Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1972 658(497.12)(085.3) 400 COBISS ® 640,4/5 1 POŠTNIiM FLAĆ LETO XIII ŠTEVILKA 4/5 APRIL, MAJ 1972 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Problematika proizvodnje v marcu in v aprilu 1972 Program nalog in ukrepov v letu 1972 (nadaljevanje) I. OSNOVNI MATERIAL a) predilnica V marcu je bila oskrba s surovinami zadovoljiva in ni povzročala nobenih zastojev v proizvodnji. Ker pa so potekle zaloge nekaterih vrst bombaža, iki so potrebni za izdelavo preje za izvoz, smo bili prisiljeni spremeniti mešanico, katere rezultati pa so slabši in smo zaradi tega morali začasno prekiniti proizvodnjo za izvoz. V aprilu so obstoječe zaloge surovin (bombaža in polinoz-nih vlaken) omogočale nemoteno proizvodnjo in niso povzročale v predilnici nobenih izpadov proizvodnje. Ker pa je primanjkovalo nekaterih vrst bombaža, 'ki so potrebni za doseganje večje trdnosti preje, smo bili prisiljeni delno odstopati od planiranega asortimenta, ker zaradi premajhne trdnosti preje za izvoz le-te nismo proizvajali. Pogoji dela v čistilnici so se z zaključkom montažnih del na novi opremi spet normalizirali. Zato smo ponovno uvedli proizvodnjo preje iz zelene mešanice, za kar imamo na zalogi dovölj surovin (slabšega bombaža in odpadkov predilnice). b) sukalnica V marcu smo predelovali samo Nm 40 in Nm 50 (za Nm 40/3 in Nm 50/2). Ker je bilo Obeh številk dovolj na zalogi, ni bilo težav in zastojev zaradi oskrbe s potrebno enonitno prejo. V aprilu pa smo predelovali poleg Nm 40 in Nm 50 še Nm 34. Preje je bilo dovolj in ni bilo nobenih zastojev sukalnih strojev. c) tkalnica Obstoječe zaloge preje za predelavo v tkalnici so v marcu zadoščale za normalno oskrbovanje tkalnice. Nekaterih številk, ki jih je bilo več na zalogi, predilnici sploh ni bilo treba proizvajati. Zato zaradi oskrbe ni bilo nobenih težav. Že omenjena sprememba »bele« mešanice pa je .povzročila delno poslabšanje izgleda nekaterih vrst prej, kar se odraža tudi na izgledu tkanin. Zaloge preje za predelavo v tkalnici se v aprilu niso zmanjšale, ampak celo nekoliko narasle, ker je predilnica proizvajala namesto preje za izvoz večje količine preje za tkalnico. Zato je bila količinska oskrba s prejo zadovoljiva in ni povzročala nobenih težav v proizvodnji. V pogledu (Nadaljevanje na 2. strani) IZVOZ Ob obstoječih pogojih za izvozne posle, podjetje ni zainteresirano povčevati izvoz. Zato v programu ni predvideno povečanje tega' dela poslovanja, temveč ostaja na dosedanji ravni. To pomeni, da bomo izvažali v glavnem le toliko, kolikor potrebujemo deviz za uvoz surovin, ostalega materiala ali storitev. Izvozne izgube so previsoke in nastajajo zaradi nerealne paritete naše valute itn carinskih ovir v deželah uvoznicah. Podjetje bi zaradi hitrejšega investiranja moralo več izvažati, vendar je retencijska kvota 7 do 9 odstotkov prenizka, da bi lahko kompenzirala izvozno izgubo. To pomeni počasnejše investiranje in končno tudi zaostanek za tehnološkim razvojem. Pridružujemo se prizadevanjem za liberalizacijo uvoza, jasno, ob primerni zaščiti domačih proizvajalcev dobrih tekstilnih izdelkov in programu za delno uveljavitev deviznega trga. Asortiment proizvodnje za izvoz se bo moral prilagajati kapacitetam obratov in tudi I izsledkom analiz o rentabilnosti izvoza posameznih grup izdelkov. Opomba: v teku meseca marca je bila retencijska kvota zvišana na 20 odstotkov, nato pa je stopilo v veljavo določilo ZIS o znižanju GDK za 15 odstotkov. To pa bo povzročilo potrebo za korekture tega dela programa. OBRATNA SREDSTVA Zelo važen dejavnik pri gospodarjenju so obratna sredstva. Tako oskrbljenost z njimi kot tudi vezava. Spričo potreb program zajema nalogo, da mora podjetje del dohodka vnašati v poslovni sklad namensko, da je potrebno izboljšati likvidnost z zaustavitvijo naraščanja terjatev in da naj se zniža vezava sredstev v zalogah, predvsem pa v nedovršeni proizvodnji. Povečana ali sproščena denarna sredstva lahko pozitivno vplivajo na dohodek. SISTEM OBRAČUNA DIREKTNIH STROŠKOV (DIREKT COSTING) Razlika napram dosedanjemu sistemu je v tem, da režijski stroški, nastali v poslovni dobi (letu), obremenjujejo v celoti prodani del proizvodnje in ne več tudi zalog. Zaloge bodo vrednotene le z vrednostjo vgrajenega osnovnega materiala in vrednostjo direktnih osebnih dohodkov. Prehod na nov sistem pomeni precejšnjo obremenitev dohodka in glede na to je sprejeto načelo postopne uveljavitve. PROBLEMATIKA NOČNE IZMENE Razmere na področju zaposlovanja v tržiški občini in javne razprave o uveljavljanju konvencije o prepovedi nočnega dela za žene in pa to, da je v okviru občine le naše podjetje, ki ima uveden sistem izmenskega nočnega dela, -nas silijo v razmišljanje o možnih ukrepih. Tretja izmena sicer ne dela s polnim izkoriščanjem kapacitet, vendar bi ukinitev imela za posledico katastrofalno znižanje dohodka in bi ogrozila rentabiliteto poslo- vanja podjetja. Po grobem predračunu (datirano junija 1971) bi ukinitev tretje izmene povzročila za okrog 6 milijonov dinarjev nižji dohodek. Stalni stroški bi se zvišali v predilnici za 39 odstotkov, v tkalnici za 15,4 odstotke, v oplemanitilnici 17,5 odstotkov, v hidrocentralah 30,5 odstotkov, v kotlarni 11,5 odstotkov. Ako pa računamo še izpadli dohodek izgubljene proizvodnje, se pa navedena vsota poveča še najmanj četrtino. Ukinitev dela tretje izmene ima tudi druge posledice. Zaradi sedanje strukture strojnega parka, tu je mišljeno število statev z ozirom na širino, bi se utegnilo zgoditi to, da za nadaljnjo fazo predelave (konfekcija), ne bi imeli ustreznega asortimana tkanin, (preveč ozkega blaga). Nadalje imamo v podjetju (predilnica) stroje, katerih vsakodnevno zaustavljanje škoduje kvaliteti izdelka in povzroča povečanje stroškov (pretrgi). Novi stroji so izredno dragi in spričo visoke amortizacije in zahtevnega vzdrževanja bi bilo delo v dveh izmenah in ob sedanjem nivoju cen izdelkov, predrago. Ena od redkih možnosti obratovanja v tretji izmeni bi bilo zaposlovanje moških samo v nočnem času, vendar tu naletimo na praznino. Že sedaj v Tržiču primanjkuje moške delovne sile. Problem pa ni le v tem, kar je doslej navedenega. Lani je v BPT delalo v nočnem času izmenoma 394 žena, letos računamo na okrog 350 žena. Posledica hitre ukinitve nočne izmene bi bila brezposelnost, ker toliko prostih delovnih mest v podjetju naše občine nimamo. Prav zaradi vseh navedenih stvari je potrebno, da se v teku letošnjega leta izdelajo podrobne analize in predlogi. Jasno je tudi, da samo z lastnimi napori zadeve ne bomo uspeli razrešiti in bo moral izvršni svet ali pa skupščina ob nadaljevanju pritiska