Iil8|s vsaki III dnevom ] nedelje. a Av-Bjo leto Ogrsko za celo J:čijo slane I 6 kron, za 8 kron; jinstvo se ino z ozi-kost poštno je p!a-iPosamezne p ajajo po 10 v I in uprav-[ nahajala v rtališko po-flev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zasloni, aii rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za Vi strani K 40 — za «/i strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za Vit.strani K 250 za Vm strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. (TfJki so Časi in jeklene živce mora imeti 3,-ki je kot otrok, mož ali starček do- |_svetovno vojno, katere si niti naj- fantazija ni zamogla predstaviti. »kopališča imamo, pol Evrope je 3če in šele pozneje bodemo razumeli, | velikanskih nerazumljivih in neopra- J bojih smo stali, trpeli ter umirali. "j čudež te svetovne vojne je pač, da vso to vnebovpijoče ije nedolžne krvi, vse to sin obupavanje, jokanje njo pretrpi, da imamo nego jeklo naših | da imamo srca zve- skalovje ob Soči in Tirolu, da imamo ne- žansko, nepremagljivo 'prenašati svojo eksistenčno 3ko sovraštvu polovice la... V svojem izviru in naturi je vse to vendar "finska ljubezen, vzviše- jkrasna ljubezen do rodne nam jo ne sme in nikdo ugrabiti. idamo med tiste, ki evanju starodavnih dušujejo kakor otroci; naših žilah hrepeni vanju prelite krvi naših uša naša se dviga ob naših Čet in srce naše ore, ne bode prodalo do katere imamo pra- b gnojena z delom in naših pradedov, očetov I rok... ka zavest je morda tej svetovni vojni. ! nam naj pustijo nedo-domovino, naj spoštu-grudno ljubezen, naj ropajo, kar je našega, vojne ne bode se zravnajo nasprotja, ob zeleni mizi prazuo-.oinatov, ki jim je ljud-„terra incognita''! as, za našo zemljo se :o in zato so postala jeklena. Ta svetovna trii a je le najfinejšim eem duše ljudstva znano da tudi najhujša lenoba časov ne more zatreti [domovinske ljubezni, ki v slučaju ne-' paste v plamena, segajoča do neusmi-"ba.. . a so naša srca v tem jeklenem to tudi nismo sposobni, praznovati in se radostiti ob tej ali oni pri-S oče je v strelskem jarku, moj brat ekje v tuji zemlji, ki jo je videl prvič in zadnjič, ko je smrt storil, moj sin ječi v azijatskem vjotništvu, — kdo pomiii torej našo dušo, da se zamore z naravno zdra-vostjo dvigniti v čistem«! krasnem veselju ? Jeklena srca, kakor jih je vstvaril današnji čas no poznajo razkošja; in vriskajočega veselja. Čakamo zmagovitih naših zastav, ovitih s rlorom padlih junakov, — in potem nam pomagaj, da bodei$o zamogli tako prav iz globočine našega srca pozdravljati veselje, čisto veselje, ta solnčni žarek človeškega življenja... . Čakamo — in čakamo s trdno nado, da mora zmaga priti! Kajti nikdar šo ni bila pravica za vekomaj pokopana. Za sedaj smo se torej odvadili praznikov. Ali enega praznika se nismo odvadili. praznika, ki volja spominu našega sivolasega, trpečega in ljubečega cesarja Franca Jožefa I. V osebi našega vladarja je osredotočena vsa avstro-ogrska domovinska ljubezen. On nam je vzor, — oče svojih narodov, za katere je skrbel z nekakim monarhičnim fanatizmom skozi dolgo vrsto desetletij. Naš cesar še živi in skrbi in trpi z nami! Ni več mladenič, — ob robu groba stoji in smrti gleda v obraz, brez da bi se mu omračilo oko. Kakor je stal kot mladi nadvojvoda v dežju italijanskih krogelj, brez da bi čutil moža poniža-joči smrtni strah, tako stoji i zdaj ob krmilu te krasno, pretresene in vendar nerazrušljive domovine, za katero . se borijo milijoni njenih