Štev. 3.
*rftjubljai\5k49>
Kb^.................1, .......*. . . 1 1
;xoTO»o>ciolO>oiJl^ioioxcicidto«r»oiyic»c»c»t
Č>
TTTrTJES-^c^iOLC-jfaaaiFc-iT-ii-T fmi-n-n-i jr-jnrM** ¦•reaint-.mjs* c*fi-Ec-iTiz>i «*,
Leposlover\ in znanstvei\ listT
V Ljubljani 1. sušca 1890.
Leto X.
Sat
ura.
13-
ijSloveti, slava,  slaven,  slavna,  slova J     Zeld ste razveljavljena med nami, Saj lovoru pri nas je kakor slami Pod ničem golim cena že njegova.
Nam to velja, kar moč stori surova,
Ne kar vzcvete za veščimi rokami, In če razumniki majd z glavami, Zaničevanje,  srd sta jim gotova.
Očdkov trdna rušimo poslopja,
Da nežne si krpiicamo gradiče,
Po njih žedimo brez dejanja   »slavni«.
A roka vstraši meča se in kdpja,
Ko dom na vojno duševno zakliče—. Mirujte v grobih, de"dje starodavni !
14.
Cenil premalo tebe  sem,   čevljarja, Ki stvoru ni je tvojemu napake, Da lehke delajo  noge" korake In  kurje mi okd jih ne pokvarja.
Precenjal cesto pisca sem sušmarja, A stidim zdaj  buddlosti se take, Povzdigal nddte pevske sem bedake, Zatd me sodbe svoje bič udarja.
Pozabi, mojster-smolec moj,  dobrotno, Krivico storil tebi sem veliko : Ti sam odtdhtaš   »milih«   sto poetov.
Nasmihanje že vidim blagohotno, Zatorej  na" pristojno lovoriko, Nameček  vrstam jednega sonetov !
Jož. Cimperman.
$h
„odro nebo, Gledaš na našo zemljo,
Gledaš gore", Polja in  sinje morje"!
Nebu.
Lahnih da kril, Tvoj  da oblaček bi bil:
Strani okd Jaz bi obračal, neb d!
Kam, ne pove"m! Gledalo ti bi potčm
V dno mi vas, Našlo da nje bi obraz!