaro, Castelnuovo, Spalato, Ragusa, Sebenico itd. Z odpravo italijanskih imen v Dalmaciji obsojamo obenem tudi vse falzifikate, ki je z njimi pokušala Italija, da olepša imperialistične zahteve s plaščem nacional- ne ideologije. * IZPREMEMBA V ZAKONU O PODPORAH ZA RODOVINE VPOKLICANIH. Nedavno je izšla cesarska naredba, s katero se zakon o podporah rodovinam vpoklicanili izpreminja glede podpor za pod 8 let stare otroke. Dozdaj so dobili ti otroci 50% tega, kar dobijo nad 8 let stari, sedaj pa bodo dobivali 75%. Vendar pa za rodovine, kjer že 3 člani dobivajo polno podporo, to izboljšanje ne pride v poštev. — Upravno sodišče je razsodilo, da morajo okrajne komisije za podelitev podpor svoje odločbe utemeljevatr. * JEZIKOVNO VPRAŠANJE V NEMŠREM DRŽAVNEM ZBORU. Nemški državni zbor je razpravljal o reforini nemškega društvenega zakona. Med drugim je stavil odsek tudi predlog, da naj se takozvani jezikovni paragraf, ki prepoveduje uporabo nenemških jezikov v društvih, črta. Državni tajnik dr. Helfferich je izjavil, da združene nemške vlade tega predloga v sedanjem času ne morejo akceptirati. Vse moči je treba posvetiti vojni in dosegi končne zmage, za reforme pa bo čas po vojni. Navzlic odklonilnemu stališču vlade je državni zbor predlog, da se naj jezikovni paragrai črta, sprejel z 265 proti 74 glasovom. ¦ PODALJŠANJE OPROSTITVE DO 30. JUNIJA VOJAŠKE SLUŽBE OPRO- ŠCENIH POLJEDELCEV. Kor. urad: Vojni minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do 30. septembra t. 1. DVA MESECA BREZ MESA. V »Berliner Tagblattu« se zavzema profesor dr. Boas za to, naj se v mesecu j u liju in avgustu sploh prepove uživanje mesa1, češ, v teh mesecih je dovolj perutnine in divjačine na razpolaganje, a če se ta dva meseca nič mesa ne porabi, da bo potem na jesen mesa dovolj. — Naj povemo ob tej priliki to-le zgodbo: Ameriški pisatelj Upton Sinclair je napisal v »Contemporary Rewiew« članek, v katerem pravi: »Deset let sem opazoval bolezni v svoji okolici in sem naposled odkril za nje tajno zdravilo — namreč glad! Sedaj sem popolnoma zdrav. Trpel sem leta in leta na glavobolu, na revmatizmu in drugih boleznih, sedaj sem pa zdrav. Zagrešil sem sto in sto napak, poizkusil vsakovrstna zdravilna sredstva, kar mi je kdo svetoval, a vse je bilo brez uspeha. Nekoč sem se sestal s starejšo damo, ki je bila prejšnja leta jako bclna — zdaj pa je bila zdrava kakor riba v gorski reki. Vprašal sem jo, s kakšnimi zdravili se je zdravila, pa sem zvedel, da s postom. S postom, postom, postom! »Post privede človeka k zdravju!« je trdila dama.« Prvi dan res da mi ni: post dobro storil, toda polagoma sem se niu privadila; post mi ni delal nobene težave. Pred postom sem trpela mnogo na glavobolu, ki pa je v inoje veliko začudenje izginil, ko sem se -fiekaj časa postila. Glavobol je polagoma gini!. In bila sem bolj čila in bolj priprayna za1 delo; kakor ne vem kaj.« — Sinclair se je tudi postil — celih dvanajst dni — pozneje je pil jabolčni sok in pa toplo nileko, in kar je na telesni teži izgubil, je naglo dobil nazaj. In čutil se je tako čilega in silnega, kakor še nikdar poprej. — Pisatelj dr. H. Starvving je izdal v Lipskem knjigo »VVillst du gesund werden«, v kateri popisuje Sinclairove izkušnje in priporoča — glad! — No, to je vse prav in lepo! Ampak med teni, kar si1 lahko privošči ameriški pisatelj in ameriška dama, in med tem k čemer smo primorahi mi navadni in neimoviti Ijudje, je precej velika razlika — razlika med prostovoljnim gladovanjem in med gladovanjem, ki je posledica siromaštva in pomanjkanja. Prvo gladovanje imenujemo' lahko — šport, drugo pa — kruto silo žalostnih razmer, ki uničuje milijone otrok in staršev, žena in mož! Kadar je bogatinu gladu dovolj, si lahko' poniaga; kadar je pa sironiaku gladu dovolj, oniahne do kosti in mozga izčrpan v — grob. V katero vrsto gladujočih štejemo učiteljstvo? SMRTNA OBSODBA. Kor. urad poroča: Dne 3. junija 1916 je bilo kazensko postopanje proti dr. Karlu Kramafu, dr. Alojziju Rašinu, Vincencu Červinki in Josipu Zamazalu v prvi instanci končano. — Državni poslanec dr, Karl Kramar je bil 21. maja 1915 aretovan in izročen c. kr. vojaškemu pravdništvu na Dunaju, da izvede kazensko postopanje. Začelo se je pravdniško pozvedovalno postppanje zaradi hudodelstva veleizdaje po 58. kaz. zak. in zaradi hudodelstva proti vojni sili države po § 327. vojaškega kaz. zakona in pozneje raztegnjeno tudi na njegovega somišljenika državnega poslanca dr. Alojzija Rašina. Tekom pozvedovalnega postopanja so se pojavili' suniijivi momenti proti tajniku časopisa »Narodni Listy«, Vincencu Červinki' in proti knjigovodji v Brodku pri Prerovu Josipu Zarnazalu zaradi hudodelstva vohunstva raztegnilo kazensko postopanje tudi' na 11> osebi. — Po izvršenem poizvedovalnsrn po § 321. vojaškega kaz. zakona in se je postopanju Je c. kr. vojaško pravdništvo na Dunaju vložilo proti imenovanim štiritn obdolžencem obtožbo z dne 6. oktobra 1915., ki< dolži obtoženca dr. Kratnafa in dr. Rašina hudodelstva veleizdaje in hudodelstva proti vojni sili države po § 58. c, § 59. c kaz. zak. in § 327. voj. kaz. zak. ter obtoženca Vincenca Červinko in Jo<sipa Zamazala hudodelstva vohunstva po § 321. voj. kaz. zak. — O tej obtožbii se je pred pristojnim c. kr. domobranskini divizijskim sodiščem na Dunaju vršila v času cd 6 .decembra 1915. do 3. junija 1916. javno glavna obravnava, ki jo je vodil c. kr. nadporočnrk-avditor dr. Beutelschmied. Obtožbo je zaistopal natnestnik c. kr. vojaškega pravdnika c. kr. nadporočnik-avditor dr. Kreminger. Obtožence dr. Kramafa, dr. Rašina in Červinko jc zagavarjal odvetnik dr. Korner iz Pragc, obtoženca Zaniazala odvetnik dr. Levic z Dunaja. — Vojno sodišče je izreklo dnc 3. junija 1916 sodbo, s katero so bili v;-i štirie obtoženci spoznani v smislu obtožlic za krive in obsojenr na smrt. — Zagovcrniki so v irnenu obsojencev oglasili ničliostno pritožbo na najvišje dorriobransko sodišče. POZOR! M o š k i, n o¦ s i t e s v o j e v.o j a š k e d o k u m. v e d n o s s e b o j. Voj. policija večkrat po cesti in v javnih lakalih prcg!eda civilne osebe ,ki se dcstikrat ne rnorejo izkazatii o svojem vojaškem razmcrju. Zato naj moški, ki še stoje v starosii' vojaih zavezancev, vedno1 nosijo s sebnj vojaške dokuraente (potrdiio o zglagitvi za prebiranje, črnovojniško legitirnacijo-, potrdilo o oprostitvi in podobno). Tako bo kontrola olajšana in sitnosti bodo manjše. — Pozor, črnovojni oproščenci! Šc enkrat se vsi veljavno oproščeni opozarjajo, da !e tistim ni treba priti na sedanje pregiedovanje »O«, ki so za orožje sposobni. Kdor je pa slučajno oproščen, a je doslej spoznan za orožje nesposobnkn, mora iti k pregledovanju, ki ima ravno ta nanien, med dosedaj nesposobnimi dognati, če ni ta ali oni vendarle orožja zmožen. Če ima kdo torej od katerekoli strani drugačen pouk, je v zmoti in bo moral trpeti sam neprrjetne posledice, če •se pregledovaaju odtegne.