sinov. Franc Jožef kot človek ne bode vžival sadove svetovne vojne, ki mora za nas zmagovito končati. Za njega, ki je videl ženo in sina, naslednika in brate v gomilo pasti, ne cveto več rožice človeškega veselja. Vsa njegova velikodušna natura je napolnjena s sveto ljubeznijo do svojih narodov, katerim je tako dolga desetletja z železno roko varoval blagoslovljeni mir, katere pa je moral prisiljen od besnih, požrešnih sovražnikov, poslati vendar v odločilno obrambo premile domovine. Vsi, prav vsi trpimo v tej svetovni vojni, katere grozovitosti bodejo poznejši zgodovinarji s prestrašenim začudenjem popisavali, — vsi, prav vsi trpimo. Ali najbolj razmesarjeno mora biti srce našega starčka cesarja, ki je soj al mir in žel vsjno, delal za ljubezen in pridobil sovraštvo. Kakor oni starodavni knez, o katerem pripovedujejo, da je peljal svoj narod skozi temni gozd v boljšo domovino, ki pa si je moral iztrgati krvaveče srce iz živih prs, da je plamtelo kakor baklja v temi gozdovja in osvetilo pot obupanemu ljudstvu, — tako se nam zdi Franc Jožef habsburški. V truplu starčka s težko krono ne živi več druzega, nego ljubezen do svojih narodov, ki vsi nimajo v njem le vladarja, pravičnega cesarja, marveč očeta, ljubečega očeta v najčistejšem zmi-slu besede. Kdo bi se tedaj iz katerih koli vzrokov branil, obhajati slavnostno rojstni dan tega edinega našega cesarja? Kdo bi se zamogel žalostiti, ko se spominjajo milijoni src tega moža, ko se sklepa milijone rok v tihi, vroči, iskreni molitvi: Bog ohrani nam cesarja/. . . — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših Krivična je mnogokrat usoda in slepo udari po pravičnih in grešnikih. Dal Bog, da bi nam ohranila Franca Jožefa še mnogo let. Kajti on je najjasnejši izraz avstrijske domovinsko ljubezni, on je vsem svojim narodom vodja in vzor, vladar in oče! V tem znamenju praznujemo sredi potokov krvi rojstni dan presvitlega našega cesarja. Naša ljubezen mu bodi darilo in zahvala . . . iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenSica il) vsled tega priznano najboljši ŽClOdtC oKKpČUJOČi prebavni (^ Svetovna vojna. Ogromni boji na vseh frontah. — Naši in naših zaveznikov uspehi. — Boji v zraku. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 11. avgusta. Uradno se poroča: Rusko bojiSče. Fronta nadvojvode Karla. Naše karpatske čete so južno od Žabic zopet močne ruske napade odbile. Sevemo-vzhodno od Stanislava in južno-zapadno od M o n a s t e r z y s k e napadal je nasprotnik zopet z močnejšimi silami. Dosegel je pač nekaj krajevnih uspehov, bil je pa končno po hudem boju vstavljen. V tem prostoru se boreče bojne sile dosegajo one prostore, ki se jim jih je z oziroin na premikanje moči nasprotnika odkazalo. Rusi so zasedli Delatynin Tysmienico. Tudi Stanislav smo brez boja izpraznili. — Fronta H i n d e n b u r g a. Južno-zapadno od Z a-losze bili so ruski množinski napadi s protinapadi zavrnjeni. Istotako je bil pri T r o s c i-a n i e c u sovražnik krvavo zavrnjen. Ob Stochodu pri K a s z o w k i vzel je neki avstrn-ogrski oddelek eno sovražno predpo-stojanko; pri četah generala F a t h a bili so zopetni poskusi prehoda sovražnika v našem zatvomem ognju zadušeni. Italijansko bojišče. Ob primorski tionti ponovili so Italijani svoje napore proti oddelku P1 a v e in so napadli tudi naše nove postojanke na visočinah vzhodno od Gorice z znatnimi silami. Vsi ti napadi so bili odbiti. Istotako se je izjalovilo več sunkov sovražnika v Dolomita h. Južno-vzhodno bojišče. Ob spodnji Vojusi praske; drugače nič pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pi. Ho for, fool. Naši letalci zopet nad. Benetkami. K.