ebne so g« ebi in nna-voi"
dele- Jest,
rf: ien, udnt ig
TP
i ka-krvi vseli ra-
ju rt»an
Iruz-. VS _AiH inju-de-
h za e so isto-are-a,l«
50
ivnofn, or-
seji občinske konference ZKS Vrhnika 8. junija so po-o razpravljali in ocenili gospodarske politične in var-razmere v občini. Razlogi, zaradi katerih so o tem razbil, izhajajo iz sklepov 20. seje CK ZKJ in sej predsedstva '^S, ki so obravnavali naloge Zveze komunistov po kosov-."ogodkih, kakor tudi iz obveze in potrebe, da se v luči teh "kov oceni razmere tudi v lastnem okolju ter da na tej pod-tomunisti začrtajo smeri konkretnih akcij in sprejmejo kon-'* ukrepe tudi za uresničevanje programskih usmeritev za ~ je Zveze komunistov v naši občini. V njih smo namreč , da mora biti v vseh osnovnih organizacijah in organih Ntno ocenjevanje družbenoekonomskih in družbenopoli-Nzmer naša stalna praksa, pri čemer se je zlasti treba bolj •JJo spopadati z vsemi negativnimi pojavi, ki so v nasprotju "'ko gospodarske stabilizacije in razvojnih usmeritev ter tati zoper nosilce teh negativnih pojavov in kršitelje dogo-"te politike.
ene na-
cijai trza*
srfl' n,4r irri
—.-----------
LETO IX
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
ŠTEVILKA 76
JUNIJ 1981
6. SEJA OK ZKS VRHNIKA
Odprtost, kritičnost in realnost pri ocenjevanju
le sekretar občinskega *ja OK ZKS Jože Perpar v razpravi opredeljeval ne-3 elemente za tako oceno, " drugim poudaril: »Ob tej 'Osti je potrebno poudariti, *Ušnja dogodkov tudi na v6rn v naših razmerah na-*< da moramo biti pri oce-y najbolj odprti, kritični in 'n ne smemo prikrivati in Mi resničnih dejstev ali £vati stvari. Edino to nam ^vlja popoln pregled nad ^kim stanjem, dejanskim "oženjem ljudi in pravo na-frpblemov.«
speva k pozitivnemu vzdušju delovnih ljudi in občanov, da bi namenili dodatna sredstva iz dohodka za reševanje komunalnih problemov. Če pa pri tem tudi ni odnosa do prevzetih obveznosti, do kvalitete opravljenega dela, pa se politično razpoloženje med ljudmi še nadalje poslabšuje.
Poudariti pa je tudi treba, da je tudi naš odnos, da bi hitreje reševali probleme na tem področju, prav tako neustrezen. Smo pred volitvami v organe SKIS, v kateri mora postati mesto samoupravnega dogovarjanja pri
pomite OK ZKS je v pripravah na 6. sejo OK organiziral 8
Jdvorov s sekretarji osnovnih organizacij ZKS in člani OK/ v začetku meseca maja pa je organiziral tudi seminar za se-Tie^arje oziroma vodstva osnovnih organizacij ZKS. Tako se-tert  kot kasne!ši raz9°vori so bili usmerjeni k obravnavanju panjih aktualnih problemov in k opredeljevanju neposrednih ^Og zveze komunistov, kot so:
■ gospodarski položaj OZD v prvih mesecih letošnjega h in problemi na področju razvoja šolstva in komunalneaa £ 5sPodarstva
razvoj in utrjevanje sistema SLO in DS (zaključne aktivni v akciji NNNP 80/81),
^ priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, - položaj mladih in aktivnost ZSMS ter naloge ZK, b kadrovske priprave na volitve v organe ZK in druge DPO v delegatske skupščine,
oleg teh nalog so se na omenjenih razgovorih lotevali tudi I,9ih, ki so se pojavile na novo in seveda tudi z vsemi tistimi, s 'Orimi se ukvarjamo v ZK že dalj časa.
©si"
ni*vđaljevanju, koje govoril o j^em poslovanju naših or-iudjjacij združenega dela, je ' da mora biti naša pozor-be^HJdi vnaprej usmerjena k *vljanju permanentne '0dnje in k uspešnemu gonjenju v OZD na področju ^arstva;    na področju ^e in skupne porabe pa m o k maksimalni raciona-".Pri porabi sredstev in h kar I učinkovitosti pri izvaja-ramov.
Siknil se je tudi planskih fantov za obdobje ^5 in poudaril, da razpo-j. Podatki kažejo, daje zlasti rvnih skupnostih delo na r°dročju nekoliko zaostalo „si plani še niso dovolj us-z realnimi možnostmi.
"H:
ZKS smo ob koncu lan-Jeta sprejeli oceno razmer k?ročju komunalnega gorstva in vrsto dobrih in žalnih sklepov. Ugotavljamo |» ^i zadosti volje za njihovo j uresničevanje. Res je,
>to ave v zvezi z za9°tav-\$ finančnih virov za po-
.;seh predvidenih potreb,
J6 tudi, da je bilo šele s su-
rvdacijo ugotovljeno, da
[j nana dela na vrsti investi-
objektov niso bila oprav-
'o prav gotovo ne pri-
reševanju komunalnih problemov. Vendar kljub urgencam ni bilo doslej predlogov ne iz KS ne iz OZD. Hkrati pa kritiziramo izvršni svet, da se preveč vtika na področja, ki so samoupravno organizirana.
Komite je podprl sklepe IS, da se objektivno ocenijo razmere v Komunalnem podjetju Vrhnika in ugotovi odgovornost za nastale razmere, pri tem pa tudi odgovornost vseh ostalih dejavnikov — upravni organi, izvršni svet, strokovna služba SKIS, Zavod za načrtovanje.
Komunisti, ki delujejo na tem po Jročju, naj takoj pregledajo še sprejete sklepe in dogovore za delo komunistov, komite pa bo posredoval ustrezno poročilo in oceno tudi OK oziroma celotnemu članstvu ZK v občini. Šele na podlagi ocene razmer in ugotovljene odgovornosti se bo ZK lahko odgovorno opredeljevala glede nadaljnje podpore članom ZK pri opravljanju odgovornih funkcij oziroma delovnih dolžnosti je dejal Jože Perpar.«
V nadaljevanju je spregovoril o aktivnosti osnovnih organizacij in opozoril tudi na najzahtevnejšo sedanjo nalogo. To je na priprave na volitve delegatov in delegacij, volitve v organe družbenopolitičnih organizacij in še posebej v ZK.
Ob zaključku pa je poudaril: »Ne sme biti člana ZK, ki ne bi imel naloge oziroma, ki ne bi bil kjerkoli politično in delovno aktiven. Treba je končno zaostriti vprašanje dela in odgovornosti vsakega člana ZK. Zato morajo vse osnovne organizacije v kadrovskih pripravah na volitve pregledati tudi zadolžitve vseh svojih članov in od njih zahtevati poročilo o svojem dosedanjem delu in aktivnosti ter nato ustrezno ukrepati.«
Na konferenci so sprejeli zaključek, da morajo v vseh osnovnih organizacijah najkasneje do 19. junija izdelati varnostno politične ocene. Dogovorili so se tudi, da bo naslednja seja občinske konference v začetku junija.
Ker na predlog Programskih usmeritev za delo občinske organizacije ZKS ni bilo dodatnih pripomb, so člani konference sprejeli Programske usmeritve.
V novem bloku v Borovnici je 26 stanovanj. Od tega je 12 solidarnostnih, med katerimi so bila tri zgrajena iz srestev skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja in so se vanje vselili upokojenci. 6 je etažnih lastnikov, 8 stanovanj pa so kupile organizacije združenega dela za svoje delavce. Kvadratni meter stanovanja je stal 19.000 din, seveda pa je v tej ceni tudi zunanja ureditev soseske.
OCENA STANJA NA PODROČJU CESTNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VRHNIKA
V cestno gospodarstvo veliko vložili
Za vrhniško občino je značilno, da je razdeljena s cestami magistralnega, regionalnega in lokalnega pomena, od katerih je cesta Ljubljana— Vrhnika magistralna, Horjul — Borovnica — Podpeč regionalna. Omenjeni cesti sta v upravljanju republiške skupnosti za ceste.
Na območju občine je 145km lokalnih cest, od katerih je 82km makadamskih in 63km v asfaltni izvedbi s povprečno širino 4m.
Za preteklo srednjeročno obdobje je značilno, da je bila intenziteta gradnje oziroma asfaltiranje cest zelo velika predvsem zaradi dokaj ugodnih kreditnih pogojev. Vzdrževanje cest in objektov je potekalo v minimalnem obsegu, ki je zagotavljal skrajno minimalen standard cestnega prometa. Vzdrževalne akcije so bile organizirane le na dogovorjenih cestnih odsekih, vendar v manjšem obsegu.
Zaradi zaostajanja na področju cestnega vzdrževanja je sedaj pred nami pomembna in odgovorna naloga, ker bo potrebno izvršiti sanacije makadamskih cest v dolžini cca 120km, 7.500 kvad. m asfaltnih cestišč in 160 cestnih propustov ter 200m opornih zidov.
(Slede nato, da je cestno gospodarstvo sestavni del gospodarskega razvoja, je nujen predpogoj za razvoj le-tega, ter povezan s prihodom in odhodom z delovnega mesta, moramo v tem obdobju razrešiti tudi to problematiko.
V preteklem srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 so bila investicijska vlaganja na področju cestnega gospodarstva usmerjena na naslednja področja:
Zap.
Vrednost
št.	Investicije	Leto	000 din
1.	izgradnja mostu čez Podlipščico na regionalni		
	cesti Vrhnika—Horjul	1976	1.040
2.	asfaltiranje cest v KS Drenov grič	1978	1.610
3.	asfaltiranje ceste Verd—žel. postaja	1978	1.241
4.	modernizacija ceste Podčelo—Podlipa	1979	12.251
5.	asfaltiranje ceste Laze	1979	1.300
6.	asfaltiranje ceste Niževec—Zabočevo	1979	802
7.	asfaltiranje ceste Borovnica—Podgora	1979	1.005
8.	asfaltiranje cest v KS Dragomer	1980	7.500
9.	izgradnja ceste Log—šola Log v makadamu	1980	2.500
10.	asfaltiranje ceste v KS Log	1980	8.786
11.	asfaltiranje ceste Breg—Pako	1980	1.858
12.	modernizacija ceste Zaplana	1980	5.170
13.	modernizacija cest v KS Ligojna	1980	6.061
14.	asfaltiranje cestnega odseka KS Drenov grič	1980	1.802
15.	izgradnja mostu čez Podlipščico	1980	4.102
16.	asfaltiranje ceste v KS Vrhnika	1980	680
	Skupaj:		57.708
Sredstva za realizacijo navedenih nalog so prispevali: SKIS Vrhnika, SO Vrhnika, OZD v občini, krediti SKB, občani s prostovoljnim delom in samoprispevki.
V preteklem obdobju je bil izvršen tudi obseg cestno vzdrževalne službe in zimske službe v skupni vrednosti 11,396.000 din. Tako da znašajo skupna evidentirana sredstva v cestno gospodarstvo za obdobje 1976 — 1980 skupaj 69,104.000 din.
Zaradi izvršenih vlaganj v preteklem obdobju bomo morali sedaj in v prihod-njeza najeta posojila odplačati anuitete v višini 16,744.000 din (1981 — 1985).
Glede na realizirane naloge smatramo, da je bil plan na področju vlaganj v cestno gospodarstvo presežen, ker smo izvršili skoraj vse primarne cestne povezave z občinskim središčem, razen odseka Bevke—Blatna Brezovica, ki je predviden za realizacijo v letu 1985.
Pri ocenjevanju vlaganj v cestno mrežo moramo upoštevati tudi dejstvo, da so bile le-te zgrajene na slabšem nosilnem terenu, ki je pogojeval večje debeline tamponov in utrjevanje terena.
OCENA ZA OBDOBJE 1981 — 1985
Zaostreni pogoji kreditiranja investicij so v komunalnem gospodarstvu povzročili velike težave še posebno na področju vlaganj v ceste, ker predvidevamo, da za novo gradnjo v tej petletki ne bo na voljo kreditnih sredstev.
Vsi navedeni razlogi ter zelo slabo stanje na finančnem področju nam v prihodnosti ne zagotavljajo niti normalnega rednega letnega in zimskega vzdrževanja. Prihodki od prodanih goriv in cestnih taks ter zmanjšana poraba goriv in maziv ne dajejo možnosti zadovoljivega opravljanja vzdrževanja, saj smo v letu 1980 iz navedenih virov zbrali 4,100.000 din, stroški zimske službe za leto 1980-81 pa znašajo 4,350.000 din, kar pomeni, da smo sredstva za leto 1981 že v celoti porabili.
Ker akcija pristopa k Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev še poteka, je Skupščina SKIS na svoji 9. redni seji
11.6. 1981 sprejela naslednje sklepe:
1. Skupščina SKIS Vrhnika daje pobudo SO Vrhnika in družbenopolitičnim organizacijam, da se akcija glede uvedbe 1 % prispevka iz dohodka (osnova BOD) nadaljuje, ker je omenjeni vir nujen predpogoj za realizacijo najnujnejšega programa srednjeročnega plana 1981 —1985 za področje izgradnje in vzdrževanja komunalnih naprav kolektivne rabe.
2. Skupščina SKIS Vrhnika daje pobudo Izvršnemu svetu SO Vrhnika, da sklene z Izvršnim svetom mesta Ljubljane dogovor o združevanju sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav v višini 0,55% iz dohodka (osnova BOD) za delavce zaposlene izven občine Vrhnika. Na osnovi dogovora skleneta SKIS Vrhnika in Zveza komunalnih skupnosti ljubljanskih občin ustrezen Samoupravni sporazum.
3. V primeru uspešne sklenitve omenjenega Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev se ustrezno korigira odstotek sprejetega Samoupravnega sporazuma v občini.
4. Skupščini SO Vrhnika se predlaga, da po svojih delegacijah v Zboru združenega dela in Zboru občin SRS predlaga sistemsko ureditev združevanja sredstev za financiranje dela komunalnih potreb po prebivališču delavcev.
Most v Podlipi je končan in čaka še na uporabno dovoljenje.
Ker so krpanje vdornih jam, obnova vertikalne in horizontalne cestno prometne signalizacije ter zamenjava prometnih znakov poleg odplačevanja anuitet nujno, smo se znašli v zelo težkem in nerešljivem položaiu. Če hočemo nadalje izvrševati nujne vzdrževalne naloge in zimsko službo, je nujno zagotoviti dodatni vir financirala v obliki prispevka iz dohodka, kar je v ostalih občinah postal že običaj.
Skupščina SKIS je iz navedenih razlogov predlagala združevanje sredstev OZD na področju občine Vrhnika za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe v višini 1 % iz dohodka na osnovi BOD-a. Enak sporazum bomo ponudili tudi za zaposlene delavce izven naše občine.
FRANJO MODRIJAN
2
NAŠ ČASOPIS
JUNIJI
POROČILO 10 SKLADA ZA GRADNJO ŠOL IN VVZ OBČINE VRHNIKA
Šoli na Logu in v Borovnici bosta po predvideni dinamiki gradnje končani 30. avgusta oziroma konec julija. Učenci bodo tako pravočasno zasedli klopi v novih učilnicah, v izpraznjenih prostorih stare šole Log in delno v šoli Borovnica pa bodo z adaptacijo pridobljeni prostori za vzgojnovarstvene ustanove.
Izvršni odbor sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih objektov se je kot operativni organ skupščine sklada v času gradnje objektov na Logu in Borovnici srečeval z različnimi problemi. Da bi, realizirali del svojega delovnega programa oziroma programa, za katerega smo se skupno dogovorili na problemski konferenci leta 1979. Primarna naloga sta bila dva šolska objekta. In v jeseni leta 1979 je bila pridobljena tehnična dokumentacija, tfi je skupno z investicijskim programom in zagotovitvijo finančnih sredstev omogočila pričetek del.
V decembru 1979 so bila zagotovljena finančna sredstva v višini 55.800.000 din za objekt v Borovnici, podpisana pogodba z izvajalcem del SGP Grosuplje in dela so se pričela.
Podpisana pogodba z izvajalcem del SGP Grosuplje za objekt šole Log (I. faza) v januarju 1980 je zaradi zakona o gradnji negospodarskih objektov zahtevala spremembo finančne konstrukcije. Po zagotovitvi finančnih sredstev v višini 85.843.795 je bil z izvajalcem del podpisan aneks k osnovni pogodbi. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje in naredili so pripravljalna zemljiška dela. Pričetek gradbenih del je bil v mesecu maju.
Izvršni odbor sklada je predhodno za oba objekta pridobil tehnično dokumentacijo.
Izvršni odbor sklada je za oba objekta oddal kompletno inženirink dejavnost delovnim organizacijam:
— Inženiring biro Elektroprojekt, za objekt šole Borovnica;
— Zavod za načrtovanje iz Vrhnike, za objekt šole Log-Dragomer. Za pridobitev finančnih sredstev Ljubljanske banke sta Inženiringa
izdelala investicijski elaborat in strukturo stroškov; v elaboratih je podana v tabeli I.