za ukinitev nočnega dela žena kakorkoli najti kompenzacijo za eventuelno nastale izgube. Problematika proizvodnje (Nadaljevanje s 1. strani) kakovosti preje pa so se tudi v aprilu pojavljale iste pomanjkljivosti kot v prejšnjih mesecih, kar velja posebno za voteik (zlasti Nm 28) iz BD-prediinikov, čigar velika odstopanja v vitju povzročajo pogosto ustavljanje statev ter s tem slabši izkoristek statev in slabši izgled tkanin (več rednih ali gostih prog). č) oplememtilnica Zaloge tkanin za dodelavo so še v marou gibale med 600—700.000 m. Poleg teh smo razpolagali tudi s tujimi tkaninami za dodelavo (beljenje) drugim podjetjem. To -nam je omogočalo normalno obratovanje oplemeni-tilnice. še vedno pa je problematično veliko število različnih artiklov, kar sili vodstvo obrata, da posamezne partije sestavlja iz več različnih artiklov. Zaradi povečanja dolžine partij širokih beljenih tkanin so se zaloge tkanin za dodelavo v aprilu občutno zmanjšale (za cca 648.000 m). Ob tolikšnem številu različnih artiklov in ob takih zalogah je bilo vodstvo obrata prisiljeno, da je dnevne partije sestavljalo namesto iz enega ali dveh, iz treh, štirih ali celo več različnih artiklov. K takšnemu načinu dela nas je poleg tega sililo tudi splošno pomanjkanje tkanin za prodajo na domačem tržišču in pomanjkanje nekaterih tkanin za predelavo v konfekciji. d) konfekcija V marcu so bile skupne količine tkanin za predelavo v konfekciji dovolj velike in so včasih celo povzročale problem vSkladiščenja, posebno še, ker je njih asortiment dokaj širok. Ker pa je dislocirani obrat konfekcije usposobljen samo za izdelavo nekaj vrst kapen, se je vseeno pojavilo pomanjkanje za to potrebnih tkanin, 'ki je imelo za posledico večje število zastojnih ur v dislociranem obratu. Povečana proizvodnja teh artiklov v 'tkalnici bo ta problem odpravila. Med mesecem so se pojavile tudi težave v oskrbi s potrebno embalažo, ker se dobavitelji ne pridržujejo dogovorjenih dobavnih rokov, ;kar je imelo za posledico porast medfaznih zalog pred pakiranjem izdelkov. V aprilu se je občasno pojavljalo pomanjkanje bombažnih tkanin za kapne v širinah 138, 150 in 200 cm, kar je imelo za posledico nekaj zastojev v obratu v Hribu, ki samo te proizvaja. Od ostalega reprodukcijskega materiala je primanjkovalo le čipk za izdelke »Vesna« in vezenih trakov za otroške garniture »Jaulko«, ker dobavitelj ni pravočasno dostavil ustreznih deseno». II. PROIZVODNJA februar marec april a) predilnica — izvrš. plana: v ef. kg 10441 % 102,11 % 102,69 % v baz. kg 104,41 % 107,06 % 109,66 % — izkor. strojev 70,90 % 73,10 % 74,40 % — produktivnost: baz g/vrh (prst.) 15.41 15.85 15,87 baz G4pr.m (BD) 62,38 66,29 64,57 HOK ure 18,63 17,83 17,46 b) sukalnica — izvrš. plana pri 0 Nm 10,— 147,01 % 152,21 % 126,94 % — izkor. strojev 54,30 % 59,50 % 43,00 % — produktivnost: g/vrh 92,45 91,02 74,48 HOK ure 9,82 9,49 10,35 c) tkalnica — izvrš. plana: v m2 103,48 % 105,57 % 106,57 % v votkih 103,03 % 103,59 % 103,77 % — izlkor. statev: na pog. staitv. ure 95,90 % 93,20 % 92,60 % na ef. statv. ure 98,50 % 96,00 % 95,70 % — produktivnost: enot del. uro 41,06 42,85 41,96 čeprav je praznik žensk, 8. marec, že daleč za nami, objavljamo sliko, ko mojster Jernej Meglič iz oddelka prstančnih strojev čestita Štefki Zadražnik za njen praznik. v marcu in v a prilu 1972 d) oplemenitilnlca februar marec april — izvrš. plana v m2 e) konfekcija 101,44 % 103,23 % 120,08 % — izvrš. plana: v tn2 93,42 % 92,62 % 112,95 °/o v enotah 95,89 % 92,22 % 107,31 % — izkor. strojev 88,30 % 91,50 % 84,80 % — produktivnost: ur/100 enot 85,55 112,30 108,56 Iz gornjih podatkov je razvidno, da se v predilnici proiz- vodnja v mesecu marcu bistveno ne razlikuje od februarske. Ker smo začasno prekinili proizvodnjo preje za izvoz, je izvršitev plana v efiktivnih kg nekoliko slabša, v baznih kg pa celo boljša kot v februarju (zaradi višje povprečne Nm). V sukallnici je preseganje plana najvišje, ker sta planirani samo 2 izmeni, obratovala pa je v treh izmenah. Tkalniški rezultati so v marcu podobni februarskim. Medtem, ko se je izvrševanje plana tako v m2 kot v votkih m storilnost delno izboljšala, se je izkoriščanje statev malenkostno poslabšalo. Približno enako je 'bilo tudi izvrševanje planskih obveznosti v oplemendtilnici. V marcu je prešel iz poskusnega na redno Obratovanje dislocirani obrat konfekcije v Hribu, kjer je bila 8. marca slavnostna otvoritev. Zaradi že omenjenih težav s pakiranjem gotovih izdelkov in zaradi porasta medfaznih zalog pa proizvodni plan tudi v marou še ni 'bil dosežen, ampak so odstotki še celo nekoliko nižji kot v februarju. Predvidevamo, da se bo izvrševanje plana bistveno izboljšalo v aprilu, ko bomo odpravili proizvodno grlo pri pakiranju in s tem preprečili nadaljnje naraščanje medfaznih zalog. Če primerjamo aprilsko proizvodnjo s proizvodnjo v mesecu marou, pa lahko ugotovimo naslednje: V predilnici se rezultati v primerjavi z mesecem marcem niso bistveno spremenili. Razlika v odstotku izvršenja plana v efektivnih kilogramih -kot v baznih kilogramih je posledica proizvodnje višje številke preje za tkalnico namesto Nm 20 za izvoz. Sukalnica (nova sukalna stroja) je -tudi v aprilu delno obratovala v treh izmenah, zato je plan sorazmerno visoko presežen, vendar manj kot v marcu, ko v nočni izmeni ni bilo drugega izpada. Prikazani izkoristek strojev je kljub obratovanju omenjenih dveh strojev v treh izmenah še vedno nizek, ker so za izračun izkoristka upoštevana tudi vretena cord sukalndce, ki pa sploh ni obratovala. Doseženi rezultati tkalnice v aprilu so podobni marčnim, ker je proizvodnja potekala brez večjih motenj in z istim obsegam obratovanja v tretji izmeni kot v marou. 