-B. Dunaj, 11. avgusta. Uradno ae Dogodki na morju. V noči od 10. na 11. t. m. ponovila so naša brodovja pomorskih letal napad na Benetke. Arzenal, kolodvor, zunanje utrdbe in zunanji f6rti bili so izdatno z bombami obmetani. Dognalo se je dobri učinek in požare v arzenalu ter kolodvorskih napravah, to pa vkljub nevihti in dežju. V poslopje zračnih ladij v Campaltu seje pohio zadelo. Nadalje se je baterije v Gradu in ob izlivu Soče uspešno z bombami obmetalo. Vkljub jako neugodnemu vremenu in ljutemu odpornemu ognju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Mornariško povelj ništvo. Nemško uradno poročilo od petka. tM 11 i umu m ii'utH'MWU K.-B. B e r I i n. l !. avgusta (W.-B.)jUrad-no se poroča: Zapadno bojišče. Severno od S o rame so barvasti in boli Angleži posamezno in brezuspešno napadali. Istotako se je izjalovil mnogokrat ponovljeni naval francoskih čet tesno severno od reke ob vztrajnem zadržanju saških delov rezervnih čet. Vzhodno bojišče. Fronta H i n- denburga. Med jezerom Wiszniew in Smorgonom ter v pokrajini sevemo-vzhodno od K r e w o bih so mnogoštevilni slabotni ruski napadi brez težave zavrnjeni. — Ob fronti Stochoda omejil se je nasprotnik po svojih porazih zadnjih dnij v splošnem na živahno artiljerijsko delovanje; od njega poskušeni delni napadi zapadno jezera Nobel, pri Lubieczowu in južno-od Zarecze se niso posrečili. Južno od Z a 1 o s z o pričeti boji so pridobili večjo obsežnost. Ruski naptS, ki je med B i a 1 o g-1 o w y in H o r o d y c z e z e najprve na ozemlju pridobil, bil j (i z nemškim protisun-kom vstavljen. Močni napadi sovražnika v pokrajini od Trosgianieca bili so krvavo zavrnjeni. Njegovi poskusi, prodreti ob Serethu* južno-vzhodno od II o r o d y c z e z c so se popolnoma izjalovili. — Fronta nadvojvodo Karla. Južno-zapadno od M o n a-sterzyske ter v kotu D n j e s t r a in By-strice napadle so močno ruske sile. Vsled premoči nasprotnika se je moral hrabri branit olj na posameznih krajih umakniti. Protinapadi viovili so sovražni napad zopet in vstavili boj. — Vliarpatih trudil se je so-ik južno od Žabi o zaman, da nam iztrga zopet pridobljene uspehe. Balkanskoib o j išče. Južno od jezera D o i r a n napr,avil je nasprotnik s sla-bejšimi oddelki posamezno navidezne napade, ki so bili brez resnejšega boja v našem ognju zavrnjeni. Vrhovno armadno vodstvo. 850 Rusov in 150 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 12. avgusta. Uradno se danes razglaša: R u.s k o b o j i £| e. Fronta nadvojvode Karla. Napad v Karpatih se borečih nemških in avstro-ogrskih čet koraka uspešno naprej. Odvzele so sovražniku 700 vjetih in .3 strojne puške. Južno-vzhodno od W o-r o c h t e poskušeni ruski protisunki bili so popolnoma zavrnjeni. Drugače je prišlo le ob spodnji Zlati Lipi in južno od Za-1 o c z e do živahnejšega bojevnega delovanja. — Fronta Hindenburga. Armada von Bohm-Ermolli odbila je zapadno od Z a 1 o c z e več močnih napadov. Zapadno od K a s p o w k e se je pri enem napadu na sovražno sprednjo postojanko vjelo 170 Rušo v in zaplenilo 3 strojne puške. Južno S t o b y c h w e so se zopet ruski poskusi prehoda razbili. Italijansko bojišče. V oddelku med morjem in Vipavsko dolino preprečili smo več poskusov Italijanov, približevati se našim novim postojankam, z ognjem. Na visočinah vzhodno Gorice zavrnile so naše čete zopet močni napad in so pri temu v j e 1 e 10 oficirjev ter 140 mož. Pod Ijutim sovražnim artiljerijskim ognjem sta stala M o n t e S a n Gabriele in Monte Santo. — Ob ti- rolski fronti prinesla so nam . jetja 89 vjetih, mod njimi 5 oficir strojno puško. Južno-vzhodno bojisiij posebni dogodki. NamestniK generalšuj pl. Hofer, j Napad naših letalcev na izliv K.