ŠOLA LOG
Dela na objektu po predhodnih pripravljalnih delih in odstranitvi električnega visokonapetostnega omrežja so potekala po predvideni mesečni dinamiki. Po planu bi morali objekt pokriti v mesecu decembru, vendar pa je neugodno vreme in predčasna huda zima preprečila pokritje objekta. Delo v zgradbi so se nemoteno odvijala in objekt je bil pokrit v mesecu marcu. Dinamika del ni bila vprašljiva in objekt bo zaključen do konca avgusta, kar zagotavlja izvajalec in tudi ogled v mesecu maju je pokazal, da dela dobro napredujejo in so v zaključni fazi. /
Tehnična dokumentacija s popisom opreme in materiala je pokazala, da so bila odstopanja med dokumentacijo GPD in PZI zaradi
KLJUB DOBRIM PRIPRAVAM ZA LAS ZGREŠILI SAMOPRISPEVEK V KRAJEVNI SKUPNOSTI VRHNIKA
MIp :neži so pokopali samoprispevek
Za uvedbo prvega samoprispevka v krajevni skupnosti Vrhnika je zmanjkalo samo 2,15 odstotka pritrdilnih glasov. Od skupaj 4491 krajanov vpisanih v volilni imenik, jih je na volišče prišlo 82 odstotkov. Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 2097 ali 47,85 odstotka volilnih upravičencev. Proti je glasovalo 1428 krajanov, neveljavnih je bilo 78 glasovnic. Glasovanja pa se ni udeležilo 785 krajanov.
Če nekoliko podrobneje pogledamo te številke, ugotovimo, da se je 68 odstotkov tistih krajanov, ki so prišli na volišče, odločilo za uvedbo krajevnega samoprispevka. Vendar je bilo to premalo. Glavno krivdo za neuspeh lahko najdemo predvsem pri tistih, ki niso prišli na volišče, ki tako niso izrazili svoje volje in s tem najbrž posredno povzročili, da je za las zmanjkalo pritrdilnih glasov.
Tisti, ki so vestno izpolnili dolžnost do svojega kraja, želeli in imeli lep namen, da tudi sami prispevajo nekaj za ureditev svojega kraja, se lahko kar upravičeno hudujejo na »omahljivce«, ki se kljub zvoku godbe in kombiju, kije z zvočniki na strehi krožil po Vrhniki in pozival krajane na volišča, niso »spomnili«, da morajo na volišče. Med njimi so tudi člani zveze komunistov. Marsikdo, predvsem tisti krajani, ki hočejo imeti bolj urejeno krajevno skupnost, še kar ne morejo verjeti, kako je mogoče, da je krajevni komunalni program padel v vodo.
Ker se na referendumu kljub temeljitim pripravam, popolni obveščenosti krajanov in številnim razpravam na zborih krajanov, ki so bli v dneh pred referendumom izredno dobro obiskani, niso odločili za samoprispevek bo precej vrhniških ulic ostalo brez asfalta, dobrega kanalizacijskega omrežja, razsvetljave itd. Torej brez tistega, kar krajani najbolj potrebujejo in nad čemer najbolj negodujejo najbrž ravno tisti, ki so glasovali proti ali niso niti prišli na volišče.
Po besedah predsednika volilne komisije Pavleta Dobrovoljca so se z dobro udeležbo izkazali pripadniki JLA, ki živijo na Vrhniki, čeprav so bili nekateri na terenu, so vseeno izpolnili svojo krajansko dolžnost in poslali izpolnjene glasovnice. Če bi še tisti »pozabljivci« s tako polno mero odgovornosti ravnali tako, bi v petih letih Vrhnika imela precej drugačno podobo.
Kljub temu pa s prve ocene referenduma vendarle ohrabrujoče. Na svetu ZK v krajevni skupnosti pravijo, da jim pred dobrim letom nedvomno ne bi uspelo zagotoviti tako številne udeležbe. V pripravah je sodelovalo veliko krajanov. Vsi organi v krajevni skupnosti in tudi občinski so se močno angažirali in resnično dobro pripravili akcijo. Temu ne more nihče oporekati, zato ne bodo vrgli »puške v koruzo«.
Nadaljevali bodo po utečeni poti in poskušali k delu pritegniti resnično vse krajane.
Zvonca bosta zazvonili
česar je prišlo do več del pri obrtniških delih. Inženiring je v svojem pregledu stroškov ugotovi manjkajoča sredstva v višini 6.000.000 din. Omenjena sredstva so izraz podražitve nad planirano, več dela pri obrtniških delih so odstopanja med popisi objekta PGD in PZI.
V decembru mesecu 1980 so bile podpisane pogodbe za šolsko in kuhinjsko opremo ter opremo za telovadnico.
Nepodpisani del, glede na strukturo investicijskega programa, so dela za zunanjo ureditev, za kar bo Inženiring pridobil ponudbe v mesecu juniju. Predvidena dela so po programu predvidena v višini 5.919.363 din.
Vse do sedaj podpisane pogodbe so v skupnem znesku do 12. 6. znašale 77.052.363 din.
ŠOLA BOROVNICA
Pričetek pripravljalnih del je bil v mesecu decembru 1979 in z gradbenimi deli je izvajalec pričel 15. januarja 1980. Planirani pogodbeni rok zaključitev del na objektu je bil 15. 6. 1981. Dela na objektu so nemoteno potekala po mesečni dinamiki do septembra meseca. Težave ki so nastale, so bile posledica neizdelanih detajlov izvedbe dokumentacije, ki jih je izvajalec zahteval za posamezno delo. (Objekt je glede na tehnologijo gradnje pri posameznih delih bolj težaven in pri izvajalcih zahteva več detaljnih načrtov); nepravočasno pridobljeni material za kritino, zamenjava subizvajalca za kleparsko-krovska dela, zaradi česar se je dinamika za pokritje objekta prenašala iz meseca v mesec, dokler nista neugodno vreme in huda zima preprečila pokritje objekta. Objekt je bil pokrit v mesecu marcu, kljub temu pa so ostala gradbena in instalacijska dela potekala. Po pokritju objekta se je pri pregledu manjkajočih del ugotovilo, da je potrebno zastaviti pri izvajalcu vse sile, da bo objekt predan pravočasno v uporabo z delno prekoračitvijo planiranega roka. Razgovori z izvajalci so to potrdili in zadnji ogled objekta v mesecu maju je pokazal, da so dela v zaključni fazLter da bodo predvidoma končana v mesecu juliju.
Tehnična dokumentacija s popisom opreme in materiala je pokazala, da je bila razlika med popisom v projektu PGD in projektom PZI. Popis opreme in materiala po dokumentaciji PGD je bil osnova za iskanje ponudb in manjkakoči material v pogodbah ni bil zajet, ker je izraz za več dela.
Pri objektu so nastala tudi dodatna dela, ki v projektnih rešitvah niso bila zajeta in so se pokazala kor neskladna za funkcijsko zaključitev.
Podražitev, nad planirano 15%, kolikor je zajeta v investicijskem programu, je bila tudi na tem objektu izraz potrebe po dodatnih sredstvih.
Inženiring je v svojem pregledu stroškov ugotovil manjkajoča sredstva v višini 16.000.000 din.
— Omenjena sredstva so izraz podražitve nad planirano in v znesku po pregledu Inženiringa in izvajalca znaša 10.115.346 din.
— Dela, ki izhajajo iz manjkajočega popisa po objektu (armatura, zasteklitev, kleparska dela, instalacijska dela, mizarska dela) in dodatna dela (zasipavanje, greznica, kanalizacija, itd.), po pregledu Inženiringa in izvajalca znaša 9.191.617 din.
V decembru 1980 so bile podpisane pogodbe za šolsko in kuhinjsko opremo ter opremo telovadnice in v mesecu maju pogodba za konstrukcijo in zasteklitev prizidka v pritličju objekta ter za tovorno dvigalo v znesku 498.169 din.
Do 15. 5. 1981 so bile podpisane pogodbe v znesku 50.284.887 din.
Tehnična dokumentacija za šolo Borovnica v investicijskem gramu ni bila zajeta, ker je bila že plačana pred izdelavo progh zato stroške prikazujemo posebej.
Izvršni odbor je že po informacijah o povečanju investicije raz|J Ijal v decembru 1980, vendar je zahteval dokončne podatke, lj bodo usklajeni z izvajalci del, kar je bilo izvršeno konec aprila 1 dodatnih sredstvih je razpravljal izvršni svet SO Vrhnika ter si oceno, da je možno oba objekta dokončati z združitvijo vseh ri ložljivih sredstev na področju šolstva in otroškega varstva in z I jem premostitvenega kredita pri Ljubljanski banki. Tako obliki predlog je šel v razpravo v združeno delo in bil nato na skupšfl SIS v mesecu maju sprejet.
Razprave v združenem delu in nato na skupščinah SIS so pok: le, da delavci, oz. delegati niso bili ustrezno informirani; v razprl so se pojavljale nejasnosti in celo dezinformacije. Prav to je bil g vzrok, da so delegati na skupščini sklada za gradnjo šol in VVZ i jeli sklep, da izvršni odbor pripravi celovito informacijo o svojem in problematiki gradnje šol na Logu in v Borovnici in jo posreduje čanom Vrhnike v občinskem glasilu SZDL »Naš časopis«.
Današnje poročilo je del informacij, ki jih podajamo občanom, bomo nadaljevali pri izdelavi analiz in v kolovdacijskem zaklju
Izvršni odbor je 6.6. sprejel sklep o podpisu aneksa št. 60 z izvi cem SGP Grosuplje v znesku 10.115.346 din (za podražitev) in s o podpisu aneksa z izvajalcem v znesku 9.191.617 din (za dodat' več dela) s konstrukcijo zagotovitve finančnih sredstev. Aneksi s( obojestransko podpisani 10. 6. 1981 pri izvajalcu del v Grosupl
Oba objekta si je ogledal tudi Izvršni svet SO Vrhnika in glede] košnosti, katere informacije potekajo med občani, za objekt v BT niči podal mišljenje, da se objektu glede tehnologije gradnje in i: gradbenega materiala delno razlikujeta, da pa kakršnekoli razkđ sti ni.
Tehnični okvirni podatki za objekta so razvidni iz tabele II Tabela II.
Log
Borovi |
1. Skupni večnamenski prostor (jedilnica)
2. telovadnica — velika
3. telovadnica — mala
4. prostori za pouk, komunikacije, zaklonišče in drugo
240 m2 600 m2 180 m2
24! I
Si
2720 m2 237'
Skupno
3740 m2 33*
Pridobljenih ^učilnic
14
"2
Vsi skupni funkgionalni prostori: telovadnica, večnamenski pf< kotlovnica, kuhinja je v obeh objektih predvidena za normativa učencev, kar je skladno s sklepi UO sklada in z danimi projekti^ nalogami.
S tem bodo večnamenski prostori služili krajanom za kultui portno delovanje.
Ocenjena investicijska vrednost z dodatnimi sredstvi (brez z& ča) je za objekta sledeča: šola Log 88.265.199 din šola Borovnica 72.830.00 din
ti
Tabela I.
Dela
Struktura stroškov v investicijskem elaboratu
Šola Log Šola Borovnica
Z dograditvijo obeh osnovnošolskih objektov bo^ sproščeni prostori tudi za vzgojnovarstvene potreb', Tako bo lahko v organizirano varstvo vključenih še v«* ^ otrok, ki nas bodo podobno kot zgovorno kaže naša fot« Sl grafija z njihove razstav« še velikokrat razveselili
1. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela
2. Zunanja ureditev
3. Oprema
4. Zaklonišče
5. Nepredvidena dela
6. Podražitve
7. Inženiring
51,937.635 5,919.363 6,207.619
2,892.852 12,567.730 800.000
37,898.450 2,782.608 2,295.652 4,848.695
7,174.595 800.000
Skupaj objekti	80,325.199	55,800.000
8. Tehnična dokumentacija	1,940.000	1,030.000
9. Ostalo (odkup in priprava		
zemljišša)	3,578.596	
Investicijske vrednosti	85,843.795	
Iz tabele I. je razvidna investicijska vrednost za posamezni objekt. Ta vrednost je bila podana v investicijskem programu v katerem je bila za šolo Log predvidena 19,9-odstotna podražitev za šolo Borovnica 15-odstotna podražitev.
V tabeli so za šolo Borovnica posebej prikazani stroški zaklonišča (delno), medtem ko so za šolo Log zajeti v vsoto za grac^jno-obrtni-Ška dela.
1
Ocenjena investicijska vrednost za ograjeni kv. m neto poV|i| objekta s funkcionalno opremo znaša: šola Log 88.265.199 din — 3740 kv. m = 23.000 din šola Borovnica 72.830.000 din — 3348 kv. m = 21.753 din
Točne analize glede investicije bodo dane po izdelavi vseh izfli finančnih obračunov za posamezna dela.
V objektu šole Log so že predvidene skupne instalacije in kaP tete kotlarne za II. fazo izgradnje.
Za 440 kv. m šolske površine v objektu Borovnica se kot koi zacija investicije prenese na zunanje šolske objekte in je obvezuj jevne skupnosti Borovnica, da prične izvajati dela in zbiranje sred na osnovi samoupravnega sporazuma med KS Borovnico in T' na področju krajevne skupnosti, sklenjenega v letu 1975.
Za realizacijo šolskih objektov v Logu-Dragomer in Borovnici imeli naši učenci in učitelji boljše pogoje za nemoten razvoj njih«? programa na področju šolstva. Laže se bo tudi realiziral celodf pouk na šoli Borovnica.
Z otvoritvijo šolskih objektov v septembru mesecu bo reali' | velik program s področja šolstva, saj do sedaj vložena sredstva" j ske objekte dosegajo vrednost preko 200.000.000 din.' j
Naloga IO sklada je v prihodnosti, da aktivira vse sile za reali^ \ objektov VVZ po programu, ki je bil sprejet na skupščini otroš' ^ varstva 1981. Izvršni odbor sklada za gradnjo šol
NAŠ ČASOPIS
iujeM smol Imajo opremljen s sodobnimi reaktorji
m kiju izvi in s iatr
3iS<
Stiskanje izdelkov iz steklenih vlaken je zdravju lahko tuai SKoa- Uredili so si sodoben obrat družbene prehrane Ijivo, zato pri delu zmeraj uporabljajo osebna zaščitna sredstva
FENOLIT NAJVEČJI PROIZVAJALEC SINTETIČNIH SMOL V JUGOSLAVIJI
pred no uspešno prebrodili najtežje leto
v zgodovini Fenolita
j J^a je kar najbolj prav, da takoj povemo, da imamo v občini "° pomembno delovno organizacijo, ki se ponaša s slove-Prvega v Jugoslaviji. Vsi najbrž le ne veste, da je Donltov °'%,  0,it naJvečjl proizvajalec sintetičnih smol, na drugo 12L i Pa jih uvršča proizvodnja bakellta. Če to dejstvo posplo-'n skromno, tako kot so kar preveč skromni »Fenolitovci«, t    predstavlja s proizvodnim programom sintetičnih smol, r astov in predelavo duroplastov srednje veliko tovarno, ki l|?'0m» prizadevanjem in uspehi našla svoje mesto v gospodu Slovenije in Jugoslavije. Proizvodnje mnogih tovarn ^ Cele Jugoslavije so vezane na proizvodnjo Fenolita.
jja so dosegli v kratkih 28. *ronist je zapisal: »Doli-
K rožena s treh strani z bo-JSlozdovi, v kateri se skriva ^rpvnica, je že pred vojno
»žage«, ki so bile last "Jikov. Lesa za predelavo je .bližnji in daljnji okolici do-j» so takoj po vojni začeli ■njo tovarne za predelavo n edelavo lesnih izdelkov.
Fho, ki se je iz leta v leto ši-| Pečala svojo proizvodnjo,
je prišel človek, ki je začel razmišljati, kako koristno uporabiti »odpadke«, ki ostajajo pri predelavi lesa, predvsem žagovino oziroma lesno moko. Leta 1953 je svojo zamisel, da bi v teh obratih ustanovil delovno enoto za proizvodnjo bakelitne mase, za katero se med drugimi surovinami uporablja tudi lesna moka, predložil vodstvu podjetja, ki je idejo podprlo in odstopilo majhen prostor v svojih obratih za delo omenjene enote.
Ni nam potrebno posebej poudarjati, da je pobudnik in ustanovitelj te enote znan partizanski borec in med vojno organizator partizanske tiskarne na Gorenjskem, tovariš EDO BRE-GAR-DON. Takoj je okrog sebe zbral peščico ljudi in začel z delom. Tako kot pri vsakem začetnem delu tudi tu ni šlo gladko. Začeli so v majhnem prostoru, sredstva so izdelali doma, kuhali so smolo v navadnih loncih celo doma na štedilniku, vendar niso omagali.
Samo tak, kakršen je bil DON, vztrajen in nepopustljiv, in njegovi sodelavci, so v kratkem času uspeli izdelati kvalitetno bakelitno maso, za katero je kmalu povpraševanje postalo večje kot so bile zmogljivosti za proizvodnjo. Ugodna prodaja je tako omogočila, da se je enota hitro razvijala in stalno povečevala izbiro svojih proizvodov.
Ki vaje na Pokojišču so štab TO obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in "Pščine občine in se seznanili s situacijo in odločitvijo komandanta OŠTO.