'Plan proizvodnje oplemenitilnice je 'bil zaradi že omenjenih razlogov (povečanja partij in zmanjšanja zalog surovin tkanin) občutno presežen. Poleg tega je obrat pomagal z delavkami adjustirnice obratu konfekcije pri konfekcioniranju oziroma adjustiranju izdelkov (predvsem rjuh). Mesečni proizvodni plan konfekcije je bil v aprilu letos prvič presežen, ker smo s povečanjem števila adjustirk preprečili nadaljnje naraščanje medfaznih zalog zaradi grla, ki je bilo na tem delovnem mestu, oziroma smo medfazne zaloge uspeli celo zmanjšati. Vseeno pa v kumulativnem merilu izvrševanje plana še vedno zaostaja v m2 za 3,77 %, v enotah pa za 5,08 %. M. P. Sindikat in ustavna dopolnila Tovarniški odbor sindikata je tudi letos, kot vsa leta doslej, delaven pri športnih im ostalih družbeno političnih akcijah. Tako skrbi za organizacijo sindikalnih tekmovanj in je pobudnik organizator pri volitvah v delavski svet, predlaganju kandidatov za skupščino občine Tržič in organizator sindikalnih sestankov po delovnih enotah. Dobro sodelovanje sindikata z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in upravo podjetja je najboljše poroštvo za uspešno delo tudi vnaprej. Pred kratkim je pripravil pogovor političnega aktiva s predsednikom obč. sindikal. sveta Tržič, tovarišem Ivkom Bergantom, o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Mnenje sindikata po tem pogovoru je, da bodo morale biti razprave o ustavnih dopolnilih in temeljnih organizacijah združenega dela v našem samoupravljanju dovolj jasne in razumljive vsem delavcem. Cilj ustavnih dopolnil je približati, samoupravljanje neposrednemu proizvajalcu — delavcu in mu omogočiti, da bo neposredno odločal in sodeloval pri delitvi dohodka io osebnega dohodka. Najbolj pomemben pri tem je delavec, samoupravljalec, ki bo v temeljnih organizacijah združenega dela dosegel pravo uresničitev ustavnih dopolnil. O delu sindikata bomo v prihodnjih številkah Tekstilca še pisali. Tržič in Loški potok sta si podala roki Čeprav sta Tržič in Loški potok zemljepisno precej oddaljena, delovnega kolektiva BPT to ni motilo, da bi ne organiziral svojega obrata v Loškem potoku, kjer je za začetek poprijelo za delo do 30 žensk. Potočani se za ta korak in srečanje s kolektivom BPT zahvaljujemo, z željo po trdem in trajnem medsebojnem sodelovanju. člane delovnega kolektiva bo prav gotovo zanimalo okolje, v katerem so organizirali svoj obrat in s tem omogočili zaposlitev delavkam iz Loškega potoka. Možnosti za širjenje obrata glede na nezaposlene so precejšnje. To področje sicer že sodi v širšo obravnavo, cilj tega sestavka pa je, približati Loški potok delovnem kolektivu BPT iz gospodarskega, kulturnega in političnega vidika ter z nekaterimi podatki zgodovinskega in geografskega značaja. Pred vojno in po vojni je imel Loški potok svojo občino, kjer je živelo do vojne 2600 prebivalcev. Vojna je po teh krajih hudo pustošila, ta- ko da je ostalo doma samo še 1900 prebivalcev. Loški potok je znan kot kraj, kjer se je zgodaj razvijal in nastajal delavski razred. Kraj se je razvijal v odvisnost; od gozdarstva in lesne industrije, ki ima veliko tradicijo, saj je bila v tem kraju zgrajena prva parna žaga na tedanjem Kranjskem, začela je obratovati že leta 1858, kj hkrati pomeni začetek slovenske lesne industrije. Neugodno gospodarsko stanje v bivši Jugoslaviji, veliko opustošenje med vojno in po- Osebni dohodki Če spremljamo gibanje osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih leta 1972 ugotavljamo ponovno poveča- nje le-teh. Povprečni mesečni osebni dohodek je zna- šal z vsemi dodatki in posebno delitvijo OD 1.530 din netto za zaposlenega. Glede na povprečni OD v letu 1971, ki je znašal 1.292 din netto na zaposlenega se je povečali OD v prvih štirih mesecih 1972 za 18.4 %. Struktura OD je v preteklih štirih mesecih 1972 sledeča: Izplačilo brez dodatkov 926 din netto Povečanje na osnovi vrednosti točke 250 din netto Nadurno delo 40 din netto Dodatek za posebne delovne pogoje 6 din netto Nagrade, honorarji in provizije 6 din netto Dodatek za stalnost 41 din netto Nočno ddlo 43 din netto Posebna delitev OD 146 din netto Vezava in osebna ocena 72 din netto Povprečni mesečni OD 1.530 din netto S povečanjem vrednosti točke od 25 na 35 %, se je z vezavo in posebno delitvijo OD povečal najnižji OD v podjetju na 1.000 din mesečno: Naj nižji OD brez dodatkov 657 din netto Vrednost točke 230 din netto Vezava — osebna ocena 66 din netto Posebna delitev OD 72 din netto Najnižji mesečni OD 1.025 din netto Naši OD so se v letošnjem letu povečali zaradi potreb po usklajevanju z drugimi tekstilnimi podjetji. Morala pa bodo vsa podjetja voditi politiko, da se osebni dohodki ne bodo povečali z višjo stopnjo kot raste produktivnost dela. A. R. ■ mm pij ¥ Sil Je pri zg. vratarnici ob 1335 tudi tako prazno kot na sliki? Povišali smo štipendije in študijske kredite Od začetka leta 1970., ko smo na delavskem svetu potrdili novi pravilnik o izobraževanju, štipendij in študijskih kreditov nismo povišali, čeprav so se življenjski stroški v teh dveh letih občutno dvignili. V tem obdobju smo precej povečaili osebne dohodke, na povišanje štipendij in študijskih kreditov pa smo, kot že rečeno, kar malo pozabili. Morda se je to v določeni meri odražalo tudi v nezainteresiranosti za šolanje na Srednji tehnični tekstilni šoli. Morda!? Iz navedenih razlogov je bil torej že zadnji čas, da v tej smeri ne- kaj ukrenemo. Tako smo v pričetku tega leta začeli pripravljati predlog novih štipendij. Pripravili smo ga na osnovi konsultacij z drugimi podjetji v občini in s podjetji naše panoge. Predlagane štipendije in (krediti so zdaj znatno višji, tako, da bodo študentje in dijaki ob eventuelni manjši dodatni pomoči staršev z njimi lahko krili vse najpotrebnejše stroške šolanja. Predlog je bil potrjen na 2. redni seji DS dne 20. 4. 1972 ter vam ga v skrajšani obliki posredujemo. Studijski krediti so se po dosedanjih predpisih gibali od 100.— din — 300.— din mesečno (oz. 400.— din za višje in visoke šole). Delavski svet je povišal tudi študijske kredite, in sicer se bodo zdaj gibali od 350.— din — 500.— din (do 600.— oz. 650.— din mesečno za višje in visoke šole, če bo tako v posameznem primeru sklenil odbor za izobraževanje). Višina kredita se bo tako kot doslej določala na osnovi povprečnega osebnega dohodka, ki pride na člana družine, v kateri živi prosilec, s tem, da se bodo upoštevali samo starši in nezaposleni člani družine. če bo povprečni OD na člana družine znašal manj kot 700.— din, foo prosilcu pripadlo 500.— din posojila mesečno. Če bo povprečni OD znašal od 700—800.— din na mesec, mu bo pripadlo 450,— din na mesec; če pa bo znašal povprečni OD od 800.---- 900.— din na mesec, bo prosilcu pripadlo 350 din kredita mesečno. Pravice do posojila ne bodo imeli tisti prosilci, pri katerih bo povprečni OD znašal več kot 900.— din na mesec. Podrobnejše informacije lahko dobi vsak, ki je zainteresiran za štipendije oz. za kreditiranje študija, v kadrovsko družbenem sektorju podjetja. B.M. Sodelujte v Tekstilcu! A. štipendije za srednje šole: a) Osnovni del (izplačuje se vseh 12 mesecev v letu): prej zdaj I. letniik II. letniik III. letnik IV. letnik 200 — din 250.— din 300.— din 350.— din 380.— din 410,— din 450.— din 500.— din b) Stimulativni del (izplača se ob polletju šolskega leta): in ob koncu I. polletje II. polletje za dober uspeh za prav dober uspeh za odličen uspeh 150.— din 200.— din 280.— din 200.— din 250 — din 350,— din B. štipendije za višje In za visoke šole: a) Osnovni del: prej zdaj I. letnik II. letnik III. letnik IV. letnik 400.