-B. Dunaj, 12. avgusta. I danes razglaša: Dogodki na morju.] Pomorska letala so v noči or< 11 m. sovražne baterije ob izlivu razno letalno postajo G o r g o m tvornice pri M onfalco n u jako up z bombami obmetala. Vrnila so sej ljutejšeinu obstreljevanju nepož Mornariško pov Nemško uradno poročilo od K.-B. Berlin, 12. avgusta velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Med T J lom in gozdom Foureaux 1 e m o n t u napadle so močni: an Severno od Ovillersa in pri Pč su bile so v bližinskem boju in nazaj vržene. Severno od Bazei Petit in pri G u i 11 e m o n t u se napadi v ognju artiljerije strojnih pušk. Med Mauropasi me razbil se je ljuti napad rY:mco so sevemo-vzhodno od H e m. a gozda. — Južno od Somme ponefH sovražni delni sunek pri B a r 1 < Na desno od M a a s © bili so od na 11. t. m. napadi z ročnimi gra vorno-zapadno utrdbo T h i a u m o n t$ zvečer . pa močni infantorijski i utrdbi sami pod težkimi izguba coze. — Južno od L i n t r e v posri neko nemško patruljsko podjetje smo vjete. ■Vzhodno bojišče. Fronta i d e n b u r g a. Pri Dubezycz v ob: inienu, zapadno jezera Nobel in j Z a r e c z e napadli so zaman rušil | Ob Stochodu vzhodno od K o w e smo pri kratkem boju 170 Rusov -in i več strojnih pušk. Močni sovražni napi so na oboli straneh od T r o -zavrnjeni. — Naša letalna brodovjq v zadnjih dneh ob železnici K o \v t n y in severno od iste v obsežnih I čet zopet hvaležne cilje, ki so jih ii bombami obmetala. Eno rusko k severno od Sokula v zračnem ljeno. — Fronta nadvojvode Karla od Z a 1 o c z e se je zvečer še ljufaf' ostalem severno Karpat ni prišlo dol rijskega delovanja. — Pričeta gil jejo se po načrtu. V Karpatih« predujočem napadu južno od j vjeli 700 mož in zaplenili 3 tlarenansicttf der insel St. Thomas. (DSnisch-Wes'indien) Prodani oto Prod kratkim se je i kupčija, ki ima veliki poli men. Združene države ! Amerike so namreč zaj funtov sterling (to je jonov mark) kupile od M kozvano ,,l)ansko zapadnoj Ta ,.zapadna Indij; lantskom oceanu v bližfl otoka Haiti. Obenem H prodan otok St. Thomas] krasnim pristaniščem j Anialie. Prinašamo stanišča. Domoljubna čustva j janski z učinktijočoj ..'1'dečega križa." zelenja* | t. ua m ei če. idno te. Sov luilijoffl rte. Na oboli straneh visočine Capul so nemške Čete v boj. [Balkansko bojišče. Včeraj ponov-UaDOtni navidezni aapadi nasprotnika | od jezera D o i r a n umrli so hitro v I artiljorijskem ognju. Vrhovno annaduo vodstvo. §B v Afriki. Tripolis za Italijane izgubljen. B. K <> n s t an ti n op e 1, 12. avgu-teradnega vira, se poroča: V celi [raj i n i T r i p o 1 i t a n i j e ni n o b c-K-talij an s k e g a vojaka več, estih Hones in Tripolis. Plemena }wški moji so se pridružila tripoličanskim in so združena z njim zasedla jino wed Tatawinom in Dehibatorn. in ski polu mesec se sveti v h p o k r a j i n a h. Izkazuje se ve-alilVit :■ in otomanski vladi globoko zvestobo. — Isti položaj se nahaja ghasiju. Bojevniki kažejo trdno in razvijajo veliko silo zoper Proti emirju od Darfura Ali ■ju odposlane egiptovske čete so odurna