URJENJE PRIPADNIKOV TERITORIALNE OBRAMBE *
A Vaje za boljšo obrambno pripravljenost
yd bSi!ladu s programom vzgoje in urjenja štabov in ito $TO ljubljanske pokrajine za leto 1981 je bila v 20. in 21. 5. izvedena dvodnevna vzgoja stare-
,       -■   lil  bi.   v. » iu «»wv« ivii It*   Vl-^V/jU oiui v
jj^^ne sestave OŠTO Vrhnika, da bi izurili stare-jvV situaciji in v sprejemanju odločitev po posa-i § '.h taktičnih predpostavkah, ki jih je posredoval upisni štab. V vaji so sodelovali vsi občinski štabi pijanske pokrajine in enote za zveze, tako da je ^lotni vaji vzpostavljen sistem telefonskih, radij-•I v11 kurirskih zvez z nadrejenim štabom. Iv š'"8 s0 reševali naloge, katere bi morali tudi v %j eventualne agresije. Posebni pouarek je bil
namenjen reševanju skupnih vprašanj TO in vseh ostalih struktur SLQ v posamezni KS in v okviru občine kot celote.
Rezultati takih oblik vzgoje zagotavljajo pripravljenost štabov na hitro dojemanje posameznih situacij in na hitro sprejemanje odločitev.
Vse starešine in pripadniki enote zveze so prikazali izredno stopnjo zavesti pri izvrševanju postavljenih nalog, saj so se izredno dobro vživeli v situacijo, tako da je bila vaja kljub dvodnevnemu neprekinjenemu delu v celoti izvedena. j. p.
i |N>8t in budnost nad po-
3
^l*m, predvsem pa 4 £*taba, je bila zagc
i!N*
var-zagotov-
Pripadnik štaba pri pripravljanju predloga, na podlagi katerega se bo odločil komandant
Nabavili so dve stari stiskalnici in začeli stiskati bakelitne pokrovčke za tovarni ILIRIJA in LEK v Ljubljani.
Obseg proizvodnje se je iz leta v leto večal in proizvodni prostori postajajo pretesni. Tako začne ta majhen kolektiv razmišljati o preselitvi. Izbrali so staro žago na Bregu in se po šestih letih gospodarskega delovanja selijo v nove prostore. Z lokacijskega aspekta je bil ta prostor ugodnejši, v pogledu možnosti širjenja kakor tudi v prometnem oziru. Te prostore je enota prilagodila svojemu namenu gospodarskega delovanja in se tu naprej razvijala. To so bila leta velikih izkušenj Za tako mlad kolektiv. Težav ni manjkalo, vendar so jih pridni člani tega kolektiva vztrajno in počasi premagovali.«
Razvojna pot njihovega dela je tipičen primer tistih podjetij, ki so pričela svojo razvojno pot res od vsega začetka in na novo.
Že po desetih letih je pionir Fenolita Edo Bregar — Don zgoščeno dejal: »Če bi začeli govoriti o delu kolektiva, in to prav našega kolektiva, je treba omeniti razvojno pot — doslej in na podlagi določenih misli tudi začrtati razvojno pot.« Ideja jih je preko številnih čeri pripeljala do cilja. Ne, še jih vodi k cilju, saj je cilj vedno nov, vedno večji. Hočejo še več. In to je razvoj.
Ravno, ko smo se pogovarjali s sedanjim direktorjem Urošem Va-lantom, je imel veliko opraviti okrog priprav na nove investicije. Začeli so z realizacijo projekta za povečano proizvodnjo termoizblacijskih smol, kar pomeni tudi vključitev v prizadevanja za prestrukturiranje gospodarstva. Že sedaj so proizvedli 4000 ton termoizolacijskih smol letno. Z izgradnjo novega obrata pa bodo še dodatnih 4500 ton. Vložili bodo lastna sredstva, s Termiko, Krko in Izolirko imajo sporazum o sovlaga-nju, pridobili bodo kredite banke, svoj delež pa DOdo prispevali tudi izvajalci gradbenih del ter dobavitelji opreme. Gre torej za združevanje sredstev.
Značilnost njihovega poslovnega obnašanja je tudi sicer združevanje dela in sredstev, saj so z zagrebško INA-OKI sklenili in že izpolnili obveznost iz samoupravnega sporazuma, s katerim so si dolgoročno zagotovili najmanj 4000 ton fenola, ki so ga preje uvažali. S podpisom in izvedbo samoupravnega sporazuma za sežigno napravo in kotlovnico v Medvodah so doprinesli k možnosti razvoja vseh Donitovih tozdov in k ekološki čistosti Medvod. Tudi v srednjeročnih planskih dokumentih imajo opredeljeno združevanje dela in sredstev kot svoj način vključevanja v delitev dela svoje panoge.
Skratka, združevanje in sovlaga-nje sredstev v surovine in sporazumi o poslovno tehničnem sodelovanju v okviru celotne reproverige na eni strani, po drugi pa interesno združevanje sredstev v njihov razvoj, je izredno vsebinsko in jim zagotavlja stabilnost na področju tekočega poslovanja, hkrati pa je izpolnjen eden bistvenih temeljev za realizacijo nadaljnjih naložbenih usmeritev.
Uroš Valant poudarja, da se jim je ta usmeritev že krepko obrestovala, saj imajo zagotovljeno redno dobavo surovin, povečalo se je pa tudi zaupanje sovlagateljev v njihovo investicijo.
»Kljub izredno težkim zunanjim okoliščinam poslovanja lani—nekateri stari delavci tozda ga definirajo kot najtežje leto v zgodovini Fenolita — in ob čedalje volji iztrošenosti obratov — smo vse težave ob dobri
volji in požrtvovalnosti večine sodelavcev uspešno premagali. Tako lahko ugotavljamo, da smo ob koncu leta dosegli odlične poslovne rezultate, saj je 264 delavcev v Fenolitu ustvarilo 119 milijonov dinarjev dohodka. Še ugodnejši poslovni uspeh pa smo dosegli v letošnjem prvem tromesečju. Izdelanih je bilo za 21 % več izdelkov kot lani v tem času. Produktivnost, merjena po stalnih cenah na zaposlenega, je večja za 18 % in še vedno narašča, predvsem zaradi boljšega izkoriščanja delovnih kapacitet in boljše izrabe delovnega časa.« Ob tem ne gre prezreti tudi dejstva, da so se držali vseh re-solucijskih določil.
Marca letos so dosegli izreden delovni uspeh. Obrat za proizvodnjo sintetičnih smol je izdelal 1485 ton smol, kar je rekord vseh časov pri proizvodnji smol v Fenolitu.
Lani maja so sprejeli stabilizacijski program. Držali so se ga in lahko se že pohvalijo z rezu'tati, ki niso tako skromni in so pripomogli tudi k dobremu letošnjemu poslovanju. Pred kratkim so ga temeljito pregledali in ga dopolnili z novimi ugotovitvami. Vsako četrtletje poskušajo čim realnejše vrednostno oceniti ekonomski učinek tega programa. Zlasti s smotrnejšo izrabo zmogljivosti, z večjo tehnološko in delovno disciplino, z relativnim zmanjševanjem stroškov proizvodnje in z vest-nejšim osebnim delom so si zagotovili porast dohodka.
»Z vsakomesečnimi in periodičnimi analizami zasledujemo gibanje produktivnosti, realizacijo fizičnega in vrednostnega plana, izrabo strojnih kapacitet in delovnega časa. Če pogledamo le nekaj podatkov, kaj lahko ugotovimo, da smo uspeli. S prehodom na surovine večjih koncentracij smo privarčevali 3 milijone ND pri transportnih stroških. Z zmanjšanjem izmeta pri materialu smo privarčevali okrog milijon novih dinarjev; namesto dveh novih delavcev, ki smo jih nameravali zaposliti, smo delo opravili brez njih in tako privarčevali nadaljnjih osemsto tisoč novih dinarjev, velik je tudi delež na račun boljšega in intenzivnejšega dela. V razvojnem oddelku so »po-
Uroš Valant — direktor TOZD Fenolit
gruntali« dve novi smoli, od katerih eno že uspešno prodajamo,« pravi direktor Uroš Valant in najbrž bi še lahko našteval. Našteti pa bi imel še marsikaj, saj je jasno, da dobro gospodarijo, kar priča tudi letošnji četrtletni poslovni uspeh. »Zlasti nismo uspeli pokriti rasti cen surovin z rastjo cen naših produktov. Negativno razliko v višini okrog 5 milijonov smo morali premostiti z raznoraznimi prihranki,« je še poudaril.
Povrnimo se nekoliko še na področje investicij. Kaj so lani napravili: dokončali so upravno stavbo in obrat družbene prehrane, zgradili so kanalizacijo, v tovarni so asfaltirali cestišče, dokončali skladišče surovin in izdelkov. Vedo, da so onesnaževalci okolja, zato si prizadevajo, da bo iz njihovih cevi v Borovniščico steklo čim manj zastrupljene odpadne vode, zato so lani postavili tudi biološko čistilno napravo.
V zadnjih letih so storili velik premik na področju družbenega standarda.
Delavci Fenolita so prispevali k zgraditvi vodovoda na Bregu, zbrali so polovico sredstev za vrtec v neposredni bližini tovarne, zbirajo sredstva za dograditev igrišča pri osnovni šoli v Borovnici. Cesto niso gluhi na prošnje za urejanje infrastrukturnih objektov — primer je cesta skozi Breg in Pako. Sodelovanje s krajevno skupnostjo je torej uspešno. Za člane kolektiva pa je vsako leto nekaj novih stanovanj v blokih v Borovnici.
Že nekaj osnovnih značilnosti v hitri rasti Fenolita dokazuje, da je vsak njihov, korak, korak naprej v razvoju in da je Fenolit že nekaj let eden od pomembnih nosilcev gospodarskega razvoja v občini.
Predavanja za prebivalstvo
Obrambna in samozaščitna predavanja za prebivalstvo so se v naši občini začela v tem mesecu. V KS Podlipa in Ligojna je zelo uspelo ker so teme zelo zanimive. Obravnavani sta tematiki »Vojaško politični položaj v svetu in pri nas« ter »Zračni desant in protizračna obramba«. Za podajanje snovi uporabljajo film, ki poslušalcu pojasni nejasnosti iz teoretičnega dela.
Cilj tega predavanja je prikazati poslušalcu vojaško politični položaj v svetu in pri nas, seznaniti delovne ljudi in občane z delovanjem našega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v vojnih in drugih razmerah, seznaniti delovne ljudi in občane z zračnim desantom in protizračno obrambo, ki je ena temeljnih oblik obrambe v sodobni vojni.
NAŠ ČASOPIS
JUNIJ 1*
Predsednik OK ZSMS Bojan Šcukovt je ob sprejemu kurirčkove pošte na TV-17 pionirjem izročil tudi mladinske članske izkaznice — učenci osmih razredov so postali mladinci.
Priznanja mladim aktivistom
Na dan mladosti, ob prazniku mladih, so se na slavnostni šeji sešll delegati osnovnih organizacij ZSMS. Mladim je spregovoril predsednik OK ZSMS Bojan šcukovt. Natej slovesnosti so najboljšim na letošnji mladinski športni olimpiadi izročili diplome in pokale. Tako kot vsako leto ob dnevu mladosti so tudi letos podali priznanja mladim družbenopolitičnim aktivistom.
Priznanja so prejeli:
Za dolgoletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine, za uspešno opravljanje dolžnosti sekretarja OK ZSMS Vrhnika v letih 1978—1980 je prejel priznanje RONKO GOS TISA.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v Bevkah in vodstvo osnovne organizacije ZSMS v letih 1980—1981 je prejel priznanje LADO MIKLAV-Clfi.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v 00 ZSMS Borovnica na področju mladinskega prostovoljnega dela je dobila priznanje BETI STRAZIŠAR.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v 00 ZSMS Borovnica na področju vodenja klubske dejavnosti je prejel priznanje KARLI NIKOLAVČIC.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v OO ZSMS Drenov grič na področju kulturnega udejstvovanja in mladinskega prostovoljnega dela je dobil priznanje FRANCI JELOVŠEK.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v OO ZSMS Dragomer na področju športa in organizacije različnih prireditev je dobil priznanje ANDREJ RAZTRESEN.
Za dolgoletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v Borovnici in vodstvo osnovne organizacije v letih 1878—1980 je prejel priznanje GOJAN SUBOTIČ.
Za večletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v OO ZSMS Verd in vodstvo osnovne organizacije v letih 1979—1981 je dobil priznanje MARJAN RIHAR.
Za dolgoletno delo v Zvezi socialistične mladine v delovni organizaciji DONIT, TOZD Fenolit, vodstvo osnovne organizacije ZSMS je prejel priznanje TOMO PETELIN.
Za dolgoletno delo v Zvezi socialistične mladine v predsedstvu občinske konference na področju mladinskega prostovoljnega dela in dela v KO za družbene organizacije in društva je dobila priznanje MILENA LEBEN.
Za dolgoletno aktivno delo v Zvezi socialistične mladine v OO ZSMS Vrhnika in v predsedstvu OK ZSMS na področju klubske dejavnosti in obujanja revolucionarnih tradicij je prejel priznanje ANTON PEČAR.
Za delo na področju likovnega izražanja in obeleževanja aktivnosti Zveze socialistične mladine, predvsem pri sprejemu Zvezne štafete mladosti v letih 1980 in 1981, je dobil knjižno nagrado MARKO JAKOPIČ.
4. PREGLED KULTURNE USTVARJALNOSTI
VJLA
_ ___1
Trud je bil poplačan
Tako bi lahko rekli prizadevanjem vojakov vrhniške garnizlje v s"* lovanju z mladino Vrhnike. ,
Skupen kulturni program smo predstavili prvič na Vrhniki 22. Komisija, ki je nastop ocenjevala se je odločila v naše dobro in pričel* se priprave za nastop v Črnomlju.
ČRNOMELJ, 4. JUNIJA 1981
Ob pogledu na čudovito pokrajino, na bregove Krke, smo pozabili, da se vozimo v največji vročini. Kakor da bi odgrnil zaveso, tako seJe naenkrat pred nami prikazal Črnomelj, slovesen, poln življenja.
Zvečer nam je publika v polni dvorani Doma JLA izkazala prisrčno dobrodošlico. Pesem in
Takšno je bilo vzdušje v Črn'"' lju. Kakšno pa je bilo po objav'r zultatov ni potrebno komentlj* Povemo naj le, da je vrhniška* turna prireditev segla po druSf mestu. Po skupni oceni fotog" ske razstave, stenskega čas"", sa, biltenov enot, internih ra°' skih programov in kulturnlUr, redltev vojaških klubov pa sf zavzeli prvo mesto.
Skoda bi bilo, da se tu * konča. V vsakodnevni naglic
Kurirčkova pošta varno preko preprek
Kurirčkovotorbo, ki sojo naši pionirji prevzeli na dan mladosti od pionirjev iz Logatca na TV-17, so štiri dni uspešno prenašali po skrivnih kurirskih poteh v naši občini. Na TV-17, ko so prevzemali torbo, je bilo slovesno kot že dolgo ne. Zbrali so se številni pionirji in borci-kurirji, ki so mladim spregovorili o pomenu, delu in boju nekdanjih kurirjev na TV-17. Nato so pionirji nesli torbo po Mirški poti do Mitške kolone in mimo. Štampetovega mostu v kasarno Ignaca Voljča-Frica. Tu so ji vojaki pripravili sprejem, nata pa je nadaljevala pot na Partizanski klanec do nekdanje kurirske javke Sora Od tu so jo pionirji ponesli na Drčo k spomeniku, kjer so počastili spomin padlim, nato pa preko Močilnika in Mirk pred dom JLA na Vrhniko.
Tu so jo pričakali številni pionirji in občani. Zbranim je spregovorila članica predsedstva OK ZSMS Maja Kajdiš. Po kulturnem programu so podelili knjižne spominske nagrade pionirjem, ki pišejo proste spise o vstaji in narodnoosvobodilnem boju v naši občini. Z osrednje občinske prireditve so pošto preko Retovja prenesli v Parketarno v Verd, kjer so jo mladinci sprejeli v čuvanje in prenočevanje.
Naslednje jutro so jo v Bistri od pionirjev Cankarjeve šole prevzeli borovniški pionirji, ki so jo preko vseh preprek prinesli pred Šolo v Borovnici, kjer je bila proslava in pionirjem podeljene spominske knjižne nagrade. Nato so torbo ponesli na Breg in Pako in jo izročili mladincem iz Fenolita, ki so jo uspešno čuvali preko noči.
Zjutraj so jo borovniški pionirji ponesli do Kamina, kjer so pionirjem priskočili na pomoč ribiči in jo prepeljali na drugi breg Ljubljanice in jo izročili pionirjem iz Bevk, ki so torbo ponesli do šole in pripravili proslavo. Potem pošta nadaljuje pot na Log, kjer ji pionirji priredijo sprejem. Prenoči. Naslednje jutro krene mimo domačije heroine Marije Kucler na Drenov grič, kjer tudi prenoči.
Iz Drenovega griča je po skritih stezah prišla v Ligojno, kjer so jo naši pionirji na Razpotju predali pionirjem iz Horjula.
