Kaj povedo prve izkušnje iz dela potrošniških svetov Cepirav i-e pretelda relaitivno fcratka doba, odkar so v Beo-gradu ustanovlli prve potrošnl-ške avete, vendar že eedaj opa-žamo v njihovem delu potnemb-ne uspehe. Nekateri od teh svetov so imeli do sedaj po tri do Stlrl delovne sestanke, kot na pri-mer v samostojnih po&lovalnl-cah »Llvno«, »Neretva«, »TreS-njevica«, >Kotor«, »Kornišonc, »Stig« la »Bosaaka«, na kate-rib. so, potem ko so vsestransko analiziradl fcudi druga vpraša-nja, kakor na primer: ocganl-zaoijo poslovanja, način pre&kr-be, stanje skladov, višino pro-dajnJh cen, čuvanje blaga in drugo. Bilo je fcudi neprijetnih pojavov. Tri poslovodje samo-stojnih poslo-valnic so prijavili gospodarskemu sodišču, ker so se protavili uvedbi potrošniških svetov v njihovih poslovalnicah. Cene bi bile lahko nižje Kakor kažejo sprejeti stelepi, je večina potro&iiških svetov takoj opazila, da pretirano na-vijajo cene tudl tistim živiJom, kl se ne kvarijo tako hitro. V večini samositojinih poslovalnlc se je gibala niarža za posamez-ne artikle tudi do 30%. V samostojni trgovski poslo-valnlcl »Kotor« je potrožniškd svet odtorU, da so maržo zara-čuaavali od 10 do 20%. Tako so riž, ki ma je nabavna cena znašala 130 din za kHogram, prodajall po 220 dinarjev, kara-mele z nafoavno ceno 310 din po 380 dinarjev, kefcse z nabavno ceoo 240 dln, so prodajali po 300 dinarjev, želatlno, ld je Imela nabavno ceno 230 din, so pro-dajali po 300 dinarjev, pralno milo od 123 aa 150 dinarjev, itd. Ni nikakega opravičila, da je pri teh artiklih, pri katedh nl velikega razmeta niU kala, to-likžna razlika med nabavno ln prodajno ceno. Ko so to predo-5111 poslovodji poslovalnice, se je tudl sam strinjal s tem, da bl M artikU blli lahko tudi cenej-Si. Svet je skleuil, da ee cene znižajo In prepustil poslovodji, da to storl. Pnro znižanje cen je zna5alo povpreino 7%. Svet s tem nl bil zadovoljen, ker so na podlagi knjigovodske evJ-dence ugotovill, da je zaraču-nana marža Se vedno vlsoka, In v soglasnosH s poslovodjo so znova zniiali cene že za 4%. To znižanje je obsegalo skoraj vse artikle, ki jih ta poslovalnilca prodaja. NavedU bomo še ne-kaj primerov: prodajno ceno konzerviranega paradižnika (pa-klranje 5-1) so tnižali tna 250 ddnarj«v, limon od 250 na 200, leče od 130 na 90, orehov v lu-pJnah od 180 aa 160, keksora od 270 na 190, a vseh vrst mila povprečno za 9% itd. Ko so v drugih poskrvaloicah (»Txešnjevica«, »KoroiSon« in »Livno«) poslovodje uvideli Brez »Naše skupnostlt, glasila Predsedstva Zve-znega odbora SZDL Jugo-slavije, ne more biti KVA-LITETNEGA SODELOVA-NJA IN ODLOCANJA V organih družbenega uprav- upravičenost pripomb »vojih potrošniSkih svetov, da je naar-ža znatnega števlla artiklov vi-sotea, &o prav tako znižali cene približno za 7 do 12%. Za neka artiMe so ceoe Se bolj znižail. Tako 8o cene brezalkoholnih pijaS znižaJi od 300 na 220 din, marmeJade od 280 na 240, mali-novega soka od 200 na 150 itd. Napačno bi balo misliti, da je to zaižanje een v nekaterih tr-govskih poslovalnlcah začasen all trenuten ukrep, ali pa, da so «1 potrošniški evsti p.rizadevali, da to store za vsako ceno. To stvar je treba pojmovati kot re-zultait realno Izvržene kalknla-cije, ki so jo napravill sveti ob sodelovanju poslovodij in knji-govodij. Svetj so prav tako posvetlB posebno pozomost načinu na-bavJjanja blaga. Videli so, daso samostojne trgovske poslovalni-ce, z.lasiti za sadje in zelenjavo, do sedaj nabavijaJe skoraj ix-ključno po beograjsfcih podjet-jih na debelo tn po individual-nih proizvajaloih, kl so to Ula-go priiiažali na trg. Na to stvar so svetd opozorili poslovodje ia v tem smislu sprejeli več skle-pov, da se morajo samostojne trgovske poslovalnice pri na-bavljanju sadja in zelenjave bolj neiposredno orien