— din 450.— din 500.— din 550.— din 570.— din 620.— din 680.— din 750 — din b) Stimulativni del (izplača se takrat, ko štipendist izpolni vse pogoje za vpis v naslednji letnik): prej zdaj povprečna ocena 2,5 — 3 povprečna ocena 3,1 — 4 povprečna ocena 4,1 — 4,5 povprečna ocena 4,6 — 5 200,— din 350.— din 500.— din 650.— din 510.— din 580.— din 750,— din 1.000 — din gosto združevanje občin ter koncentracija industrije in sredstev v večjih središčih, je negativno vplivala na razvoj kraja, ki je pravzaprav ves čas v glavnem izvažal ogromne količine surovin in žive ljudi — delavce. Sele v zadnjih nekaj letih se je začel kraj gospodarsko razvijati. DE podjetje INLES Ribnica v Loškem potoku, kjer je zaposlenih 150 delavcev, dosega zelo dobre rezultate pri proizvodnji stavbenega pohištva — vezanih oken. Potočani si zelo prizadevajo za razvoj svojega kraja. S samoprispevkom in ob pomoči družbe smo zgradili vodovod, zdravstveno postajo, v gradnji je nova modema šola, ki bo dograjena do krajevnega praznika 31. julija 1972. V središču kraja — na Hribu — je nova trgovska hiša in zadružna poslovna stavba, kjer je dobil prostore obrat BPT Tržič. V načrtu je asfaltiranje ceste skozi Loški potok, gradnja kovinskega obrata, ki ga bo še letos zgradilo podjetje RIKO iz Ribnice in za začetek vključitev v delo 80 delavcev. Predvidena je gradnja stanovanjskega čet-vorčka. Ob krajevnem prazniku, 31. juliju letos, bomo organizirali v Loškem potoku veliko proslavo, ki bo občinskega značaja. To bo manifestacija gospodarskih dosežkov, združena z manifestacijo pripravljenosti na splošni ljudski odpor. POTOŠKA SVOBODNA REPUBLIKA 9. maja 1942 so partizanske enote pregnale italijanskega okupatorja iz Loškega potoka. Kraj je postal že takrat svoboden, vso politično in gospodarsko oblast sta pre- vzela NOO in odbor OF, ki je organiziral gospodarsko in politično delo. Odbor; ljudske oblasti so začeli uresničevati agrarno reformo, organiziral; so nemoteno delovanje lesne industrije in mobilizirali vse sile za partizansko vojsko. Italijani so bili brez moči in niso mogli bistveno ogrožati osvobojenega ozemlja, razen z nekajkratnimi vdori, dokler niso organizirali velike roške ofenzive. Cilj ofenzive je bil fizično popolnoma uničiti partizansko vojsko, narodnoosvobodilne odbore in odbore OF ter vse tiste, ki so simpatizirali ali podpirali partizansko vojsko in novo ljudsko oblast. 30. julija 1942 so Italijani prodrl; v Loški potok z velikimi silami. Nepregledne kolone deset in desettisoč okupatorskih vojakov so prepla- vili vasi in gozdove, pretaknili vse in pri tem uničili skrivališča hrane, obleke, orodja in krmo za živino. Sovražnikovi vojaki so z največjo brutalnostjo terorizirali prebivalstvo. Ustrelili so 5 učiteljev v gozdu Mrtaloz, zatem so streljali talce, v Mušnevcu so ustrelili pet vaščanov, (od treh še danes niso našli grobov), v Sodolu so ustrelili 18 Potočanov — talcev in na Taboru šest mož in fantov. V tej krvav; moriji so v nekaj dneh ustrelili 34 mladih fantov in mož iz Loškega potoka, ki jih je okupator kaznoval s smrtjo zato, ker so ljubili svojo domovino in svobodo, ker so pripadli slovenskemu narodu, ki se je uprl italijanskemu in nemškemu okupatorju. S tem morije še ni bilo konec. Za- radi izdajalca je padlo še osemnajst ranjenih partizanov v bolnišnici pri Ogancah nad Loškim potokom. To okupatorju še ni bilo dovolj, nadaljeval je s svojim terorjem, znesel se je nad domovi in imetjem partizanskih sodelavcev. Najprej je zažgal zaselka Matevljek in Belo vodo, v večernih urah 31. julija pa še vas Travnik. Italijani so vas najprej obkolili z neprobojnim obročem ter v soparnem večeru začeli požigati. Razbesnel se je stra-šan goreči vihar, k; je razkrival strehe domačij, vzplam-teval je do neba in razgnal temo vse do gozdov. Uničil je imetja, ki so jih ustvarili s svojimi žulji celi rodovi. Italijani, k; so bili vkopani v okolici vasi, so se ob tem naslajali z vriskanjem in petjem ter streljanjem. Fluktuacija v prvih štirih mesecih letošnjega leta prve nim domom, morali smo se zadovoljiti s tem, da so poškodovanci — manekeni, ležali na betonski ploščadi. Vsaka ekipa je morala opraviti preizkus teoretičnega znanja na ta način, da je posamezni član v določenem času rešil 30 testnih vprašanj, ki jih je pripravila ocenjevalna komisija po programu 20-urnega tečaja PP za odrasle. Za praktično oskrbo poškodbe na manekenih, ki jih je zelo dobro in hitro pripravil Jože Zupančič, na podlagi izbranih slik s ponazoritvijo, je bil določen čas za oskrbo fiktivne poškodbe. Vsaka trojka je delala popolnoma samostojno. V ocenjevalni komisiji za teoretična vprašanja so sodelovale med. sestre: Anica Ribnikar, Jelka Zagorc in Štefka Gros. Praktično delo pri oskrbi poškodb pa je ocenjevala strokovna komisija v naslednjem sestavu: Dr. Oton Kikel — predsednik, dr. Tone Martinčič, Slavko Bole in Štefka Grašič, na predpisani ocenjevalni poli. Tekmovanje je potekalo v prisotnosti številnih gostov, med njimi tudi podpredsednika skupščine občine Tržič Stanka Stritiha, iki je v pozdravnih besedah zaželel vsem ekipam kar najboljši uspeh. Dobri 2 uri in pol smo s polno zavzetostjo in resnostjo sledili Zlasti praktičnemu delu posameznih trojk, ki so z izrednimi veščinami opravljale zahtevne naloge. Mimi in zbrani, skoraj brez treme so nastopali vsi tekmovalci in se borili za dosego dobre uvrstitve. Pri tem je vsekakor odločilno le ZNANJE iln izurjenost. Naša delovna skupnost in odbor za splošni ljudski odpor, je na podlagi PRAVILNIKA in navodil razpisa morala pripraviti 4 tekmovalne ekipe prve pomoči v enotah civilne zaščite. Vsi bolničarji in nosači ranjencev so zaklju- Preizkus znanja pred Zdravstvenim domom Vsaka ekipa je prejela spominsko diplomo, zmagovalne pa še primerna praktična darila Skupščine občine Tržič. Iskrene čestitke! 