V teh štirih dneh so pionirji dokazali, da so sposobni premagati številne ovire, saj so jo po skrivnih poteh uspešno ponesli do cilja. Povsod, kamor so jo prinesli, so jim pripravili sprejem in pripravili krajše proslave, v vsakem naselju, v katerega je prišla, so jo pričakali poleg pionirjev tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
Hkrati s športnim prvenstvom Ljubljanskega armadnega območja ie v začetku junija v Črnomlju in številnih drugih krajih Bele krajine pote" kalo tudi 4. srečanje kulturnikov-pripadnikov JLA. V ta pregled kulturi ustvarjalnosti pripadnikov JLA so vsako leto zajete prav vse enot« Ljubljanskega armadnega območja, v finale pa so se letos uvrstile af dovska, ljubljanska, vrhniška, novomeška, celjska in kranjska garniZ'' ja.
Najvišje priznanje so prejeli pripadniki vrhniške garnizije, saj so skO" raj na vseh področjih kulturnega amaterizma mladih v JLA bili med Pr'
vimi.
Sprejem' kurirčkove torbe pred domom JLA
Program prireditev Bistra 81
Sobota, 20. 6. ob 20.00 grad Bistra
Nedelja, 21. 6. ob 17.00 grad Bistra, ob 20.00
Ponedeljek, 22. 6. ob 19.00 Salon IUV
Torek, 23. 6. ob 18.00 grad Bistra
Sreda, 24. 6. ob 20.00 grad Bistra
Četrtek, 25. 6. ob 20.00 Cankarjev dom
Petek, 26. 6. ob 20.00 grad Bistra
Sobota, 27. 6. ob 20.00 grad Bistra
Nedelja, 28. 6. ob 20.00 grad Bistra
OTVORITEV V. KULTURNIH PRIREDITEV BISTRA 81
— Promenadni koncert Pihalnega orkestra ZKO ob 19.30
— Koncert MPZ LIKO — Verd, Partizanski pevski zbor Ljubljana ob 20.00
— Koncert Glasbene šole Vrhnika
— Kabaret DAJ-DAM (Svetlana Maka-rovič, Aleš Kersnik, Jerca Mrzel..-.)
— Otvoritev razstave likovne kolonije Bistra 80
— Lutkovna preds. Lutkovnega gledališča iz Ljubljane »Ginjol v težavah«
— Literarni večer s pisateljem Karlom Grabeljškom
— Gled. skup. KUD »Zarja« Trbovlje — Celje: Dario Fo »Sedma zapoved — Kradi malo manj«, komedija
— Večer kratkih etnografskih filmov
— Večer z Matejo Koležnik in Kvartetom godal
— Koncert MPZ IUV, MPZ LIKO — Borovnica, Mešani PZ Dragomer, Ženski PZ Sinja gorica
— Od 20. 6. do 30. 6. 1981
Likovna kolonija Bistra 81 posvečena 40-letnici OF in 40-letnici vstaje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti
— Pokrovitelj 5. kulturnih prireditev Bistra 81 je OZD LIKO — Vrhnika
— Vstopnice po 50 din — dobite v Cankarjevi knjižnici Vrhnika od 8. do 19. ure in eno uro pred začetkom vsake prireditve pri blagajni v gradu Bistra
— V primeru slabega vremena so zborovski koncerti v OŠ I. Cankar, ostale prireditve v Cankarjevem domu na Vrhniki.
ZKO VRHNIKA
ples sta združila publiko in nastopajoče v eno. Koliko sreče lahko prinese drobna otroška pesmica in otroški spontan nastop, koliko energije izžareva ples mladih in kako mogočna je pesem fantov, ki služijo domovini!
»Enotni smo na Titovi poti, z enim srcem mest in vasi,« se je glasil vezni tekst, v en glas pa je na koncu zazvenela pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo«.
ril
ne vzamemo časa pogosto fl", liko, da bi prebrali, kaj piše n«?; katih. Listič potisnjen v rok"j človeka le prisili, da prebeg piše na njem predno ga zflVr*J če na tem listu, pa tudi na pl>*J če ga utegnete vsaj pogledat' dete kaj zase, zakaj si ne bi v*' toliko časa, da bi si ogledali t ditev, ki je namenjena nam« ne samo nastopajočim. ^
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNE KNJIGE
Altman D.: Velika razprava o pomenu in ciljih neuvrščenosti
Bedina K.: List nove glasbe
Burckhard J.: Renesančna kultura v Italiji
Dobnik J.: Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije Domicil v slovenskih občinah
Karljiković D.: Predpisi o oblikovanju in družbeni kontroli cen. II.
Kocijan G.: Josip Jurčil v besedi in sliki
Nešović S.: Josip Broz Tito
Poročilo o delu. I.—III.
Prosen M.: Utrinki iz astronomije
Servan-Schreiber K.K.: Svetovni izziv
Slovenska bibliografija. 27. 1973.
Slovenska bibliografija. 29. 1975.
Vipotnik J.: Edvard Kard* Weber T.: Teorija in prakj;
pouka zgodovine v osnovni Združeno delo v boju za s*,
samoupravljanje in družbeni
kon. razvoj
LEPOSLOVJE:
Mladinsko:
Medina J.: Maksi očka Za odrasle:
Hofman B.: Noč do jutra j Mihelič M.: Cesta dveh ces^j jev
Kovic K.: Pesmi Menart J.: Pesmi Prevodi:
Jakubov A.: Ulugbegovi &\ kladi .;
Laurence D. H.: Devica 1 cigan
Li Feigan: Vrt počitka Oueneau R.: Vaje v slogu V nemškem jeziku: ( Prušnik K.: Gemsen auf " Lawine
Anton Debevec
Na hribih E je večkrat gorelo
Namreč ravno tedaj, ko so se Italijani približevali vasi in jo začeli obkoljevati, je šel Francelj v štaio krmit živino. Opazil je Italijane, pa tudi oni njega. Šli so za njim v štalo. Francelj se jih je ustrašil in se jim skril v jasli, kjer so ga našli. Postal jim je sumljiv, pa so ga odgnali. Ko so ugotovili, da štalarjevega Janeza in Jožeta ni doma, so napravili preiskava Ker pa niso našli ničesar, so preostale domače segnali iz hiše, nato pa hišo zažgali. Ostalih hribovcev tedaj niso iskali.
Zvezana Hribovca so Italijani odgnali v Borovnico in zaprli v prostore osnovne šole. V vseh prostorih šole je že bilo nagnetenih precej aretiranih moških iz Borovnice in okoliških vasi. Padežarja so vtaknili v manjšo sobo v kateri je bilo kakih 10 ljudi, sedečih na podu, komentirali so dogodke tega dne. V kotu sobe je na golem podu sedel slabo oblečeni neznanec, ki ga ni nihče poznal. Govori ni z nikomer nič in le od časa do časa je dvigni glavo in pogledal po navzočih aretirancih, potem pa bi jo zopet spustil globoko med kolena. Končno pa je to njegovo obnašanje padlo Pavlič-kovemu Francetu v oči in postal je pozoren nanj. Skrivaj ga je natančno opazovat in nazadnje ga je tudi prepoznal. BI je prav tisti italijanski sergente,
Ki je še pozimi 18. januarja v Pavličkovi kuhinji spraševal, kjer bi se v vasi moglo dobiti sani za prevoz, ni pa povedal, kaj bodo voziti. Kmalu pa so Padežarji le izvedeli, da so sani rabili za prevoz pobitih Kušljanovih iz Bezuljaka in pa svojega ranjenega vojaka. Tedaj je ta »neznanec« govoril v čisti slovenščini. Torej so ga Italijani vtaknili preoblečenega med aretirance, da bi prisluškoval pogovorom. Hitro in skirvaj so bili opozorjeni vsi navzoči v sobi in ni imel kaj slišati.
Še isti dan popoldne so bili vsi aretirani odpeljani v Ljubljano in zaprti v vojašnico na Taboru, tedaj imenovano »belgijska kasarna«. V noči 17.—18. aprila pa so jih s transporotom odpeljali v taborišče Gonars. Pavličkov France se je že spomladi 1943 na intervencijo vrnil domov, oziroma v Borovnico, kjer je stopil v vrste belogardistov, štalarjev Tone pa je kmalu po prihodu iz internacije stopil v Nov.
Množični zbor Hribovcev
Nekako aprila meseca 1942. leta so partizani, ki so ostali na terenu, sklicali množični sestanek
vseh Hribovcev. Ta zbor je bil pod Padežem v bližini manjšega gozdnega kompleksa, imenovanega »Gozdec«. Na zboru je bilo kakšnih 30 ljudi, v glavnem iz Padeža in Pokojišča. Zavrhovci se tega sestanka niso mogli udeležiti, saj so ravno tedja tam gori Italijani začeli graditi bunkerje za obrambo borovniškega viadukta.
Tako je bio gibanje ljudi na Zavrhu posebno ponoči močno omejeno, pa tudi nevarno.
Sestanek so sklicali že znani stari partizani: Tone Zalar-Žan, Tone Gradišnik-Janoč, Tone Cerk-Martin, Ivan Korošec, Gorjanov iz Laz, ki pa je kmalu potem padel nad domačo vasjo. Največ je bilo govora o odnosu Hribovcev v partizane. Ta sestanek je imel pozitiven odmev, saj je ne dolgo za tem odšla prva skupina Hribovcev v partizane. Dogodki so se začeli hitro odvijati in slediti eden drugemu.
Odhod prvih Hribovcev v partizane
Po teh zadnjih aprilskih dogodkih so začeli Italijani vse bolj pogosto zahajati v hribovske vasi. Nevarnosti za nove aretacije in internacije je bilo vse več in treba se je bilo odločiti. Dne 8. maja 1942. leta je odšla prva skupina mož in fantov iz Padeža in Pokojišča v partizane. Bili so: oče in sin Pristave-Pirčkova, brata Lojze in Jernej Vidmar iz Padeža, Debevec Jože-štalarjev iz Padeža ter Dragarjev Tone iz Pokojišča. Samo dva — tri dni nato sta prišla tudi oče Andrej in sin Jože Ravni-karjeva iz Pokojišča. Ne dolgo zatem so se tej prvi skupini pridruzžili še: Debevec Janez—Štalarjev iz Padeža, Debevec Jože-Zgornji Pavličkov iz Padeža, Ravnikar Jože st. iz Pokojišča Debevec Ivan-Jiblanščov in Dragar Ivah iz Pokojišča. Svojim sovaščanom se je pridružil tudi Dolenc Franc iz Padeža, ki pa ni dolgo zdržal pri partizanih. Navezanost na številno družino in neodločnost sta
ga odtegnila, tako da je nekega dne na hitro f* metal na voz nekaj bornega imetja ter s celo <Hi žino zapustil Hribe in se odselil v dolino. Tova'1*' mu tega niso preveč zamerili, saj so poznali ni' govo omahljivost. ::j
Sprva so si začasno uredili bivak iz šotorov gostem smrečju nekje za Gospodovko. S stra^ in patrolami so skrbeli za svojo varnost. Vidm*'. jev Jernej in Štalarjev Jože sta takoj odšla pre^ Koželjškega loga na zvezo s partizansko enoto. * je tedaj in še dolgo potem — taborla na Strmfl^ To je bila 3. četa Sercerjevega bataljona s W mandirjem Jožetom Merlakom-Milanom iz Bisif«■ Tam sta dobila nalogo, da se takoj preselijo v V" vrh, kjer naj si na severni strani nad gozdno po^?' imenovano »križna pot«, postavijo taborišče-so takoj tudi storili. Tako se je postopoma v W\' novem taborišču zbralo 13 hribovskih partizano* Organizirali so se v posebno enoto — vod; in1*' novani udarni vod 3. čete. Za komandirja čete t postavli izkušenega vojaka Vidmarja Jerneja. 9\ so za tiste čase odlično oboroženi in opremlja";
Glavna naloga tega voda je bila, tako kontro* rati teren proti Pokojišču in Dobcu, da bi tako & varovali dohode do Koželjškega loga in Strrna^ iz te strani: V ta namen so si visoko gori nad tao0' riščem uredili stalno opazovalnico z daljnoflj? dom, od koder se je videlo proti Borovnici- ^ hribčku, imenovanem Vršič, nad Padežem, pa v postavili stalno zasedo z mnitraljezom, od kodj se je lahko branilo dostop do Padeža in napr* Teren pa so poleg tega kontrolirali s patrola^ tako da se na Hribih ni moglo nič premakniti. \ tega ne bi partizani pravočasno opazili in ukrep3'. Hodili pa so tudi na druge akcije, ki so jih skupa'., ostalimi borci 3. čete izvajali posebno ob žele^' ški progi Borovnica—Logatec. Tako so 17. m«? obstreljevali italijanske barake na Dolu, 26. in K maja italijansko posadko nad Zavrhom, 8. junr minirali progo pri Verdu in dr. ,.\
(»enadaljuK
NI J 1981
NAŠ ČASOPIS
r
rt
i
i
Hkl so tisti, ki žive od čebel. Franc Krže je eden od tistih, ki mu belarstvo reže kruh. Čebelari le toliko, kolikor oče rabi pomoč, ugače pa izdeluje panje, za katere je veliko povpraševanje.
OB 75-LETNICI ORGANIZIRANEGA ČEBELARJENJA NA VRHNIKI
Čebelarstva ne smemo Obravnavati mimo kmetijstva
Naši čebelarji praznujejo letos že 75-letnico delovanja. Minilo Petinsedemdeset let od tiste nedelje, ko so se čebelarji z Vrh-*• in okolice zbrali v gostilni pri Jurci. Po domače so rekli »pri Ulipčanu« kraj mosta. Kdo bi vedel povedati, kaj jih je napoti-' kakšna čustva so jih navdajala in kaj so si obetali od čebelar-* organizacije. Nedvomno je temu botrovala želja po napred-
' kovnost, zato bi lahko pričakovali
po uradni statistiki iz leta :1n, torej štiri leta po ustanovi-
je bio tedaj na Vrhniki 1433 'ijev čebel. Od tega 370 s 9makljivim satjem. Ostali pa 'bili kranjiči. Če to število če-'Ijih družin primerjamo z da-^njim stanjem, ugotovimo, da ^ilčno ni bistvene razlike, le Niča najbrž ni več nobenega. 2a obdobje med obema voj-">ia je zanimivo, da smo imeli 'Vrhniki čebelarje, ki so čebe-fll S300 do 500 AŽ panji. Sedaj čebelarja, ki bi imel nad 80 pa-9y čebel. Samo nekaj jih je, ki "9jo nad 50 panjev. Vsi ostali & ihanjši čebelarji. Lahko torej ^emo, da ima čebelarstvo v *8i občini povsem ljubiteljski *6aj.
dolgoletni tajnik čebelarskega Jjštva, ki povezuje družini v Borov-" in na Vrhniki, ter je sedaj tudi *1sednik, Jože Stanonik, takole Jda na tiste čase: »Od ustanovitve •jelarske podružnice, najbrž pa že prej, so naši čebelarji tudi že Ražali svoje čebele na boljše J*. Že leta 1926 so prvič odpeljali *ele na ajdovo pašo na Štajersko, ^ednja leta pa so organizirali po-
tudi presenetljive uspehe. Vendar temu ni povsem tako. »Slabšajo se pašne razmere, pojavila seje tudi pri nas do sedaj še neznana bolezen-varooza. Glavni medeni vir je sedaj gozdna paša. Ajde skoraj ni več. Veliko vozimo na pašo v druge kraje. Že leta 1963 smo prvič peljali čebele na 330 km oddaljeni Velebit v Liko na žepek, kamor vozijo nekateri še danes. Ta pašišča so se z ureditvijo cest zelo približala. Precej vozimo čebele tudi na Primorsko na spomladansko pašo akacije. Junija in julija pa v Zasavje na pravi kostanj. Ta paša je izredno pomembna tudi za-
rjen čebelarski vlak, ki je vozil po-P« in v jutranjih urah prispel na to ali r° stran Mure. Veliki posevki ajde P nudili čebelam izdatno in zanes-r° pašo. Manj podjetni čebelarji so pli na ajdovo pašo na Dolenjsko. Bjhjftl čebelarji pa so se zadovoljili s pvozom na Ig in v okoliške vasi, '6r je bilo včasih veliko prašne in je-PJJke ajde. S tem, da so čebele zabili na ajdovem medu, je bila čebe-^ prihranjena predelava sladkorja Jamsko zalogo. To pa je pomenilo, 9 So bile prezimovajoče čebele :a1 izčrpane, kar je bilo zelo po-
Ej10 za razvoi v nas'edni' p°"
Je čebelarske idile, združene z *Wmi napori, ni več. Nekdaj na dišečega ajdovega medu skoraj 8 Poznamo več.
pašišča pa niso edina, na so vrhniški čebelarji prevažali
Ob cesti proti Pokojišču so postavili opazovalno čebelarsko postajo in vsak dan v Ljubljano poročajo o donosu.
radi bogatega donosa peloda, ki je čebelam potreben v naslednjih mesecih, ko v naravi ni več toliko cvetnega prahu. Uspešnega čebelarjenja na stalnem mestu torej ni več. Prevoz je nujen tudi zaradi zdravja čebel, čeprav je s tem večja možnost okužbe in širjenja bolezni,« pripoveduje Jože Stanonik.
Lani so opazili, da se je pojavila okužba. Takoj so ukrepali in letošnjo pomlad so ponovno pregledali vse panje in kaže, da so bolezen zatrli.