delu k emirju; vsled tega \ zveze med Sudanom in Egiptom pre-j. Zadnjič so voditelji v Afriki nasto-|knpine boriteljev napravili poštne in z Ali Dinarjem. V ostalem se od Darfura, ki je bil vedno zvest tudi sedaj vkljub velikanskim teža-Angležem. Otomansko probival-Igipta kaže ob vsaki priliki svoje sim-Sje do turške vlade. Pred par meseci so ;leži egiptovske rezerviste pod za-|b vpoklicati. Ti pa so se uprli in izjavili, orožja zoper Turke ne bodejo ra-Tako so bili Angleži prisiljeni, opustiti Bc teh razredov rezervistov. Izgube Angležev. B. Bern, 12. avgusta. V ,. Zurich er ^t* se od posebne strani na izgube opo- ki so jih imeli Angleži pri svojemu , s katerim niso ničesar druzega do- nego da so nemške silo doslej na za- sm bojišču obdržali. Glasom toga lista časopisi oznanili od 1. julija okoli oficirjev kot mrtvih, ranjenih ali ranih. Čeprav se mora pri angleških iz- l že na vsakih 20 mož enega oficirja Inati, izvira iz toga vendar skupna uba 270.000 oficirjev, podoficirjev in vo- | Te vse dosedanje daleč presegajoče ive številke so pač tudi vzrok, da se naj- nameravano razširjenje infanterijskega dalnega prostora še vedno ni vršilo. Cesar Viljem v pokrajini Somme. K.-B. Berlin, 12. avgusta. "Wolffov [ :'')i"a: Cesar ogledal si je po svoji vrnitvi k japadni fronti' ob flandrijskem obrežju stoječe | armade ter mornarice in se je podal •n' takoj v pokrajino Somme, da izrazi jborečim se voditeljem in četam svoje kžno priznanje. Cesar pozdravil je pri I ravno iz boja se vrnivše čete. začetka italijanske ofenzive 5000 Lahov vjetih. — Odbiti napadi. ^atrijsko uradno poročilo od nedelj e. |K.-B. Dunaj, 13. avgusta. Uradno se razglaša: |n 8 k o bojišče. Fronta nadvojvode la. Južno-zapadno od R o oh t o obdr- so naše čete svojo postojanke proti zo- jm ljutiin napadom. Sovražnik je doživel neuspeh. Neposredno zapadno od S t a - |ava bili ste dve ruski diviziji v ljutih, in noč trajajočih bojih nazaj vrženi. Se- t od I* n j ostra stale so na naši strani podrejene sile v boju. — Fronta H i n- pburga. Zapadno in scverno-zapadno '^alocze odbila je armada Bolim - Er- pot ruske množinske sunke. V pro- fru od Ti rod v je en c. in kr. bojni leta- — 3 — lec zažgal neko sovražno letalo ; padla je na tla. — V W o 1 h y ni j i in ob S t o c h o d u ponehal je boj. Zanesljivo je dognano, da se je pri zadnjem, velikem, popolnoma izjalovljenem napadu sovražnika proti fronti ob Stochodu tudi vse oddelke ruske garde vpo-rabilo in da je imela ta pri temu težje izgube kakor drugi doli armade. Italijansko bojišče. Italijani so šli proti naši novi fronti med morjem in Monte S a n G a b r i e 1 e. V oddelku vzhodno doline Valone morale so naše čete več napadov zavrniti. Do jako ljutih bojev prišlo je zopet na visočinah zapadno Gorice, kjer se je 7 močnih naskokov sovražnika pod najtežjimi izgubami izjalovilo. Od začetka italijanskega napada ostalo je v naši roki 5000 vjetih, med njimi čez 100 oficirjev. Južno-v z hodno bojišče. Razven navadnega bojevnega delovanja ob spodnji Vojusi nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hčfer, fini. Trije novi napadi naših pomorskih letal. K.