25 leta, ki so delali na pomožnih delovnih mestih. Tudi letos ugotavljamo, da se tisti, ki odajajo iz podjetja, v večini primerov posiužijo samovoljnega prenehanja dela (s tem, da tri zaporedne delovne dnj neopravičeno izostanejo z dela). Redne odpovedi so — skoraj že lahko trdimo — prava redkost. Celo tisti, ki se sprva odločijo za ta (pravilni) način, se kasneje med odpovednim rokom velikokrat »premislijo«. Največ delavcev je odšlo iz tkalnice (32), iz ostalih delovnih enot pa jih je odšlo: iz predilnice — 13, iz oplemeni-tilnice — 3, iz konfekcije (vključno Loški potok) — 6, iz vzdrževalni obratov — 8 in iz VI. DE — 6. Na novo smo v tem letu zaposlili 57 delavcev. B.M. V letu 1971. je bilo v našem podjetju zaposlenih povprečno 1320 delavcev. V mesecu januarju 1972 jih je bilo 1328, v februarju 1324, v marcu 1309 in v aprilu 1319 (vzeto je stanje na zadnji dan v posameznem mesecu). Iz podjetja je v prvih štirih mesecih letošnjega leta odšlo skupno 68 delavcev, in to: v januarju — 15, v februarju — 15, v marcu — 26, in v aprilu — 12. Večina delavcev, ki so izstopili iz podjetja, je bila pri nas zaposlena krajši čas (do 1 leta); gre predvsem za mlajše delavce od 15 do pomoči čili tečaj PP. Vloženi trud ni bil zaman. To nam najbolje potrjujejo uvrstitve naših tekmovalcev, in sicer: I. mesto (117,7 točk) na letošnjem občinskem tekmovanju je dosegla ekipa BPT, ki so jo sestavljali člani; — članice: Žepič Tončka tkalnica, Fornazarič Lidija konfekcija, Meglič Marija VI. tkalnica, Plesničar Mirko skladišče blaga, Globočnik Marjana laboratorij, Martič Magda laboratorij. IV. mesto (109,2 točke) je dosegla ekipa, ki so jo sestavljali: šter Helenca centr. skladišče, Kuzma Ani tkalnica, Der-liink Hinko vzdrževalna služba, Brzin Zvonka tkalnica, Grašič Metka oplemenitiLnica, Verdir Francka predilnica. V. mesto (100,5 točk) pa je dosegla naša tretja tekmovalna ekipa: Gregorčič Milan elektro delavnica, Kosmač Brigita ople-menitilnica, Frantar Ciril predilnica, Zadražnik Štefka predilnica, Planinc Roman konfekcija, Krsnik Jože tkalnica. Mali nasveti — Pregorele varovalke lahko porabimo za brušenje nožev. — Slonovo kost, ki je porumenela odrgnemo z lahko krpo, namočeno v špiritu. — Tehtnice nikoli ne puščajmo obtežene dalj časa, ker postane tako obremenjena tehtnica počasi netočna. — Klet bo suha, če postavimo vanjo posodo z živim apnom. Brž, ko apno razpade v prah, ga moramo obnoviti. — Zaprašene obleke laže očistimo z vlažno gobo kakor s krtačo. — Pri brisačah je pametno na obeh koncih prišiti obešala. Brisače dalj zdrže in se enakomerno obrabljajo. — Predmeti iz bisero-vine se bodo bolj lesketali, če jih bomo zdrgnili z naoljeno krpico. Količinska oskrba s prejo je v tkalnici kar dobra III. tekmovanje ekip V soboto, 13. maja, ob 9. uri smo pričeli s tekmovanjem ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa pred Zdravstvenim domom v Tržiču. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 13 ekip, vendar 2 v nepopolnem sestavu, ki nista izpolnjevali pogojev razpisa in je startalo le 11 ekip po 6 članov. Organizatorja tekmovanja: občinski odbor RK in odsek za narodno obrambo pri skupščini občine, sta morala skladno s predpisi pripraviti vse potrebno, da bi vsaka ekipa pridobila potrebno znanje o prvi pomoči in še posebej vso potrebno opremo. V ta namen smo v našem podjetju organizirali dopolnilni tečaj prve pomoči, ki je trajal 12 šolskih ur, s 16 udeleženci, vodila pa ga je v. med. sestra Jelka Zagorc. Namen tekmovanja ekip prve pomoči RKS je zlasti v tem: Ostali smo brez obleke, hrane, orodja za delo, živini je zgorela vsa krma. Ostali smo brez streh. V tem viharju je bilo uničenih 105 hiš in nad 100 gospodarskih poslopij ter vse drugo imetje. Prvo hrano so nam ponudila ožgana drevesa, še nedozorela pečena jabolka ... Ob jutranji zori 1. avgusta 1942 je bila vas popolnoma uničena, ostrešja so se zrušila v kleti, kjer so dogorevala. Iz dima se je pokazalo golo zidovje in osameli dimniki so kot okostnjaki bedeli in grozili nad požganimi, od vročine razbeljenimi in razpokanimi ruševinami. Več dni smo potem preživeli na prostem brez vsega ter se spraševali, kam zdaj? Nam in živini so ostale le kleti, ki jih ogenj ni mogel uničiti. Odslej je bilo naše — vzpodbujati pri članih ekip PP in obveznikov CZ težnjo po čim boljšem ZNANJU in obvladanju veščin iz prve pomoči; — obnavljati teoretično in praktično znanje pri članih in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost; — razvijati pri članih ekip izurjenost in usklajeno delo v okviru ekipe pri prvi pomoči ob najrazličnejših po-škodbah; — med predavatelji PP vzpodbujati težnjo po čim boljšem izvaja ju prve pomoči ob upoštevanju sodobnih učnih metod in sodobne strokovne doktrine prve pomoči; — med prebivalstvom, delovnimi kolektivi, pripadniki civilne zaščite in med mladino, razvijati resnično zanimanje za prvo pomoč. Kako je tekmovanje potekalo? Letošnje deževno vre-m n; dovoljevalo, da bi uporabili travnik pred zdravstve- življenje bedno. Preganjani, brez svobode in brez krova nad glavo smo se potikali po okolici. Okupator pa je divjal še naprej, streljal talce, odganjal ljudi v internacijo, v naših srcih pa je vžigal gnus in sovraštvo. Po teh zločinih so v partizane odšli vsi moški, sposobni za boj in tako pomnožili brigade. Okupator in njegovi pomočniki niso mogli zilomiti upornosti, dalj smo še več, dali smo vse, kar smo imeli in si tako priborili zmago in svobodo. Po vojni so se rane le počasi celile, žrtve še niso pozabljene. Vas Travnik je v glavnem obnovljena. V zadnjih letih je tudi Loški potok stopil na pot hitrejšega gospodarskega razvoja in vse bolj postaja zanimiv za turiste, željne oddiha. Stanko Rus Iz mračnega kraljestva alkohola Pred več kot letom dni se je v veliki sejni dvorani na občini znašla pred občinskimi očeti prošnja, ki so jo podpisala štiri tržiška podjetja: PROSIMO, PREPOVEJTE TOČENJE ALKOHOLNIH PIJAČ V LOKALIH PRED 6. URO ZJUTRAJ! Ne slučaj, temveč grenke izkušnje so botrovale tej vlogi. Domala ipred vrati tovarn so se ugnezdile razne vrste pivnic z raznimi nazivi: Žiko, Albanija, Apollo, bife, pekarija, restavracija, mlečna (!) restavracija in najbrže še kaj. Vsa tržiška podjetja začenjajo zjutraj ob 6. uri z delom. Dobršen del reke ljudi, ki hiti zjutraj na delo, je zavil brž in mimogrede na Šilce žganega. Poleg tistih, ki so v življenju popili že toliko alkohola, da bi bil v Tržiču gotovo vesoljni potop, so se ob točilni mizi prerivali, učili »možatosti« in »dokazovali« enakovrednost tudi še skoraj rosno mladi. Med obema generacijama pa je tičalo zlo: navajanje na jutranji obrok alkohola, ki je ali, ki bi sčasoma prerasel v ukazovalno potrebo. Zlo, ki ga je treba izruvati. Zlo, ki je zjutraj na tešče v povečani meri uspavalo še itak dremavo telo in dušo. Zlo, ki je v bogvekoliko primerih bilo vzrok obratnim nesrečam zaradi zmanjšanih refleksov. Zlo, ki mu niso prišle do živega prepovedi, da ne sme delati v tovarni alkoholiziran človek, ker masovne kontrole treznosti ni mogoče izvajati. Zlo — Šilce žganega na tešče — je že legitimacija alkoholiziranosti. Vse to in na primer še objokane oči žena alkoholikov, ki nastajajo tudi iz jutranje alkoholiziranosti, pa nemo obtožujoče oči njihovih otrok, ki bi se radi ponosno postavili s svojimi očeti pa so jim to pravico očetje vzeli, pa procesijo nedolžnih žrtev prometnih nesreč zaradi alkohola, pa — kaj bi naštevali — vse to so imeli vrli tržiški odborniki pred očmi, ko