Ni samo med tisti, ki je najpomembnejši, kadar govorimo o čebelarstvu. Čebelarstvo je sestavni del kmetijstva.« Tudi 10 do 15 krat večji dohodek ustvarijo čebele kmetijstvu, kot je dohodek Čebelarja od medu,« meni Jože Stanonik. Zatorej čebe-
DAN ČEBELARJEV, ki ga organizira Čebelarsko društvo Vrhnika, bo S. julija 1981 ob proslavi 75-letnice svojega obstoja
SPORED
—■ ob 9.30 kulturni program ob otvoritvi in predaji novega čebelnjaka Čebelarskemu krožku Ivan Cankar na Vrhniki (Tržaška c. 2)
p; do 14. ure zbiranje Čebelarjev pred Domom JLA na Vrhniki ob 14.30 začetek sprevoda po glavni cesti na slavnostni prostor pri zadružni trgovini
V sprevodu bo godba na pihala, narodne noše in ponazoritev Antona Janše s spremstvom —■ sprejem in pozdrav gostov, čebelarjev in zgodovinskih osebnosti —cesarice Marije Terezije ii i učitelja na prvi čebelarski šoli Antona Janše — na slavnostnem prostoru.
— govori
— nastop folklorne skupine iz Ligojne. PO PROSLAVI
m zabava s plesom (»Ansambel TRČEK«)
~- čebelarska razstava, bogat srečelov in prodaja spominskih značk
v °le čebele na pašo. Nekateri so rv?"i tud v Sušak in Gorski Kotar. uSvoboditev leta 1945 je dala čebe-1 »m in organizaciji novega poleta. JjPrej smo statistično ugotovili sta-okrnjene so bile čebelje dru-f.?6 in čebelarska oprema Spo-"«dl leta 1946 leta pa smo že orga-ii?r*li tudi prevoz na pašo, akcije v vodino. Jeseni istega leta pa je z ^ške železniške postaje krenil z dvanajstimi vagon) čebel na vo pašo na Štajersko. Naslednje u- vlak s trinajstimi vagoni. S tem bH prevoz na ajdovo pašo tudi jjfKicen. Zaradi spremembe kultur ^.Poljih, pa tudi ajda ni več medila g^ehdaj ni bilo več željenega
U^Jko pa čebelarijo danes? Brez ""»a se je izredno dvignila stro-
larstva ne moremo in ne smemo obravnavati ločeno od kmetijstva. Glavna stična točka med čebelarji in kmetijci je gotovo čebelna paša. Ta je z novimi izbori poljščin vse manj naklonjena čebelarstvu. Nujno uničevanje plevela s sodobnimi strupi in izboljševanje travnikov je precej izrinilo čebele z naših polj. Zelo skromni so poskusi, da bi vsaj delno vrnili ajdo na naše njive. To nenadomestljivo pašo morajo sedaj čebelarji nadomeščati skoraj vsako leto z obilnejšim krmljenjem s sladkorjem.
čebelarstvo kot kmetijska panoga je odvisna tudi od tega, kdo v tej panogi deluje. Večina čebelarjev je še vedno samoukov. Koliko naših občanov ima čebele, je težko reči. Vemo pa za podatek, da je v Vrhniško čebelarsko družino vključenih
110 čebelarjev, v borovniško pa 31. Povprečna njihova starost ni ravno nizka, so pretežno starejši ljudje in srednjih let. Mladih ni ravno veliko. Da bi mladino pritegnili k čebelarjenju, so na Mrakovi šoliže 1960. letav okviru svobodnih dejavnosti začeli s čebelarskim krožkom. Mladim je mentor učitelj Tone Novšek. Ravno ta krožek postaja prava osnova čebelarstva, čeprav ugotavljajo, da ni ravno veliko mladih, ki jih nato, ko končajo osnovno šolo, še vleče k panjem.
Starejšim in izkušenim čebelarjem ni težko mladini pomagati in jih vzgajati. Ob šoli Janeza Mraka so postavili čebeljnjak, tako da bodo mladim še bolj nazorno približali to koristno in zanimivo delo. Dobro namreč vedo, da je vsako vlaganje v čebelarstvo, mednje pa sodi tudi vzgoja mladih, izredno koristno. To je namreč panoga, ki ima velik pomen za
čebelarji živijo s svojimi čebelami, jih oskrbujejo in negujejo ter stalno opazujejo njihovo življenje. Dobro vedo, kako se razvija in živi zdrava čebelja družina. Poznajo normalen videz zaloge in normalno obnašanje čebel. Pri rednem oskrbovanju in nadzorovanju življenja v čebelji družini kaj hitro opazijo odstopanja od nenormalnosti. Naš sogovornik Jože Stanonik je »pravi prijatelj« s čebelami.
celotno kmetijstvo, poleg tega pa je pravi barometer biološkega ravnovesja v naravi. Obstoj in razvoj čebelarstva bosta vedno težja, če ne bomo pravočasno spoznali, da moramo tudi v čebelarstvo nenehno vlagati in nanj gledati kot na povezanost človeka z naravo in da čebelarjenje ni samo panoga poklicnih čebelarjev, ampak mnogo širšega kroga ljudi, ki vidijo v njej svoje razvedrilo in pri tem prispevajo velik delež k celotnemu kmetijstvu. Taki pa so naši čebelarji, ki letos praznujejo visok jubilej. Ko smo že ravno pri tem, naj povemo, da vse, ki jih zanima čebelarjenje, vabijo 5. julija na njihovo srečanje.
V Verdu smo zabeležili tole idilo ob čebelnjaku
Čebele so pridne delavke. Poleti živijo najbolj pridne samo tri tedne, toliko se »zgarajo«. Pozimi, ko mirujejo, pa živijo tudi po šest mesecev.
Pomen čebele za kmetijstvo je že pred 200. leti poznala Marija Terezija, ki je vodila izrazito kmečko politiko, zavedajoč se, da brez zadostne in kvalitetne prehrane ni napredka v državi, saj je zdrava in količinsko zadostna hrana neobhoden pogoj za vse drugo. Zato je čebelarstvo podpirala tako, daje stimulirala čebelarje, ki so bili oproščeni raznih davščin. Vpeljala je pouk čebelarstva v osnovnih šolah in ustanovila prvo čebelarsko šolo, na kateri je bil prvi učitelj in predavatelj prav naš, slovenski, čebelar Anton Janša.
Pri nas žal često gledamo, ne samo občani, tudi kmetijski strokovnjaki bolj na čebelarje, kot na čebele. Pri čebelah vidijo le njihove pridelke — med in vosek, v zadnjem času nekateri maloštevilni še propolis, cvetni prah in matični mleček, čeprav vrednost vseh teh pridelkov ne predstavlja niti 10 % vrednosti, ki jo dajejo čebele poljedelcu in sadjarju pri oplojevanju. Strokovnjaki so dokazali, da 95 % vseh oploditev, ki jih opravijo žužki, odpade na čebele. Edino čebele zaradi svojega ustroja in načina nabiranja nektarja in peloda oplodi žužkocvetne plodove in da je odpadanje plodov v dobi dozorevanja najmanjše prav pri tako oplojenih rastlinah.
Igrajmo se z otrokom!
Mamica z otrokom nakupuje. Polica z igračami. Pred njo se postavi otrok in Izbere plišastega medvedka. Stisne ga k sebi. Neusmiljen jok, ko ga mamica vrne na polico. Večkrat smo priče takih prizorov.
Kaj otroku pomeni igrača? To je delovno orodje, s katerim spoznava svet, rešuje probleme in nenazadnje tudi stvar, s katero lahko poteši svoja čustva in razvija bujno otroško domišljijo.
Poseben čar predstavlja otroku kuhinja. V njej sicer ne najde igrač — svojega delovnega orodja. Otrok nas posnema in ko ima mamica delo, bi ji otrok rad pomagal. Naj pomije svoj krožnik, žlico, zamesi košček testa, sladka svojo skodelico čaja. S svojo metlico naj pomete drobtine pod mizo... Majhen otrok bo to naredil z veseljem, navdušen bo nad uspehom. Delo bo sprejel kot igro. Pohvalimo ga in drugič bo še z večjim veseljem pomagal. Nikar ne odganjajmo otroka z vpitjem, boš kaj razbil, si neroden, površen. Otroka glejmo z njegovega stališča. Mi to že znamo, otrok se uči, čeprav se pri tem igra.
Že nekaj mesecev star dojenček bo z zanimanjem opazoval pisano kapico, privezano ob rob postelje. Koje malo starejši so mu v največjo zabavo njegovi prsti. Koliko dela ima z njimi! Enoletnik bo z navdušenjem zlagal različno velike posodice. Zelo je jezen, ko mu ne uspe večje posodice spraviti v manjšo! Veliko zabave ima tudi z igračami, ki povzročajo šume (ropotu-
Ijice, zvončki, kocke). Tudi z navadnim papirjem, ki ga lahko trga, je zadovoljen. Dveletnikže krepko koraka in obrne vsak kot v stanovanju. Pred njim ni nobena stvar varna. Zelo rad ima igrače, ki jih vleče za seboj (različni vozički, avtomobilčki, celo navadna škatla iz kartona). Mehke igrače mu veliko pomenijo, še posebno zvečer, ko se ugasne luč. Stisne jo k sebi, počutil se bo varnega in zadovoljnega. Iz leta v leto postaja otrok pri izbiri igrač bolj zahteven. Trilet-niki in starejši otroci uživajo ob kockah, ki jih sestavljajo v različne kombinacije.
Starši smo večkrat v dilemi, ko kupujemo igrače. Kakšno igračo dati otroku, da bo funkcionalna, estetska — dobra igrača? O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega. V trgovinah imamo dokaj dobro izbiro, nekatere igrače so že označene z etiketo — dobra igrača. Kljub dobri izbiri igrač v trgovinah pa bomo otroku naredili veliko veselja, če mu igračo naredimo sami. Otrok nam pri tem lahko pomaga (izbira blaga, polnjenje igrače). Če je otrok starejši, mu pokažimo, kako krojimo, šivamo. Preproste igrače lahko sešije tudi sam. Naredite . otroku lutko. Mlajši in malo starejši otroci imajo lutke izredno radi. Nataknite si lutko na roko! V trenutku bo lutka zaživela, kot bi otroku govorila žival ali oseba, ki jo lutka predstavlja. Igrajte se z otrokom, pogovarjajte se z njim preko lutke! Otroku in sebi boste naredili veliko veselja in
zadovoljstva. Poiščite doma ostanke blaga, morda imate majico z oguljenim ovratnikom in rokavi, prekratko krilo... Želim vam veliko uspeha! Izdelava zajčka:
Kroj povečajte na poljubno velikost (lutka je velika približno 50cm). Blago prepognite, položite kroj in izrežete. Sešijemo prednjo in zadnjo stran. Na rokave prišijemo roke, ki jih lahko na-polnete). Izrežemo dva ovala in prišijemo na trak. Pustimo odprtino za tulec. Na vrhu glave zavežemo dve manjši odprtini za ušesa iimo odprtino za n jih prišijemo. Glavo napolnemo (vata, ostanki blaga, multopren). V glavo vtaknemo tulec, ki ga naredimo iz tanjšega kartona. Trup prišijemo na glavo. Iz poljubnega blaga izrežemo oči, nos, usta (lahko tudi izvezemo) in nalepimo na glavo. Na tak način lahko naredimo tudi druge živali: slona, muco, kužka, račko. Spremenimo ušesa, naredimo kljun, rilec...
Kako se bomo igrali z lutko?
Lutko nataknemo na roko tako, da kazalec vtaknemo v tulec, palec in sredinec pa v rokave. S kazalcem lutki premikamo glavo (prikimavamo, stresamo...) S palcem in sredincem premikamo roke (se rokujemo, prijemamo različne stvari). Z rokami nakazujemo tudi različne situacije (lutka spi: z roko podpremo glavo; se začudi: z obema rokama primemo za glavo; se ustraši: z obema rokama pokrijemo obraz).
1. elava ( zadnji + sprednji del)
2. roka
3. ušesa
4. prednji del telesa 5* sadnji del telesa
trak za glavo
I
6
NAŠ ČASOPIS
JUNIJ 1981
MŠO — izreden odziv
Mladi so tudi v letošnjem letu organizirali Mladinsko športno olimpiado (MŠO) 81. Tekmovanja so se odvijala od 4.4.1981 do 23. 5. 1981. Mladinci so tekmovali v 8 športnih panogah, mladinke pa samo v eni, ker za več panog nI bilo prijav. Tekmovanje je potekalo nepretrgoma 8 tednov. Prav zaradi dolžine tekmovanja pa so se pokazali določeni problemi, saj je za ekipo, sestavljeno iz cele KS, to dokaj dolgo tekmovanje. V celotnem tekmovanju je sodelovalo 450 do 550 mladink in mladincev iz 21 00 ZSMS, ki so tekmovanje v letošnjem letu vzeli dokaj resno, saj to nI le športna prireditev, ampak tudi družbenopolitična manifestacija, s katero skušamo mladi na dostojen način praznovati 25. maj — Dan mladosti in mesec maj — mesec mladosti.
Tudi v letošnjem letu so nam pri izvedbi tekmovanj pomagali klubi, društva in sekcije, ki so nosilci raznih športnih panog v naši občini. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, prav tako pa gre zahvala ZTKO, ki nam je s finančnimi sredstvi pomagala pri izvedbi.
REZULTATI:
Odbojka — mladinke
1. Vrhnika
2. Verd
3. St. Vrhnika
Streljanje — mladinci
1. Iskra Antene
2. VP 5312
3. BI. Brezovica
Tekmovalni pohod — mladinci
1. VP 5312 I
2. Vrhnika (Košarkarska sekcija) I
3. VP 5312 II
Kegljanje — mladinci
1. Liko Verd
2. Fenolit
3. Igrad
šah — mladinci
1. VP 5312
2. Fenolit
3. Oš Borovnica I
Namizni tenis — mladinci
1. VP 1267
2. VP 5312
3. Iskra Antene
Odbojka — mladinci
1. VP 5312
2. Borovnica
3. VP 1267
Košarka — mladinci
1. VP 5312
2. Vp1267
3. Vrhnika
Nogomet — mladinci
1. VP 5312
2. Podlipa
3. VP 1267
FEFEPi BORUT
Kolesarji na vrhniških ulicah
Kolesarska sekcija TVD Partizan Vrhnika je izvedla v soboto, 23. maja kolesarske dirke po ulicah Vrhnike. Nastopilo je preko 80 kolesarjev Iz raznih krajev Slovenije, ki so bili razporejeni v šest starostnih kategorij, številni gledalci so z zanimanjem sledili tekmovanjem.
Na prvi dirki je nastopilo več kot 20 pionirjev, ki so se izkazali kot dobri kolesarji. Zmagal je Kozjek Jože-Horjul, pred Krištof Tomažem-Astra Ljubljana. Tretje mesto je zasedel najbojši Vrhničan Petkovšek Sandi.
sledili Grom Bogdan, Langeival-ter Janez in Suhadolnik Tine.
V dirki starejših veteranov je takoj po startu s hitro vožnjo pobegnil Hravat Gabrijel iz Grosup-Ija. Za njim pa sta se na 2. in 3.
Kolesarji na vrhniških ulicah
Sledila je dirka žensk. Od samega začetka je korajžno potegnila Vrhničanka Furlan Helena, ki je z zmagozaslužila aplavz giedaicev. Ža naslednji dve mesti pa sta se borili Horjulčanka Končanova in Vrhničanka Vidi-čeva.
V dirki mladincev sta takoj na začetku vožnje silovito potegnila Hrovat Ile-Astra in škof Iztok-Horjul. Od Vrhničanov je v začetku najboljše vozil na 3. mestu Škrjanc Miran. V drugem krogu pa se je izkazal sijajni Trampuž Robi, ki je v sprintu prehitel 4 vozače in se uvstil na 3. mesto in ga tudi obdržal do konca dirke.
V glavni dirki članov 26. kolesarjev je bila konkurenca močna. Premočno je zmagal Penko Go-razd-Rog Ljubljana, pred Bozo-vičem Milošem-Kranj in škulj Markom-Horjul. S petim mestom pa je presenetil najboljši vrhniški vozač Oblak Mirko. Ostali Vrhni-čani so bili za to dirko manj pripravljeni. Razveseljiva pa je velika udeležba dirkačev-domači-nbv.
Dirka mlajših veteranov je potekala v zmagoslavju vrhniških dirkačev, saj se je med prvih 10 uspelo vriniti na 7. mesto samo Malovrh Francu iz Ljubljane. Z dobro tehnično vožnjo je zmagal Miro Miklavčič pred Jožefom Mi-klavčičem in Jelovšek Gabrijelom. Z dobro vožnjo« pa so jim
mesto uvrstila Gale Marjan in Je-rina Jože.
Trije prvouvrščeni iz vseh dirk so prejeli medalje. Ekipno je zmagala Vrhnika in osvojila pokal, ki gaje darovala občinska skupščina Vrhnika. Drugo mesto je dosegla ekipa Horjul. Tretje mesto pa je dosegla Astra Ljubljana.
Sodniško službo celotnega poteka dirk je tudi tokrat dobro vodil Fefer inž. Tone.