so letos marca izglasovali predlog, da v Tržiču pred pol 7. uro zjutraj ne bo mogoče v nobenem lokalu dobiti alkoholne pijače. Ta sklep je požel dokaj odobravanja ne samo po drugih slovenskih občinah, ampak tudi po drugih republikah. Verjetno bo že kmalu tudi drugje drugače. Stroge bodo kazni kršilcev te odredbe. Upajmo, da ne bodo potrebne. Slej ko prej pa bodo gostinci morali ponovno prebrati tudi že davni zakon o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim v kateremkoli dnevnem času, na katerega so kar radi nekako pozabili. Pa ne samo v naši občini. Ni več redko, da mladi fantje in — žal — tudi mlada dekleta svoje dolgočasje neiznajdljivo preganjajo ob kozarcih alkoholne pijače, žgane! Mladoletni fantje in mladoletna dekleta — jutrišnji slovenski starši! Zakaj mižimo?? Zakaj molčimo?? Mar odobravamo?? Kdo nam to pravico daje?? JZ Tečaj prve pomoči odslej vsako leto Že lani je bil v uradnem listu številka 21 med drugimi predpisi objavljen tudi pravilnik o organiziranju reševalne službe za primer nesreč pri delu. Med drugimi predpisi o prvj pomoči je rečeno, da mora biti za nudenje prve pomoči v podjetju usposobljenih 2 odstotka zaposlenih. Kratek stavek v uradnem listu ima seveda zakonsko moč. Začeli smo z delom in tako imamo sedaj v tovarni poleg prejšnjih usposobljenih za nudenje prve pomoči še 56 novih izprašanih delavcev, ki lahko strokovno nudijo prvo pomoč. Prizadevnost centra za izobraževanje predvsem tovarišice Rotarjeve in razumevanju obratovodij delavnic so bili organizirani trije dvajset umi tečaji prve pomoči pod geslom »Najprej ne ško- dovati«. Tečaje so obiskovali posamezniki iz vseh delovnih enot. Na zadnjem tečaju je bilo, kar je zelo razveseljivo, 21 naših delavcev, ki so se prostovoljno prijavili. Od vseh tečajnikov (72) jih nima izpila šest, ostali pa so pokazali dovolj znanja in dobili obenem z izkaznico knjigo dr. Derganca Osnove prve pomoči za vsakogar. Ta knjiga ne bi smela manjkati v nobeni hiši. Kako poznana in pomembna je lahko sklepamo, da je tovarna dala za njihov nakup 2.200,00 dinarjev. Veliko število prostovoljcev za tečaj prve pomoči je vzpodbuda, da odslej vsako leto organiziramo tečaj prve pomoči za vse prostovoljce. Če bo drugo leto tak odziv kot letos je to osnova za uspeh tečaja. Zaščitno cepljenje Vsi časopisi in domala vse revije so se že »nalezle« črnih koz. Ne bi bilo normalno, če tudi naš Tekstilec ne bi o njih kakšno napisal. Seveda o cepljenju. Po pogovoru s tehničnim direktorjem, obratovodji, nadmojstri, vodji delavnic ter administrativno pomočjo KDS je bilo organizirano cepljenje v ambulanti. Želeli smo, da bodo zastoji čim manjši, odziv in uspeh cepljenja pa čim večji. Rezultat je zelo dober. Udeležba je bila 100 %. Delavci tovarne so bili disciplinirani in tako je bilo cepljenih 1158 delavcev (brez Loškega potoka). DE Predlinica cepljenih 275 iz zdravstvenih razlogov odklonjenih 26, Tkalnica cepljenih 386 iz zdravstvenih razlogov odklonjenih 47, Ople-menitilnica cepljenih 70 dz zdravstvenih razlogov odklonjenih 10, Konfekcija cepljenih 119, iž zdravstvenih razlogov odklonjenih 19, Vzdrževalni obrati cepljenih 133 iz zdravstvenih razlogov odklonjenih 15, Uprav cepljenih 175 dz zdravstvenih razlogov odklonjenih 18, Skupaj cepljenih 1158 dz zdravstvenih razlogov odklonjenih 135. (Dva cepljena nista člana kolektiva). Po prvem cepljenju so le šestim delavcem (koze »poka- zale roge«, tako da je bilo potrebno ponovno cepljenje, ki ki je bilo tudi za njih uspešno. Ko bo izšel Tekstilec, bodo najbrž potrdila o cepljenju že mala zgodovina. Vendar za vsak primer so vsi seznami skrbno shranjeni za dve leti. Tisti, ki potujejo čez mejo so malce zaskrbljeni. Vendar lahko dobijo rumeno knjižico, v kateri bo označeno, da iz zdravstvenih razlogov niso bili cepljeni, kar pa obmejnih organov doslej ni motilo. Zato korajžno na pot, čeprav se komaj izplača, če bolje pogledamo cene. Tudj v naših trgovinah lahko zapra- vite odvečne dinarje in devize. Če bi postalo za necepljene nevarno, bo takoj organizirana posebna zaščita s hiper imunim gamagloblinom. Z. Jedka Kako bomo letovali? Ker se bliža sezona letovanja v našem počitniškem domu v Poreču, vam posredujemo nekaj navodil: — Počitniški dom bo odprt od 10. junija 1972 do 17. septembra 1972. Možnost letovanja je 7 ali 14 dni, menjave izmen pa bodo kot v preteklem letu ob sobotah in nedeljah. — Na cene dnevne oskrbe bomo nudili gostom v pred in po sezoni 20 % popust — za člane PBT in upokojence BPT; za tuje goste pa 10 %, in sicer v času do 10. junija in od 1. septembra do 17. septembra 1972. Letovanje v tem času priporočamo predvsem tistim družinam, ki nimajo šoloobveznih otrok in upokojencem. — V času sezone, t. j. v mesecu juliju in avgustu imajo prednost predvsem tisti člani kolektiva, kjer sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju, člani kolektiva, ki imajo v tem času planiran dopust in člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. — Akontacija v višini 100,00 din na odraslo osebo bomo sprejemali po naslednjem razporedu: čas letovanja: od 10. 6. do 2. 7 od 3. 7. do 31. 7. od 1. 8. do 17. 9. sprejem akontacije od 1. 6. do 3. 6. od 14. 6. do 16. 6. od 12. 7. do 14. 7. Akontacijo bo po gornjem razporedu sprejemal referent za družbeni standard od 13. do 15. ure v prostorih »vile v parku«. — Napotnice za letovanje v počitniškem domu se bodo izdajale za letovanje samo ob četrtkih, kakor lansko leto. — Obenem vas obveščamo, da se bodo napotnice za nočitve v planinskih postojankah izdajale ravno talko samo ob četrtkih v kadrovsko družbenem sektorju soba št. 11. — Nadalje vam navajamo cenik, ki velja za letovanje v našem počitniškem domu v sezoni za leto 1972: Celotni penzioni: 1. Člani delovne skupnosti BPT in upokojenci BPT 25,00 din 2. Zakonci članov BPT 40,00din 3. Otroci članov BIPT do 10 let starosti 10,00 din 4. Otroci članov BPT nad 10 let do 19 let starosti, ki še niso zaposleni in vajenci 16,00 din 5. Otroci članov BPT nad 19 let starosti ki študirajo in še niso zaposleni ter štipendisti BPT 25,00 din 6. Tuji gostje 56,00 din 7. Tuji otroci do 10 let starosti 25,00 din 8. Tuji otroci nad 10 let do 19 let, ki še hodijo v šolo 35,00 din 9. Savezna direkcija za rezerve industrijskih proizvoda Beograd 25,00 din 10. Zdravstveni dom Kranj 45,00 din 11. Otroci zdravstvenega doma do 10 let starosti 12,00 din 12. Otroci zdravstvenega doma nad 10 let do 19 let starosti 21,00 din 13. Inozemci 80,00 din 14. Otroci inozemcev do 10 let starosti 30,00 din 15. Otroci inozemcev nad 10 let do 19 let starosti 45,00 din — Navedene cene veljajo le za letovanje, ki traja dol4 dni. Za letovanje nad 14 dni se cena penziona poviša za 50 % in to pod točko 1, 3, 4, 5. — člane kolektiva obveščamo oz. opozarjamo, da letos ne bodo mogli postavljati šotorov, kar velja tudi za tuje goste. M. Perko Misli... Največjo fantazijo imajo tisti, ki najmanj razmišljajo. Vico Z navadno kostjo lahko podkupiš samo navadnega psa. Ellen S prahom, iki ga dvigamo, pokrivamo našo goloto. Heckmann Človeka s polnim želodcem nikoli ne peče vest. Španski pregovor Čim bolj plemenit je šport, tem manj privržencev ima. Graff človeška vest brez hrabrosti le malo opravi. Meredith Humanost je v tem, da nikoli človeka ne žrtvujemo nekemu cilju. Schweitzer Ljudje so močni samo takrat, ko zastopajo neko idejo, ko se zanjo ne zmenijo več, njih moč izgine. Freud Molk je odgovor, ki najbolj zadene tistega, ki vas ža- li. Chesterton Človek ne živi dovolj dolgo, da bi se kaj iz svojih napak naučil. La Bruyere Ključ naše sreče je svoboda, ključ svobode je hrabrost. Tukikides Samo neumni in mrtvi ne spreminjajo svojega mnenja. Lawell Morda zakoni sploh niso potrebni — pošteni jih sploh ne potrebujejo, nepoštenih pa tako ali tako ne poboljšajo. ši, staremu obrazu pa dajo poseben fin videz. Sivim lasem se poda siva barva v ni-jansi las, črna, poleti pa bela, skratka vse barve od pastelnih do temnih. Če ima ženska modre oči, naj nosi čim več modre barve, da pridejo oči bolj do izraza. Če so njene oči temne, naj nosi žive barve — vijoličasto, modro ikot slive in druge. Pravilno izbrati barvo, je velika umetnost, zato bi morale ženske posvečati temu vso pozornost. Nikoli ne bi smele kupiti blaga zato, ker jim je všeč, pač pa bi morale imeti pred očmi, kaj že imajo v svoji garderobi, kaj si bodo sešile iz blaga in če jim barva sploh pnstoja. A. G. želi črno obleko, mora imeti velik izrez in mnogo belega okrasja oziroma dekorativnih elementov živih barv. Najlepše jim pristoja bela barva, vse nijanse rumene in svetlo modre. Temnopolta ženska V naslednjih številkah vam bom napisala nekaj o tem, kako naj se ženska oblači, na kaj mora biti ipozorna, za kakšen kroj naj se odloči in kakšno barvo. Vsaka ženska želi biti dobro in lepo oblečena. Dobro oblečena ženska je bolj samozavestna in si-gumejša v vsaki družbi. Pri vsem tem pa ni važna lepota obraza, ker ima ženska s pravilno držo, negovanimi lasmi in obrazom, pravilno izbrano in dovršeno obleko ve- čji uspeh od lepe ženske. Vsa-ka žena mora vedeti, katera barva ji pristoji, pri tem se lahko drži Diorjevih besed: »Vsaki ženski pristoja vsaka barva, treba je najti le pravi ton«. Zato mislim, da ženske, ki so prepričane, da jim določena barva ne pristoja, nimajo prav. Neka pravila o določanju barv za različne tipe žensk vendarle obstojajo. Poznati bi jih morala vsaka ženska, ki hoče biti dobro oblečena. Poletje bo preplavila moda v mornarskem stilu, kombinacije bela-modra, modra-rdeča, rdeča-bela, modra-rumena in druge. To je izredna priložnost, da si iz starih oblek sešijete nove, tako da dokupite blago v drugi barvi, ali pa iz dveh oblek oziroma krila in obleke sešijete novo. Skice vam prikazujejo štiri variante v kombinaciji dveh vrst tkanine. Rdečelaske ne bi smele nositi nobene nijanse rdeče barve. Lepo pa ji pristaja rjava in zelena barva. Plavolaske se morajo izogibati vseh temnih nijans peska, svetle nijanse peska pa jim dobro pristajajo. Izvrstno se jim poda rumena barva koruze. Na splošno plavolaske pri izbiri barv nimajo problemov, ker jim podajo vse barve, posebno še modra, in sicer od svetle do temne, črna, svetlo siva in temno siva. Brinetkam se najlepše poda modra barva v sivih nijan-sah, pa tudi črna. črnolase ženske temnega tena naj se izogibajo črne barve, če si taka žena vseeno mora izredno paziti na izbiro barv, bolj kot katera koli druga, če ima plašč temne barve, naj bo krzno v svetli barvi. črnolaski svetlega tena izredno pristoja črna barva. To je lahko njena glavna barva. Prav tako kot plavolaska lahko nosi vse barve razen rjave. Dovoljene so ji vse nijanse modre barve, posebno v spomladanskem času. Sivi lasje naredijo mlad ob-obraz nežnejši in zanimivej- Kako se bomo oblačile poleti ? Pisma bralcev Dvojni praznik v Loškem potoku Objavljamo kratek zapis sodeilavfke Pavle Kordiš iz Loškega potoka o proslavi osmega marca in otvoritvi novega obrata konfekcije: »Letošnji osmi marec ni bil za nas delavke samo praznik žensk. Združen je bil z uradno otvoritvijo šivalnice. V Loški potok so prišli glavni direktor podjetja, predsednik skupščine občine Ribnica, vodilni delavci podjetja ter družbeno politični delavci tovarne in obeh Občin. Po proslavi, ki je bila združena z našim dnem, so nas obdarovali. S tem kratkim zapisom se želim v imenu vseh zahvaliti za pozornost in tople besede vsem prisotnim. Vsem sodelavkam in sodelavcem v tovarni pa želimo kar največ delovnih uspehov.« Pavla Kordiš Raztezalke v predilnici so vedno v teku Ugodnosti za člane AMZJ Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti imajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: 0 letni tehnični pregled vozila, 0 služba pomoč in informacije na poziv, 0 pregled in nastavitev žarometov, 0 pregled zavor, 0 pregled podvozja avtomobila, 0 službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in 0 pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: 0 knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, 0 mesečno glasilo Moto revija, 0 informativni priročnik Kompas AMSJ, 0 nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Članom je lahko na voljo: 0 kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji, 0 kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, 0 mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini. 0 ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. Prišli - V februarju so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke: v predilnico: Topič Mara, Subotič Radmila, Đorđevič Ksenja; v tkalnico: Goreč Vladimir, Dragičevič Ruža, Fajkovič Elvira, Grbič Kadira; v konfekcijo: Romšek Marija; v vzdrževalne obrate: Presečen Josip; v upravo: Čarman Janez. Odšli: samovoljno: Ribič Džemila, Pesjak Marija, Vajnhandel Milan, Božič Adolf, Zaplotnik Lovro, Pipan Francka, Jolič Milutin; prav. odpoved: Branda Irma, Borštar Ladislava, Gra-bovac Dušanka; v pokoj: Ahačič Peter; invalid, upok.: Mali Marija; v preizkus, dobi: Dragičevič Ruža; na rehabilitacijo: Logar Ivana; v JLA: Saje Stojan. V marcu so naše podjetje zapustili naslednji sodelavci in sodelavke: samovoljno: Elezovič Fatka, Levstik Marija, Kasumovič Mustafa, Babič Fadila, Mu-stafič Bečir, Sitar Dušan, Ci-kron Katica, Koštič Šerifa, Pomberg Anton, Jazbec Martin, Lupša Franc, Beganovič Zlata, Borštnar Alojz; prav. odpov.: Kristan Franc, Dujmovič Marija; v preizk. dobi: Odobašič Nurija, Samardžija Mileva, Kardaševič Mina, Bergant Marija; potek del. razmerja za dol. čas: Presečan Josip; s poraz, odpoved: Kuvek Ika; v pokoj: Pirih Tatjana, Lovrenčič Konrad, Prešeren Ivana; inv. upokojeni: Kotar Stanko; na rehabil.: Jeraj Marjan; izključen: Tušek Vinko. V mesecu marcu so v podjetje prišli: v tkalnico: Presečan Anica, Kardaševič Mina, Samardii-ja Mileva, Semič Pavel, Pipan Francka; v konfekcijo: Goreč Sonja, Bergant Marija; v vzdrž. obr.: Marinič Ivan, Ahačič Peter, Škorc Martin, Odobašič Nurija; v upravo: Meglič Janez, Bečan Vida; V aprilu so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke: v tkalnico: Jakšič Mira, Grgič Martin, Robič Rezka, Andres Regina, Valjavec Franc iz JLA; v konfekcijo: Koželj Jožefa; v šivalnico Hrib: Turk Milena, Samsa Ljudmila, Mohar Marija, Lavrič Karolina, Lavrič Jožefa, Knavs Marija, Knavs Marija, Debeljak Vida, Car Milena, Bartol Pavla, Bambič Marija, Auštel Marica, Tajčmam Olga, Car Marija; odšli Odšli: samovoljno: Toporiš Taja-na, Žižmond Benedikt, Kevek Ivana, Pomberg Franc, Loborec Leopoldina; prav. odpoved: Česen Janez, Šlibar Franc; v pokoj: Lombar Francka; v preizkusni dobi: Škorc Martin, Andres Regina, Robič Rezka. Bralci pišejo V ponedeljek sem spet odprl skrinjico našega Tekstilca, da bi pobral rešitve križank in bil sem prijetno presenečen. Prvič sem med njimi našel nek prispevek za objavo v [glasilu. Kaj ne bi 'bil, saj je med nami žal malo takih, da bi kdaj sami od sebe kaj {napisali za svoje glasilo; če pa že pišejo, imajo premalo »korajže«, da bi to pokazali vsem. Moje veselje je bilo toliko večje, ker je toliko poguma zbrala učenka, naša štipendistka, ki obiskuje prvi letnik tekstilne šole. No, led je prebit in upam, da bo to dober zgled drugim, ki čutijo v sebi vsaj tnalo »žilice« za pisanje. 1 Avtorica pravi, da piše že dalj časa, ‘kar vidi z opazovanjem življenja okrog sebe. Tako življenje opisuje tudi črtica, ki jo objavljamo danes. Sicer pa, preberite in ocenite sami. Hvala za prispevek, pa ne pozabite na pero in tudi nas se še spomnite v prihodnje! Urednik Korenina Ena sama koreninica jo 'še veže na ta svet. Ljubezen do matere, očeta, ki ji je klonila na vsakem koraku, je ugasnila kot kresnica v temni noči. Gorje, ki ga je prestajala zaradi njih, ji brani, da bi jih oboževala. Poniževali so jo, tepli, ji sledili na. vsakem koraku, kot da ji niso starši. Ko se je prikazala na (ulici so pogledovali za njo. Kot izobčenec gleda na svet, kjer se zabavajo in veselo preživljajo sni, \ki so \njej tako pusti, samotni in dolgi... Ljubila jih je, ubogala na vsak mig. Sedaj ne more več. Odtrgali so jo od sebe, prav tako, kakor se utrga zvezda Z neba, zapusti prijateljice in samcata odpotuje v skrivnostno vsemirje... Srce ji je prepolno bridkosti. Edino prijateljska vez Z Mirkom ni pretrgana in tli v pepelu, v skriti globini srca... V jasne, sončnem popoldnevu odmevajo nežni, hitri koraki po segretem pločniku. Znanci, prijateljice, sošolke, sosede jo pozdravljajo in ko jih oplazi samo medel pogled ali nervorzno mrmranje, se čudijo: »Kako je osamljena!« Ne vidi prijaznih, pozdravljajočih oči, vse to so obrazi pošastnih čarovnic liz pravljic, ki se ji grozeče režijo, da se vsa trese, ko jih samo za hip skrivaj pogleda... Najboljša prijateljica jo pozdravi: »Živio!« Njej se zdi, da ji je sama voditeljica duhov prekrižala pot, in se ji zlobno reži ter jo s koščenimi prsti vabi: »Pridi, dragica!« , Zakriči in zbeži v najbližjo vežo. Sesede se, ne ‘more nikamor več... Osvesti se. Temna veža, lesene stopnice jo vabijo. Brez misli zbeži navzgor. . Obstane. Pred njo se zableste bela vrata. »Kam?« jo prešine. Za temi vrati je njen prijatelj. Eno nadstropje više stanuje sama is starši. KAM? Starši jo hranijo, ji kupujejo obleko. ON je samo prijazen z njo. K A M?. \ Starši je ne morejo videti. Le kaj jim bo? Niti učiti se ne more v miru. ON jo razume in tolaži. KAM PO POMOČ?! V oči ji stopijo solze, vse kristalno je okrog nje. Zašepeče: »Mati, oče, — oprostita mi!« S tresočo roko pozvoni pred belimi vrati. Bernarda Rant s »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž- J " ne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor | ». — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov J J uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 70340 Int. 90 — w ! Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 1500 izvodih — Izhaja J I enkrat mesečno. — List dobijo člani delovno skupnosti J ^ brezplačno. I_____________________________________________________Ì NAGRADNA KRIŽANKA OPRAVIČILO Končno vam lahko sporočimo, da bo odslej Tekstilec izhajal redno vsak mesec tako kot ste ga bili navajeni. Za zamudo se Vam opravičujemo in pričakujemo vašega sodelovanja. Prispevke, misli in napotke oddajte v nabiralnik Tekstilca najkasneje do 15. v mesecu. UREDNIŠTVO Izžrebani Med 20 rešitvami smo izžrebali štiri nagrajence. NAGRADE PREJMEJO: reševalci 1. Peter Gladek — Oplemenitilnica 2. Marija Vodnik — Tkalnica 40.00 din 30.00 din 3. Silvo King — Oplemenitilnica 20,00 din 4. Slavko Pajntar — Predilnica 10,00 din Rešitve današnje križanke pošljite do 15. junija v nabiral- nik Tržiškega Tekstilca. Pozdrav vojaka Vojak Sreten Miletič, sodelavec, ki je pri vojakih v Titovem Velesu pozdravlja sodelavke in sodelavce, s katerimi je delal do dvajsetega maja land. V pismu pozdravlja tudi mojstre na »krtačah«; Borisa, Lojzeta, Maksa in ostale. Vsem skupaj pa želi veliko delovnih uspehov in pričakuje veliko pisem sodelavk Sn sodelavcev. Sreten Miletič V. P. 5912-16 91400 Titov Veles Makedonija ZAHVALA Sindikalni podružnici BPT se prav lepo zahvaljujem za šopek in denarno pomoč med boleznijo. Sodelavkam pa se prisrčno zahvaljujem za obisk. Gizela Pintarič ZAHVALA Za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ob smrti našega dragega očeta JOŽETA JURJEVIČA se najtopleje zahvaljujemo. Žalujoče hčerke in sinovi z družinami Mali nasveti — Bakrene in cinkaste predmete očistimo z nekaj kapljami močne kave. — Sol očisti madeže na porcelanu in bakrenih predmetih. — Prstne odtise na svetlih vratih očistimo s kolobarji krompirja. — Tudi temne in zarjavele nože čistimo z razrezanim krompirjem. — Roke bodo nežnejše in bolj bele, če jih boste enkrat na teden oprali v dobro osoljeni vodi. — Ce imate v svežnju dosti ključev podobnih oblik, jih boste laže ločevali, če jih boste označili s črkami, napisanimi z rdečim lakom za nohte. — Tesne usnjene rokavice boste takole razširili: zavijte jih v vlažno brisačo in pustite eno uro. Nato jih nataknite, previdno slecite in pustite, da se posušijo.