Tudi na teh dirkah po vrhniških ulicah so se nam pridružili mladi radioamaterji iz Vrhnike, ki so po mikrofonu seznanjali gledalce o poteku dirk in zmagovalcih, vmes pa so z glasbo poskrbeli za prijetno razpoloženje gledalcev.
Rezultati: Pionirji od 10—14 let (4 krogi):
1. Kozjek Jože, Horjul; 2. Krištof Tomaž, Astra Lj.: 3. Petkovšek Sandi, Vrhnika;
Ženske neomejena starost (4
krogi): 1. Furlan Helena, Vrhnika; 2. Končan Vanja, Horjul; 3. Vidic Vima, Vrhnika;
Mladinci 15—18 let (8 krogov):
1. Hrovat lle, Astra Lj.: 2. Škof Iztok, Horjul; 3. Trampuž Robi, Vrhnika;
Člani 18—35 let (12 krogov): 1. Penko Gorazd, Rog Lj.: 2. Bozovič Miloš, Kranj; 3. škulj Marko, Horjul;
Veterani 35—45 let (6 krogov): 1, Miklavčič Miro, 2. Miklavčič Jože, 3. Jelovšek Gabrijel
Veterani 45—55 let (4 kroge) 1 Hrovat Gabrijel, Grosuplje; 2. Gale Marjan, Rog-Franek; 3. Jerina Jože, Logatec;
KAREL ŠTIRN
Moštvo naše garnizije na svečanem defileju ob zaključku prvenstva.
ŠPORTNO PRVENSTVO LJAO
Več od športa
Partizanska Bala krajina Je prisrčno In z ljubeznijo sprejela udeležence 36. športnega prvrtestva LJAO In 4. srečanja kutturnozabavnlh skupin. Okoli 2500 udeležencev športnega tekmovanja in kulturnih aktivnosti J* ž* takoj ob prihodu v Črnomelj, Metliko, Semič občutilo dobrodošlico, spoštovanje In želji tudi domačinov, da se gostja prijetno počutijo v njihovi sredi.
Vrhničani so bili še posebej zadovoljni, ko so za pokrovitelja dobili TGP Metlika SOZD za transport in gradbeništvo. V tej neveliki DO, ki šteje okoli 200 zaposlenih, posebej poudarjajo nacionalni sestav zaposlenih. 36 odstotkov je domačinov, vsi ostali pa so iz drugih krajev naše domovine. Ob sprejemu je bilo rečeno, da sta bratstvo in enotnost vodilo razvoja tega kolektiva.
Svečani defile tekmovalnih ekip — Postojne, Maribora, Ptuja, Ljubljane, Vrhnike iz Novega mesta in Ajdovščine je bil za mnoge posebno doživetje. V isti vrsti so korakali znani jugoslovanski športniki, ki jih pozna ves športni svet s tistimi, ki so se s športom začeli ukvarjati šele v JLA
Tudi kulturni program se je čudovito skladal s svečanostjo ob otvoritvi 36.
boljših rezultatov omenimo njegov skok v daljavo z vojno opremo in čevlji, skočil je 5,76 m. fo je rezultat vreden pozornosti in spoštovanja.
Rokometaši so osvojili sedmo mesto z eno zmago in s šestimi porazi. Premagali so Maribor (18:12). To moramo omeniti, da so na rokometnem turnirju nastopili tudi rokometaši Jrina, Ivezič, lic, Radič, Kos in drugi, manj znani rokometaši prve in druge zvezne lige.
še slabši položaj so imeli košarkarji. S svojimi igrami so zaslužili vsaj eno zmago, a jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo koncentracije in tekmovalnih izkušenj. Pri njih je bila konkurenca še hujša. Nastopili so Vujačič, Subotič, Papič (Olimpija) Akik (Cibo-na) Tičina (Zadar) in drugi.
V Mariboru služita vojaški rok Vrhničana Andraž Torkar in Anton Frumen, ki sta se odlično odrezala na prvenstvu. Torkar je bil 1. na 100 metrov in 200 m. Frumen pa je bil 3. na 1500 m.
športnega prvenstva LJAO, jasno je simboliziral nerazdružljivo povezanost naših narodov in narodnosti in tudi željo, da vztrajamo na Titovi poti. Posebno močan je udeležencem ostal vtis napisanih živih parol »40 let JLA« in »LJUBIMO TE« kot tudi izpisane meje naše samoupravne socialistične družbe enakopravnih narodov in narodnosti.
športno prvenstvo UAO je otvoril general — podpolkovnik Milan Jerkič. Iz njegovih besed izvira ena misel: naj zmaga šport in naj to športno tekmovanje pomaga vzpostavljati še močnejše vezi med narodi in pripadniki' JLA. Zmagal je šport in duh skupne pripadnosti. Pet dni na športnih igriščih v Črnomlju, Semiču in Metliki ter' Novem mestu so se vojaki borili za točke in sekunde.
Vrhničani so računali ravno na športne discipline, ki so bolj vojaške: vojaški mnogoboj, streljanje s pištolo z avtomatsko in polavtomatsko puško, plavanje. V igrah z žogo niso mogli narediti več kot se častno boriti in priznati premoč nasprotnika zaradi znanih vojakov-športnikov, ki so nastopali v drugih ekipah.
V plavanju Je Vrhnika v končni uvrstitvi zasedla tretje mesto. Dudaš je osvojil prvo mesto na 100 m prosto. Tudi strelci sov končni uvrstitvi zasedli tretje mesto. Med posamezniki Je bil Jurlč četrti v streljanju s polavtomatsko puško, Ivaniševič in Buha sta bila četrti in peti v streljanju z avtomatsko puško.
Tudi tekmovalci v mnogoboju so opravičili zaupanje. V skupni uvrstitvi so bili četrti s samo osmimi točkami zaostanka za tretjimi, oziroma s tridesetimi za drugimi. Kako majhna razlika v točkah je to, govori podatek, da bi bilo dovolj, da eden od tekmovalcev skoči v daljavo samo deset cm več, pa bi bilo osvojeno tretje mesto.
V konkurenci posameznikov je bil starešina Danko Banšić drogi. Od
Odbojkarji so z zmago nad Novim mestom osvojili dve dragoceni točki.
Tudi atletika zasluži posebno pozornost. V središču dogajanja sta bila metalec krogle Vladimir Milic in skakalec v višini Vasa Komnenič. S svojimi rezultati sta Opravičila nastop. Milic je vrgel kroglo 18,8 m, Komnenič pa je preskočil 212cm. Oba rezultata sta rekorda prvenstev JLA. Vrhničani so lahko še posebej ponosni na svojega Dudaša in na Vuka. Dudaš je bil drugi v peteroboju, Vuk pa je osvojil dve medalji. Bil je drugi v metanju krogle, tretji pa v metanju bombe.
In še en zanimiv podatek iz atletike. V moštvu Maribora sta nastopila tudi dva vrhničana. Andraž Torkar Je slavil dvojno zmago v sprintu: na 100 m in na 200 m. Anton Frumen pa je bil tretji na 1500m.
V skupni uvrstitvi je Vrhnja zbrala 42 točk in s tem osvojila šesto mesto, kar je pravzaprav ponovljeni uspeh iz lanskoletnega prvenstva v Tolminu.
MOMIR ARSIĆ
V najtežji disciplini na prvenstvu — vojaškem mnogoboju je drugo mesto osvojil starešina Danko Barišič
Gostovanje vojakov — nogometašev na Vrhniki
Ob 6. maju, občinskem prazniku, se je tudi NK Usnjar potrudil proslaviti ta praznik. Povabil je moštvo Garnizona Ljubljana na prijateljsko nogometno tekmo.
Po zares dolgem času je nogometno tekmo obiskalo 850 gledalcev, za kar se moramo zahvaliti predvsem priznanemu moštvu iz Ljubljane, v katerem nastopajo znana imena jugoslovanskega nogometa. Moštvo sestavljajo nogometaši, ki nastopajo v prvi in drugi zvezni nogometni ligi. Ravno to moštvo želi avtor članka predstaviti Ijubi-
so moštva vključena samo v rekreacijska tekmovanja.
V tem moštvu moramo pose bej omeniti reprezentante: Ivico Šurjaka, Velimirja Zajca in Bla-gojeviča iz Crvene Zvezde. V moštvu nasprotnikov — nogometašev Usnjarja — je treba najprej omeniti Ivkovica, Bruci-ća, Devčića, Dušana Savica, Ni-kolo Tatoviča, Perduva, Delbe-
teljem nogometa na Vrhniki in v okolici.
Pa pojdimo po vrsti. Znano je, da športniki, v tem primeru vojaki-nogometaši, v času služenja vojaškega roka nimajo zakonite možnosti, da bi nastopali v ustreznem tekmovalnem rangu. Moštvo Garnizona Ljubljana je nastalo, da bi nogomet približali prav tistim, ki ne morejo redno spremljati dogajanja v najkvalitetnejši igri. Seveda je moštvo nastalo z vednostjo določenih kategorij vojaških starešin.
Kot pravi starešina Save Mitić, tehnični vodja in trener, je moštvo gostovalo skoraj v vseh krajih Slovenije: Grosuplje, Maribor, Celje, Ljubljana, Kranj, Ajdovščina, Nova Gorica in .druga manjša mesta v Sloveniji, ki nimajo nogometne tradicije in kjer
ra. Vsi ti so nogometaši, ki so nastopali za določene kategorije selekcij v republiškem in zvez-j nem merilu. Nekateri od njih so ■ celo pridobili dres z državnim grbom. Spomnimo na dejstvo, da je moštvo Garnizona Ljubljana — po odobritvi vojaških oblasti — nastopilo tudi na Pokalu Slovenije in da so prišli v zaključno tekmovanje, ker so prej izločili republiške ligaše, Ilirijo (9:0) in Slovana (4:3).
Igra z nogometaši Usnjarja, kot so po tekmi poudarjali gostj« iz Ljubljane, je bila zelo fer in zanimiva in ni bila obremenjena s samo borbo za točke. Gledale^ so tako lahko uživali ob veščinah priznane igre. Zato so ob slovesu naročili nogometašem i vodstvu kluba: »Povabite nas f spet bomo prišli!«
MOMIR AVSIĆ
ŠAHOVSKE VESTI
Uspeh naših pionirjev na državnem prvenstvu
Na šahovskem festivalu ob dnevu mladosti v Pulju, ki je bilo od 20. do 24. maja letos, so naši pionirji na tradicionalnem moštvenem prvenstvu najmlajših osvojili 2. mesto brez izgubljenega dvoboja. Naši pionirji z Oš Ivana Cankarja so vodili do zadnjega dne, ko so v odločilnem srečanju za 1. mesto s šahisti Oš Bratov Lolič iz Zagreba igrali 2:2. Tako je ekipa OŠ Branka Radićevića iz Novega Beograda izkoristila ta rezultat in prehitela slovenskega prvaka za pol točke. Tako je bil končni vrstni red: 1. OŠ Branko Radičevič 22,5 točke pred OŠ Ivan Cankar 22 točk, itd. Velja pa poudariti.da so naši šahisti premagali v neposrednem dvoboju letošnje prvake.
Hitropotezni turnir
Na zadnjem hitropoteznem turnirju v tej polsezoni je sodelovalo 8 šahistov. Zmagal je Miloševič 6,5 točke, pred Gostiša L. 6 točk, Hadalin 5 točk, in PhVnšek J., ki je osvojil 4 točke, itd.
M. STANKOVIČ
Pešpot Vrhnika—Triglav
Letos bo že sedmo leto zapored poleti organiziran peš pohod * Vrhnike na Triglav (predvidoma v začetku julija).
sebne dnevnike prosimo da & oglasijo v pisarni planinske?/j društva, Tržaška 12 (uradne ur* i so ob četrtkih od 16. do 18 ure) Tu bodo na podlagi dokazov lahko prejeli ustrezno značko ^ izkaznico, kajti v bodoče bo mc goče dokazovati prehojeno p°' le z žigi v dnevniku poti, ki 'f lahko dobite v pisarni planin' skega društva.
Vse, ki se nameravajo leto5 udeležiti organiziranega pohO' da, pa prosimo, da se prijavijo 1 planinskem društvu.       S. J'
Ker se je število tistih', ki so pot že prehodili, vsaj enkrat povzpelo že čez 60 smo pot organizirali kot transverzalo in zato izdelali dnevnike poti, za večkratne udeležence, kijih tudi ni malo, pa tudi izkaznice, v katere se vpisuje vsak pohod posebej in obenem podeli tudi odgovarjajoče transverzalne značke: Za prvič prehojeno pot — bronasti znak, drugič—srebrni znak in tretjič— zlati znak. Vse, ki so doslej že prehodili pot enkrat ali večkrat, pa tega niso zabeležili v po-
MU 1JU1981
NAŠ ČASOPIS
ni
potn IJana
mo v
10
ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V TURIZMU IN GOSTINSTVU
»Drive in« restavracije ob naših avtocestah?
Promet na naših avtocestah je zlasti v sezoni zgoščen za-j\ Idi priliva turistov. Vsem turistom pa je skupno, da se jim mudi 1 e, 5 cilj, kjer imajo večinoma že plačane rezervacije. a In  Zamislimo si položaj turista ki potuje skozi naše kraje na ezde drJih. Čeprav je verjetno odpotoval pravočasno, se mu na poti - no ludi, saj ga na koncu potovanja čaka rezerviran hotel, kjer bo je tri rniru obedoval in se odpočil. Kaj pa, da bi se spotoma ustavil? i, Bri as, da je toplo kosilo več vredno od hladnega narezka. Toda vica,     je zapustiti avtocesto in se odpeljati v nekaj kilometrov Oddaljeni kraj, nato poiskati parkirni prostor in primerno resta-racijo ter obedovati. To pa lahko vzame 2 ali 3 ure dragocena časa in medtem je lahko že blizu cilja. Za to, da turisti potujejo mimo nas in ne potrošijo nekaj svojih iz, čeprav bi to želeli, pa smo krivi sami, ker ne znamo do-lj prisluhniti zahtevam potnikov na avtocesti ki žele obedo-iti in se okrepčati ter čimprej nadaljevati vožnjo.
KAJ JE »DRIVE IN« RESTAVRACIJA? Dobesedno prevedeno, to je restavracija, kamor se potnik fipelje z avtomobilom. Običajno so to provizorične restavraci->< ki so odprte le v sezoni.
Te restavracije za potnike v tranzitu so vedno postavljene ob locesti. Zidanih objektov je malo ali jih sploh ni, ker se lahko rabljajo provizoriji. V bistvu gre za ograjen prostor z mno-itii parkirnimi prostori ter z uvozom in izvozom na avtocesto, 'otnik, ki se pripelje po dovozni poti z avtoceste, pri vhodu [ajme jedilnik, oziroma seznam turističnih menijev. Alkohol-pijač ni na seznamu in jih ni možno dobiti. Gost nato vozi o do parkirnega prostora, kjer parkira, a ne zapusti vozila, arkirni prostori so razporejeni vzdolž lesenih hodnikov, ki so |ekaj centimetrov dvignjeni od tal in po katerih hostese pripe-<! s0 8jo na servirnih vozičkih hrano. Ko se je gost odločil za menu, lte9° >rižge luči avtomobila, kar je znak za hosteso, da prevzame n zv laročilo in servira hrano. Hostesa servira obed v kovinskih ko-tjih s«aricah, ki zelo spominjajo na nakupovalne košarice v super-ržavi »arketih, in te košarice obeša na zunanje strani oken avtomo-(jejStf>ilov, gostom pa izroči pladnje. Gostje obedujejo kar v svojih a Lji ivtomobilih. Hrano si servirajo sami in jo jemljejo skozi avto-^oja^obilsko okno iz košric. Ko gostje končajo z obedom, dajo z IjMSmi hostesi zopet znak. Hostesa pobere košarice in pladnje ■s,- v^ izstavi račun. Običajno se poravna račun pri blagajni, ki je
.Postavljena pri izvozu iz restavracije na avtocesto. 80 ! Lokacija teh restavracij je v bližini črpalk ali blizu odcepov e. "'avtoceste. Večje restavracije imajo še pred uvozom znak ali s9mafor, kjer sveti rdeča luč, kadar so vsa parkirna mesta v re-Isnja stavraciji zasedena.
ili go Te restavracije so pogostejše na ameriškem kontinentu. Od er in izvira tudi ime teh restavracij. To pa ne pomeni, da bi mo-mjeriffali slepo uvajati tujke v naš jezik. Menim, da je dovolj, da že 2|e^'^amo »market«-e in »hot dog«-e in ni treba da dobimo še J» .jj'drive in«-e. Pa tudi samo z lepim slovenskim izrazom ne bi ®T~ ^biio dovolj pomagano, saj turisti v tranzitu verjetno našega je-°" ' *ika dovolj ne poznajo.
išerf ^ato pride v poštev predvsem znak, ki mora informirati turi-e na sta:
; — da gre za restavracije A V —- da so restavracije namenjene avtomobilistom
— da gre tudi za parkiranje. —*' Morda bi bilo dovolj, da bi napis »restavracija« opremili z
|*naki za smer vožnje in za parkiranje. POMEN TEH RESTAVRACIJ V prvi vrsti je potrebno poudariti, da te restavracije zahtevajo ■ r*lativno zelo malo investicijskih sredstev. Nujno potreben je le ^trezno urejen in tlakovan parkirni prostor s primerno razposajenimi hodniki. Nekateri objekti, za pripravo hrane, ki jo je "Oba le pogreti in pripraviti za serviranje ter higienski prostori, bilo So lahko le provizoriji.
lern Z uvajanjem teh restavracij bi prehodnim turistom ugodili z jub-i^ožnostjo toplega obroka pri tem pa bi izgubil čim manj časa. li do Te restavracije bi bile pomembne tudi v širšem merilu, saj bi ahkPrispevale k boljši in celovitejši turistični uslugi, kar bi pomenilo Osj,0Čko več v mednarodni konkurenci na področju turizma, at in inž. Žigon Marijan
rični van are-
si c aL-itd. V-lC
,ho<
Vzgojno varstveni zavod ^rhnika
tržaška c. 70 Vrhnika
Razpis za varuhinjo na domu
^misija za delovna razmerja VVO Vrhnika razpisuje Prosta dela in naloge:
varuhinje za varstvo otrok na domu, na področju KS Dragomer—Lukovica
varuhinje za varstvo otrok na domu, na področju KS Borovnica.
^aruhinji se sprejmeta v delovno razmerje za določen
da sk«
16'
J ur ka* čk" o C
10
ki ilar
161
po' ivf S
?0GOJI:
i|* soba za varstvo otrok,
splošni zdravstveni pogoji v družini,
**- pravilen odnos do otrok, ,
m v varstvu je najmanj 5 otrok (otroke sprejme Komisija za sprejem otrok pri VVO Vrhnika),
|r starost varuhinje mora biti od 21 do 60 let,
IS moralno politična neoporečnost.
^iČetek del in nalog 1. 9. 81
ysrnene prijave pošljite na VVO Vrhnika, Tržaška c. 70, komisiji za delovna razmerja, v 15 dneh od dneva razpisa.
Odmevi — pisma občanov
Prometni red ali nered na Stari cesti
Že nekaj let je preteklo, odkar je bila Stara cesta iz dvosmerne prei-' menovana v enosmerno. Novost nas je vse navdušila, zlasti, ker se je prometna gneča zmanjšala, pešci pa so bolj varno hodili po opravkih.
Delavci Komunalnega podjetja Vrhnika vsako leto na pomlad z belimi črtami obnovijo parkirišča. Pred nekaterimi hišami pa so oznake prepovedi parkiranja narisane z rumeno barvo, da ne rečem, da je cestišče tudi označeno z prometnimi znaki o prepovedi parkiranja.
Vse bi bilo prav, ko ne bi na Stari cesti odprli dveh novih lokalov — čakalnic »Jernejev hram« in »Urška«. V prvem naši fantje čakajo svoje punce, da nakupijo dovolj hrane v sosednji trgovini in drugi prav tako čakajo svoje boljše polovice, da nakupijo dovolj zelenjave, katere cena je tako visoka, da je niti Svet potrošnikov pri KS Vrhnika ne more doseči, ker v kraju ni mizarja, ki bi lahko naredil tako visoko lestev.
No, pa še vse bi prenesli, če tudi mi, ki živimo ob tej cesti, ne bi imeli svojih jeklenih konjičev. Tako smo včasih prisiljeni zapustiti dom ali se vrniti domov. Toda kje naj se ustavimo, ko pa žejni fantje po več ur ne ugasijo svoje žeje. Noben rumeni Andrejev križ ne pomaga. Največkrat boljše polovice, natovorjene kot mule, ne dočakajo svojih fantov in jo uberejo kar peš domov. Vrhniški fantje pa ne bi bili fantje, če bi vsaj potem, ko so jih dekleta ozmerjala, odšli domov. Tako raje počakajo večera, da lahko še kakšno užgejo po domače.
No, pa ni moj namen preveč opravljati, vsakemu se lahko kaj podobnega zgodi. Raje bi se vrnil na problem, ki izgleda nekaterih ne skrbi preveč, seveda lahko rečem takoj, da zato, ker nihče od njih ne živi na tej Stari cesti. Vsak ima s svojim okoljem toliko opravka, da se nima časa posvetiti tudi okolju drugih.
Včasih le grem peš v Ljubljano in prav prijetno se počutim, ko zagledam može v zelenih uniformah, pa to niso gozdarji ali lovci, temveč novi ljudje—komunalni redarji. Tudi pri nas na Vrhniki imamo enega, tudi ta ima zeleno uniformo, samo njegovo delo je drugačno. To se kar vidi, saj v Ljubljani delajo prometni red in preganjajo tiste fante iz »čakalnic«, pri nas pa mora to biti malo drugače.
Dobro je, da si je AMD pridobilo na Stari cesti svoj poslovni prostor. Še bdjprav je, da je pri AMD nastavljen človek, ki namesto tistih, ki so za to pristojni, dela prometni red na Stari cesti, in tako je prav. Mislim, da bi AMD moralo imeti še več neplačanih redarjev, da bi tiste, ki ne poznajo prometnih predpisov, čimpreje spravili v tečaj za preveritev znanja.
Naj mi oproste vsi, če sem jih morda prizadel. Moj namen je bil: ali naj bo na Stari cesti prometni red ali pa naj se jo zapre za promet. Uporablja pa naj jo tisti, ki živi v tem delu Vrhnike, oziroma samo tista vozila, ki dostavljajo blago za potrošnjo.
ANDREJ GRAMPOVČAN
Hišni svet opozarja starše
Hišni Svet v bloku Na Klisu A-2 je na eni od sej ugotovil, da se kljub opozorilu, da se otroci ne smejo igrati na ploščadi pred poslovnimi prostori in privatno zlatarno, ker z hrupom vznemirjajo tako stanovalce kakor tudi delavce poslovnih prostorov to še vedno dogaja. V bloku imamo tudi bolehnc stanovalce, ki ne prenašajo vpitja in zbijanja žoge.
Prilagamo opozorilo staršem, ki nam ga je posredoval oddelek za notranje zadeve SO Vrhnika.
»SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA« Oddelek za notranje zadeve Številka 61-010-01276 Datum: 7. 6. 1981
OPOZORILO STARŠEM
Na pritožbe SDK ekspozitura Vrhnika; LB, ekspozitura na Vrhniki; Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, enota na Vrhniki, in hišnega sveta, da na ploščadi pred blokom na Klisu A-l, A-2 in A-3 otroci, ki se tu vozijo s kolesi, igrajo z žogo in z drugimi igračami toliko motijo normalno delo v teh ustanovah in tudi stanovalci bloka, da so zaradi tega upravičene pritožbe.
ZATO STARŠE OTROK OBVEŠČAMO, DA SVOJIM OTROKOM PREPOVEJO NA TEJ PLOŠČADI IGRANJE Z ŽOGO, KOLESARJENJE IN VPITJE.
Starše tudi obveščamo, da po občinskem odloku o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika (Ur. I. SRS, št. 4-78) taka dejanja niso dovoljena. Kakršnokoli motenje, nadlegovanje ali smešenje ljudi ter povzročanje hrupa pred ustanovami se smatra za prekršek in se kaznuje od 50 do 3000 dinarjev.
Hišni svet upa, da bo opozorilo zaleglo.
Predsednik hišnega sveta Klis A-2 Kuhar Anton
MERCATOR — HOTELI Gostinstvo n. sub. o. Ljubljana TOZD HOTEL MANTOVA n. sub. o.
61360 VRHNIKA, Cankarjev trg Objavlja prosta dela in naloge
sobarice
Pogoji:   —končana osnovna šola;
— kandidatu nudimo samsko stanovanje;
— objavljena dela in naloge se opravljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom;
— delo je v izmenah
Zainteresirani kandidati naj pošljejo pismene vloge oz. se lahko osebno zglasijo v hotelu, v 15 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega samoupravnega organa.
Izteklo seje življenje prvoborke Ivanke Molek
Izteklo se je življenje prvoborke Ivanke Molek. Od tovarišice borke ---j£ene, kije vedela, kaj je trdo delo v življenju in spoznala, kaj je vojna, smo se poslovili 22. maja.
Takrat, ko je bila še čisto majhna in ko je kot Čeponova Ivanka iz Zvirka na Pakem tekala za kravami po vlažnem in škrtem marostu ali pa po Prevejku nad staro železnico, še ni vedela, kako težko bo njeno življenje. S šestnajstimi leti, še neizkušena, je morala od doma, da bi osem dolgih let služila pri tujih gospodarjih v Borovnici, na Verdu in v Ljubljani. Ko je po hudih preizkušnjah v 24. letu starosti dobila v možu Janezu življenjskega tovariša, sije za nekaj časa oddahnila. Slutila je, da je prišla v dobro družino Petkovih, med ljudi in tovariše, s katerimi je ponosno začela svojo revolucionarno belo pot. Bila je stalno v prvih vrstah s tovariši in tovarišicami kot so Zalar Tone in Tončka, Puntar, mož Janez, Palčič, Demšar, Repar, Mikuž Pavle in drugi, kateri so pod vodstvom KP želeli, hoteli, morali in tudi storili veliko pomembnega za revolucionarno preobrazbo borovniškega kota in Faškarije^ Kot mati dveh odraščajočih otrok je kot gospodinja napravila prenekatero pot kot ku-rirka ali raznašalka takrat prepovedanega propagandnega materiala.
Čeprav je bil jok otrok silovit, je njihove otroške zahteve dostikrat podredila vzvišenim ciljem revolucije, ker je vedela, da bodo isti otroški glasovi nekoč peli pesem svobodnih samoupravnih ustvarjalcev v svobodni, ne pa tlačeni domovini. Ni ji bilo lahko, ko je v znanih draginjskih demonstracijah v Borovnici pred občino vzklikala revolucionarne parole. Še danes slišim glasove: »Dajte nam kruha in zaposlitve!« In tudi danes še vidim žandarja-hlapca, kije iz žepa potegnil skorjo kruha in jo vrgel med demonstrante. Glas vseh in tudi njen je bil kot odgovor mogočen: »Sam ga žri, hlapec, za hlapca rojen, saj dalje ne vidiš kot do svoje puške!« Ona je videla mnogo dlje. Čeprav je bila družinska blagajna skopa, je vendar zmogla moči, da je tovariše opremila s hrano, ko so odšli poslušat besede tovarišev Leskovška Luke, Dolinska in drugih. V odsotnosti moža je na skrivaj pogledala propagandne materiale, katere je morala razdelili. Nekaj bi rada prebrala, se naučila, saj je vedela, da se z znanjem pride dlje.
Jeruha — dom njenih in njen. Hišica med tramovi in barakami. Koliko skrivališč za njeno raznašalsko delo! Vse je postorila, kot ji je bilo naročeno, zakonspirirano, brez prič, le vrabci so jo po tra-movju skakajoč in čivkajoč spremljali in bili priča njenemu skrivnostnemu delu. Kmalu je doživela prvi težji udarec. Moža Janeza so ji odpeljali v Ivanjico. Z njim tudi druge njegove tovariše. Kako je bilo v njihovi odsotnosti s preživljanjem otrok, je vedela samo ona. Nič bolje ni bilo po njegovi vrnitvi, ko je kmalu moral v ilegalo. Starim težavam se je pridružila nova, veliko večja — vojna. Kljubovala je vsemu, njena agilnost ni upadla in izvajala je še naprej naloge, kijih je pred njo postavljala partija. Kot nagrado za njeno delo so jo 1941. tovariši sprejeli v partijo. Okupatorju in domačim izdajalcem njena aktivnost ni bila več skrivnost, zato je morala v zapor. Obsojeno na 5 let konfinacije jo je pot vodila v Italijo, kjer je doživljala nove težke preizkušnje.
Po dolgem času je vendar dočakala nekaj lepega, črnih srajc in italijanskega fašizma ni biloi/eč. S ponosom ie na svojo prezgodaj osivelo glavo postavila titovko in postala bon\a —bolničarka NOV Jugoslavije v Bariju. Dočakala je najlepši trenutek, ko je, čeprav šele v jeseni 1945., objela svoje najdražje! v svobodni domovini.
Za delo jo je družba nagradila s štirimi visokimi odlikovanji: S spomenico 1941., z redom hrabrosti, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo in redom bratstva in edinstva II. stopnje. Ta dokaz njene revolucionarne aktivnosti bodo vsi njeni radi čuvali z zavestjo, da jih je nosila žena, mama in tovarišica. Ostala bo med vsemi nami svetal vzgled, kako se čuvajo in hranijo svetle tradicije NOB.
Viktor Kim
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame
Ivanke Jurjevčič
roj. Vehar
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in nesebično pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za skrb in pomoč med dolgo boleznijo. Hvala tudi pevskemu zboru za poslovilne pesmi.
Žalujoči: mož Kajetan, hči Ivanka z družino in sin Hajko z družino
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Frančiške Jurca
Vrtnarje ve mame iz Podlipe
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Posebna zahvala velja pevcem ter Ivanu Malavašiču in župniku za poslovilne besede.
Vsi njeni
Oh, to naie življenje! Nemalokrat ga hočemo ujeti z dlanjo, da bi spoznali njegovo resnico. Človek v življenju neprestano išče, Išče tisto, česar ne pozna. Vsakdo si želi nekaj svojega: ljubezen, toplino, svojo podobo. Ogromno pa je še tistih, ki jim mladost zakrivata žalost In .tema, osamljeni so, ogrnjeni v prt posmehovanja In preziranja ljudi. Najhuje je, kadar so tako prizadeti naii najmlajši, ki majhni in nebogljeni še niso dodobra pogledali v svet prevar ali Jim zaradi najrazličnejših neizprosnih vzrokov nI bilo omogočeno živeti tako, kot drugim. Toda na svetu so tudi ljudje, katerih čuti zaznavajo nesrečo drugih, zaznavajo na tisoče in tisoče napak, ki ss pojavljajo v naii družbeni skupnosti, na tisoče razlik med ljudmi, katere bi bilo potrebno urediti in odpraviti. Pred nedavnim smo na osnovni šoli Ivan Cankar obiskali oddelek s prilagojenim predmetnikom oziroma učnim programom. Vdrli smo v sanjski svet teh otrok, v njihov nevsakdanji svet. O njih samih in o delu njihovih tovarlšic smo želeli izvedeti nekaj več In nismo prišli zaman.
Občanom je ta oddelek verjetno sodelovanju z ostalimi strokovnimi bolj malo poznan, mnogim morda celo tuj, kajti v vsej svoji krutosti irr nepremišljenosti smo ga ljudje zaznamovali z drugimi slabšimi imeni. Le malokdo ima toliko srca, da bi se vprašal, kakšen je pravzaprav ta oddelek, kakšen je vsakdan otrok, ki ga obiskujejo, kaj delajo in kako živijo. Starejši največkrat pozabljamo nanje, le včasih se spomnimo, da živijo tudi oni, katerim je prilagojeni učni program v osnovni šoli potreben. Največkrat se celo starši lahkomiselno obnašajo do svojih otrok na tem oddelku, dasi seveda ne vsi, v celoti pa se ne zavedamo dovolj, da so tudi ti otroci del naše družbene skupnosti, del naše osnovne šole in povsem enakopravni z vsemi ostalimi učenci. Tovarišice v šoli jim niso samo tovarišice, verjemite nam, prave mame so jim in učence vzgajajo v zrelo osebnost, da se bo vsak izmed teh dečkov in deklic nekoč lahko vključil v tokove našega družbenega življenja, njihove varuhinje so in vodnice v življenju. Učijo jih živeti z nami, razumejo jih in jih skušajo pripeljati na tisto pot, po kateri bodo nekega dne vsaj nekateri prišli do nas ali vsaj v našo bližino.
Oddelek s prilagojenim učnim programom je v sklopu osnovne šole Ivan Cankar, obiskuje pa ga 32 učencev, od prvega do osmega ra-
let, šola usmerja dekleta in fante v poklice ozkega profila. V sedmem in osmem razredu imajo vsi obvezno 14-dnevno prakso, kjer se že pokažejo določene sposobnosti vsakega posameznika in se opazi, koliko je dozorel v osmih letih osnovnega šolanja za kar najbolj uspešno vključevanje v življenje in delo naše družbene skupnosti. predvsem je pomembno, da učenec postane samostojen in da zanj povsod in zmeraj najdemo dovolj posluha. Obvezno prakso učenci navadno opravljajo v
lek s prilagojenim predmetnikom na osnovni šoli kakšen poseben prostor, čisto zase zgrajen in proč od ostalih, naj povemo, da temu ni tako. Vse je v enem poslopju, v eni šoli in nobenih razločkov ni. Učenci se med seboj dobro razumejo in vsi skupaj so osnovnošolci. Vsi so prijatelji, poklepetajo med odmori, se lovijo in zabavajo, tako kot veleva »šolska tradicija«. Vsi skupaj obiskujejo šolo v naravi, poleti imajo namreč plavalni in pozimi smučarski tečaj, ravno tako se skupaj in za vse enako organizi-
delavci, ki spremljajo otroka in delajo z njim, ter po posvetovanju s starši lahko socialna delavka predlaga, v kolikor je to seveda potrebno/ in če meni da otrok v osnovni šoli ne bo dorasel natrpanemu učnemu programu za osnovne šole, začne obiskovati oddelek s prilagojenim učnim programom. To seveda ne pomeni, kakor nekateri mislijo, da je tak otrok »zabit« ali »nezmožen« za učenje, marveč nasprotno. Izkazalo se je, da so mnogi učenci na tem oddelku zelo pridni in marljivi, da pa ne bi bili kos celotnemu učnemu programu v osnovni šoli, ker morda določene snovi ne razumejo takoj, nekatere naloge rešujejo počasneje in podobno. Takim učencem moramo pomagati, kajti nespametno bi bilo, da bi v osnovni šoli po nepotrebnem zaostajali in ob preobilici dela izgubljali voljo do učenja, zato učitelji pripravijo zanje posebne učne programe. Izdelajo jih prav za vsakega posebej in za nikogar enako, marveč so sestavljeni tako, da ustrezajo dejanskim sposobnostim posameznega učenca ter ga na ta način usposabljajo za nadaljnje življenje in delo.
Med učenci pa so tudi taki, pri katerih doma vladajo družinska nesoglasja, starši jim ne posvečajo dovolj pozornosti ali pa so roditelji podvrženi alkoholizmu in otroke doma celo
Naši sogovorniki na osnovni šoli Ivan Cankar so bili ravnatelj Toni Turk in tovarišice, ki poučujejo na oddelku s prilagojenim učnim programom Mohar Meta, Barbo Sonja, Podobnik Ana in Vilfan Jana. Iz vsake njihove besede je vrela ljubezen do otrok/Njihova pripoved je bila en sam film podob iz življenja in vsaka njihova beseda je bila beseda, ki je zajemala iz kipeče kupe življenja teh otrok.
Industriji usnja Vrhnika, v Kovinarski, na Gozdnem obratu ali v Kmetijski zadrugi. Te ustanove so pokazale dobršno mero zanimanja zanje in ocenjujejo njihovo delo in sposobnosti, res pa je, da je eden bolj drugi manj vešč dela, redki pa so tisti dela nezmožni, ki se jih kasneje vključuje v ustrezne zavode, koder se nadalje usposabljajo. Zgodi se tudi, da na šolo prihajajo pritožbe, ko se je učenec z oddelka že zaposlil, češ da ni zadovoljil in se ni uspel vživeti v novo sredino. Tega seveda ne smemo posploševati niti ne jemati preveč zares, kajti zavedati se moramo, da je bil otrok poprej navezan na šolo, na svoje sošolce in tovarišice, zategadelj moramo razumeti njegovo začetno zmedenost in pri delu mu mnramo strpno pomagati, če hočemo, da seje bo kmalu otresel. Omogočiti mu moramo tako delo, kakršnega je sposoben opravljati, predvsem naj bo lažje, določene stvari pa mu je potrebno večkrat razložiti. Ce bomo dobri z njim, zelo pomembna je potrpežljivost, bomo takemu učencu, vedeti moramo, da je še otrok, povrnili samozavest, privadil se bo na delo in sčasoma bo odpravil napake ter postal samostojnejši.
Tudi mladinska organizacija na Vrhniki si stalno prizadeva, da ne prihaja do kakršnih koli razlik med osnovnošolci in šolarji z prilagojenim predmetnikom,
saj ne pozablja na nobenega. Vsi najmlajši so člani pionirske organizacije, kasneje pa so tudi vsi sprejeti v zvezo socialistične mladine Slovenije.
zreda. Iz občine Logatec se vozi 9 učencev, 23 pa jih je z Vrhnike in njene bližnje okolice. Največ težav se pojavlja ravno pri vozačih, ki se vozijo iz sosednje občine in bližnjih zaselkov Vrhnike, posebej hudo pa je v zimskem času in ob slabem vremenu. Otroci tedaj zamujajo pouk, prihajajo mokri in premraženi, kar od njihovih pedagogov zahteva še posebne napore. Oddelek ima, kot smo že uvodoma omenili, osem razredov, ki so za razliko od ostalih na šoli kombinirani, in sicer: prvi in drugi razred skupaj, tretji in četrti skupaj in tako naprej do osmega. Morda se bo komu zdelo nenavadno, ker je v razredih manj učencev, kot smo jih običajno vajeni, število v posameznem razredu se giblje od pet do osem učencev, toda to je za učitelja, ki dela s temi učenci, že kar precej. Vedeti moramo namreč, da je potrebno vsakega učenca v razredu obravnavati individualno, kar pomeni, da se morajo tovarišice v razredu ukvarjati z vsakim posameznikom posebej, sestaviti morajo poseben učni program ki bo ustrezal njegovim sposobnostim, pri tem pa je potrebno pokazati še zvrhano mero potrpežljivosti in materinske ljubezni.
Oddelek s prilagojenim učnim programom obiskujejo različni otroci, iz različnih koncev kraja in tudi iz različnih družin. Otrokov razvoj, kot morda veste, že od malih nog spremlja socialna delavka, še posebno se na otroke gleda v vrtcih in kasneje v mali šoli. Tu se že ocenijo njihove sposobnosti in navade ter seveda morebitne pomanjkljivosti. V
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borćić Milorad, Susrnan Selari Milan, Krašovec Petelin Franc (glavni in i urednik), Zitko Ivan nlčru  urednik)  — Naslov itiripjriištvi) OK szdl, Cankarjev fi£f$* Vrhnika - Številka /iro računa: SO110-678-41016 -Telefonska    številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska o avto, Ljubljana, Kopitarjeva 2 Po mnenju i8ki.etari.nt j /a m '.formacije v JS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov |n storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis   oproščen prometnega davka.
pretepajo. Ti otroci prihajajo v šolo nervozni, pri pouku niso dovolj zbrani, strah jih je misli na dom, nekateri med njimi niti ne vedo za svoje fiziološke potrebe in se še polulajo, mnogi pa v prvem razredu še sploh ne znajo veliko govoriti ali pa sploh ne govorijo: Vzroki navadno tičijo v zanemarjenosti otrok in malomarnosti staršev. Takim otrokom moramo pomagati, zakaj težko se vživijo v okolje in so zelo občutljivi. Pedagoški delavci na naši osnovni šoli jim nudijo takorekoč vse, več jim zagotovo ne bi mogli. Tovarišice so z njimi navadno celo prijaznejše od staršev, , zato se učenci nanje čustveno navežejo in radi prihajajo v šolo, kjer je ' največkrat prijetneje kot doma. Tovarišice s temi šolarji, pri katerih se doma kopičijo socialni problemi, uspešno kontaktirajo tudi izven šolskega življenja. Otroci jim zaupajo, potožijo težave in postanejo samostojnejši. Prizadevanja seveda ne rodijo uspehov čez noč, a čas in potrpežljivo delo prineseta tudi to, dasi mora nemalokatera tovarišica žrtvovati svoj prosti čas, kolikor ga sploh ima, nemalokdaj pa se mora odreči celo svoji družini. To niso majhne odpovedi, dobesedno: živeti mora za svoj razred, za malčke, ki ne poznajo topline, kakor mnogi njihovi sovrstniki, za šolarje, ki se želijo enakopravno vključiti v tok življenja, ki se včasih obrne proti njim samim.
Šolski dan v razredih s prilagojenim predmetnikom je pester in v razredih ne manjka razposajenega živžava. Učenci nižjih razredov se veliko pogovarjajo, se učijo abecedo in pišejo, rišejo in naučijo se tudi kakšne recitacije. Učijo se tudi kulturnega vedenja in discipline, ter, kaj se sme in kaj ne. Podobno je v višjih razredih, kjer je potrebno vedeti in znati že kar precej. Učni program je podoben onemu v osnovni šoli, le skrajšan je in nekoliko razumljivejši. Za višje razrede žal ni učbenikov, ker jih je zavod za šolstvo pripravil le do petega razreda. Pedagoški delavci morajo zaradi tega sami pripravljati ustrezne programe, jih oblikovati, napisati in razmnožiti, potem pa jih razdelijo med učence, da se z njih I učijo in jim ni potrebno vsega pisati. Pedagogom to vzame precej časa, res pa je, da tega njihovega dela verjetno nihče ne vidi oziroma noče opaziti in razumeti. Na teden imajo učenci tudi devet ur praktičnih znanj. Ta obsegajo pletilstvo, šivanje, pranje in likanje, pospravljanje stanovanja in kuhanje, šolarji pa imajo tudi svoj vrtiček, katerega pridno obdelujejo. To so zelo koristna znanja za življenje.
Po obveznem osnovnem šolanju, kot za ostale učencu na šoli traja 8
Kako močno so ti otroci navezani na svoje pedagoge iz osnovne šole, zgovorno priča podatek, da pridejo potem, ko so stari že več kot trideset let ali celo poročeni, zelo radi po nasvete v šolo, k svojim nekdanjim učiteljem. Ostali učenci iz osnovne šole denimo samo za primer, svojih učiteljev, potem ko zapustijo osnovno šolo, navadno niti ne pozdravijo več, razen redkih izjem. Da ne bi kdorkoli mislil, daje odde-
rajo športni dnevi in proslave, med letom pa imajo tudi poučne ekskurzije. Učenci s prilagojenim predmetnikom so na športnem področju zelo aktivni in prizadevni. Kot zanimivost naj povemo, da bo osnovna šola Ivan Cankar letos gostiteljica športnih iger učencev s prilagojenim predmetnikom v SRS. To ni majhen dogodek, prav pa je, da se ga spomnimo, da ne bo šel mimo nas in da ga predvsem starejši ne bi prezrli.
Ko smo obiskali posamezne razrede, učenci so nas povsod zelo lepo pozdravili in odgovarjali na naša vprašanja, smo lahko opazili celo vrsto zanimivih risbic, okusno izdelanih lepljenk in vezenin, kar je dokaz, da so učenci likovno zelo izrazni. To našo ugotovitev je takoj potrdila tudi ena izmed tovarišic, ki nas je opozorila, da so učenci lani prejeli celo prvo nagrado za likovni izdelek, železniško transportno podjetje Ljubljana, ki je razpisalo natečaj, pa jih je nagradilo z izletom v Pulo. Za šolarje je bilo to enkratno doživetje, obenem pa njihov velik uspeh, veliko talenta in umetnosti pa so pokazali tudi na področju izdelovanja ekslibrisov, kjer so prav tako dobili nekaj lepih nagrad. Iz njihovih ust smo izvedeli, da so kar veseli, da imajo radi tovarišice in šolo in...
Najbrž ne bi mogel nehati, če me med njihovim naštevanjem ne bi premotil šolski zvonec, odmoru pa se je seveda težko odpovedati. Za-strmel sem se v daljino življenja, k| je še pred njimi. Strmel sem v to mrežo njihovega navideznega življenja in se spraševal, koliko trpljenja jim bo še nalovila?! Potem sem se poslovil od prijaznih tovarišic, ki so našle čas zame in stopil na piano, kjer je bril mrzel veter in je sneg naletaval. V daljavo se je zazrlo moje oko in drugače presojalo v ledeni sapi mojih mrzlih misli, toda v ledu so se v tisočerih barvah blesteli kristali in nanje . so v vročih kapljah padali novi ideali.
F. TRŠAR
V gradu v Bistri je bila proslava ob tridesetletnici ob stoja tehniškega muzeja. Proslava je bila pod pokrovi teljstvom Franca Leskovška-Luke in izvršnega sveta Sf jj Slovenije.
Na slavnosti je govoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
Podaljšanje krajevneg samoprispevka v KS Drenov grič — Lesno brdo
Delovni ljudje in občani v KS Drenov grič — Lesno brdo s< že v letu 1976 z referendumom v dokaj velikem številu odlo da bodo združevali 1,5% od osebnih dohodkov in drugih p" mnikov samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in te faltiranja najvažnejših cest v krajevni skupnosti. S sredstvi moprispevka, dodatnimi prispevki neposredno prizadetih čanov ob posameznih cestah tudi do 10.000 din in več in si '* stvi, ki so jih prispevali IUV, SKIS in Mineral, so v letu 19781 r ljučil prvo fazo asfaltiranja cest in v letošnjem letu še nasled )}
Celotnega programa asfaltiranja cest pa jim kljub vsem prizadevanjem ni uspelo v celoti realizirati, zato je bilo nujno nekatere naloge prenesti v novo srednjeročno obdobje. Občani Drenovega griča in Lesnega brda so pri teh akcijah pokazali veliko stopnjo družbene zavesti in bili pripravljeni sodelovati ter poleg samoprispevka prispevati velik del še dodatnih sredstev, tako so bile nekatere ulice na Drenovem griču, ki so bile v programu predvidene v kasnejši fazi, urejene in asfaltirane izključno z dodatnimi prispevki občanov, ki živijo neposredno ob njih.
REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE
Preizkušajo svoje znanje
Rezervni vojaški starešine prav sedaj polagajo enega najpomembnejših obračunov iz svojega letnega programa. V vseh krajevnih organizacijah opravljajo redni letni preizkus znanja vseh rezervnih starešin. Na splošno letos na občinski konferenci ZRVS ugotavljajo, da je aktivnost v
krajevnih organizacijah v porastu. Dober je bil odziv na vseh treh predavanjih. Obdelali so: osnovne značilnosti vojaško političnih odnosov v svetu in njihove možne smeri razvoja; politično, varnostno in gospodarsko situacijo v občini in s tem v zvezi opredelili konkretne naloge re-
Enega do uspehov Je ekipa rezervnih vojaških starešin in mladine dosegla na tekmovanju letos januarja v Dražgo-šah. Naše moštvo je tedaj osvojilo drugo mesto.
zervnih vojaških starešin; oblike, metode in sredstva sovražnega psihološkega in propagandnega delovanja kot osnovne oblike specialne vojne, principe "našega varnostnega organiziranja ter našega upiranja tovrstnemu sovražnemu delovanju. Uspešno so izvedli tudi občinsko orientacijsko tekmovanje s sodelovanjem OK ZSMS na OT-8. Rezervni starešine pa so sodelovali tudi pri obrambnih dnevih na osnovnih šolah:
Pred njimi pa je še kup nalog, kijih bodo morali opraviti do konca leta. Najpomembnejša naloga je evidentiranje možnih kandidatov za vodstvo in organe OK ZRVS in sploh aktivnost v pripravah na prihodnje spomladanske volitve.
V Razorski dolini bo tudi letos za dan vstaje strelsko tekmovanje za »Kraguljev memorial« in nato tovariško srečanje. V nedeljo, 26. junija, pa bodo rezervni starešine imeli orientacijski pohod na Mali Jesenovec — sodeluje tudi mladina. Tedaj bo na Malem Jesenovcu odkritje spominske plošče in nato v »Dolgih talih« tovariško srečanje.
FRANC KRAJNC
Krajevni samoprispevek st teče s 1. julijem letos. Občan' kaj hitro ugotovili, da tudi sy"y zdajšnjih potreb in želja, ki W opredeljene v srednjeročnihjst kumentih krajevne skupnosti bodo mogli izpeljati brez sH'Vs nega prizadevanja in združ* k nja sredstev vseh krajanom brez nadaljnjega zagotavljaj potrebnih sredstev, iz samo n spevka. Le s skupnimi mo vseh krajanov bo možno zi toviti, da se bo življenje in krajevni skupnosti, v nepos'J' nem okolju, kjer krajani mf lahko razvijalo tako, kot si ž«
Izhajajoč iz nalog opredelj^, v planskih dokumentih za slednje srednjeročno obdobj I bil pripravljen in na zboru ob na nov dopolnjen in usklajen f ^ gram nalog, ki naj bi jih razr« (jb vali iz sredstev podaljšan11 samoprispevka.
Najvažnejše naloge, ki na jih sofinancirali iz sredstev moprispevka, so naslednje:
— dokončanje ureditve in as' f6| ranje krajevnih cest, jj,
— ureditev gasilskega doma,'f obenem dom krajanov in kjer ir{ sedež organi in družbenopolitf j*'1 organizacije krajevne skupnosti tli se odvijajo vse prireditve. Pri d" I so nujno potrebna obsežnejša V T©r ževalna dela in adaptacije, da (rji lahko še bolj kot doslej služil pO fy bam vseh krajanov. Pri tem raču< ^ tudi na soudeležbo skupnosti za' stvo pred požari in kulturne skifl sti. Precej del pa bodo opravili sami krajani s prostovoljnim da]
— izgradnja oz. razširitev pališč v Ligojni in na Lesnem KS Drenov grič — Lesno brdo lastnega pokopališča in se ta blem kot izredno pereč pojavi vrsto let. Po daljših razpravah jaj ugotovljeno, da je še najbolj srni in racionalno, da se skupaj s R: gojna razširi pokopališče v Lii za potrebe krajanov Lesnega pa razširi pokopališče na Lei brdu v sodelovanju s KS Horjul
— ureditev športnega if Mladina si že dalj časa priza* urediti vsaj najosnovnejše pogoj športno dejavnost.
Po daljših razpravah je bil t* T981 ustanovni občni zbor, na"' rem je bilo ustanovljeno šp°! društvo »Dren« Drenov grič, jj, organiziralo športno in rekrea^j dejavnost na raz.ičnih področji";, ureditvi športnega igrišča pričaKlfl tudi soudeležbo občinske tele61 kulturne skupnosti.
Z odločitvijo za uvedbo oz. pO1 sanje krajevnega samoprispevl referendumu, ki bo v nedeljo, dn1 junija 1981, bodo krajani Dreno^1 griča in Lesnega brda pokazalisV pripravljenost za sodelovanje p? zreševanju skupnih ciljev v kraj* skupnosti.