-B. Dun a j, 13. avgusta. Uradno se da- , nes razglaša : Dogodki na morju. V noči od 12. na 13. t. m. bila so po- I slopja zračnih ladij od C a m p a 11 o pri Bo- j ne t k ah od brodovja. pomorskih letal popol-noma uničena. V enem poslopju eksplodirala | je ena zračna ladja s 500 metrov visokim i plamenom ; drugo poslopje je brez eksplozije • pogorelo. — Obenem obmetalo je neko drugo ; brodovje pomorskih letal v Gor g o, naprave i v Gradu, baterije ob izlivu Soče in j A d r i a - tvomice z jako dobrim uspehom. Natančno dognalo se je, da se je večkrat polno zadelo poslopje letal in postojanke baterij ter povzročilo pol tucata požarov. — Tretje brodovje je večkrat polno zadelo baterije ob izlivu Soče in vojaške objekte v P i e r i s u ter S a n Ca n z i a n u. — V kljub ljutemu odpornemu ognju pri vseh napadih so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemci zavrnili ogromni angleško-francoski napad. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 13. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Med T h i e p-valom in Somme zbrali so včeraj naši združeni nasprotniki vso svojo moč v enotnem napadu, ki je po mimogi-cdočih bojih na popoldne v oddelku Ovillers-Pozieres ponoči na celi črti naprej sunil. Pod najtežjimi izgubami za napadalca se je sunek med Thiepvalom in Guillernontom razbil. Bolj južno do Somme prišlo je z vedno zopet napadajočimi Francozi do težkih bli-žinskih bojev. Nadaljevali so se skozi celo noč in so pri M a u r e p a s u ter vzhodno od H e m a še v toku. Tudi južno od Som m e izjalovil se je neki francoski napad proti B i a c h e s popolnoma, to pa že v našem ognju. Na ostali fronti se ni zgodilo ničesar pomembnega. Naše patrulje napravile so se-: verno-vzhodno od Fermelles pri Com-b r e s u, južno od L u s s e v sovražni črti vjete. Podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov na raznih krajih so bila zavrnjena. En angleški dvokrovnik bil je južno-žapadno od Baupame sestreljen. Letalni lajtnant Franki dobil je od cesarja red pour le merite. Vzhodno bojišče. Fronta H i n -d e n b u r g a. Ruski sunki južno od S m o r-g o n a in pri L u b i e s z o w u ostali so brezuspešni. Vzhodno od Zalocze bili so sovražni oddelki zavrnjeni. — Fronta nadvojvode Karla. Zapadno od Monster siks ter ob Bystrica-fronti južno-zapadno od Stanislava bili so napadajoči Rusi deloma s protisunki nazaj vrženi. Balkansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. Sedem ponesrečenih italijanskih napadov. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Južno od Dnjestra nobeni dogodki. Na visočinah severno od Mariam-p o 1 a bila je včeraj z našim ognjem ena napadajoča ruska kavaljerijska brigada razpršena. Danes v jutranjih urah prišel je sovražnik na celi fronti med Dnjestrom in pokrajino južno-zapadno v ožje bojevno dotikanje z zveznimi bojnimi silami. Južno od Horozanske izjalovil se je en ruski sunek. Zapadno od K o z o w e prepodile so naše čete požigajoče oddelke. Pri A u g u-stowki in v prostoru od Z b o r o w a zavrnili so naši bataljoni veliko število ruskih napadov. V j e 1 i smo 300 Rusov. — Fronta H i n d e n b u r g a. Armada B o h m - E r-m o 11 i odbila je južno-zapadno od P o d-kamiena z večurnim bobenskim ognjem pričeti in z rabo plinskih bomb podpirani množinski napad. Prednjo polje naših postojank pokrito je z mrtvimi in težko ranjenimi Rusi. Novi boji so v toku. Pri Hulewicze ob Stochodu izjalovil se je slabotni ruski sunek. Južno od S t o b y c h \v e zavzeli smo neki od sovražnika zasedeni peskovni grič in smo vjeli posadko te postojanke. Italijansko bojišče. Močne sovražne sile napadle so naše postojanke vzhodno Valone- doline med L o k v i c o in Vipavo sedemkrat, bile so pa od naših čet vedno zopet popolnoma nazaj vržene. Infante-rijski regimenti št. 43 in 46 sta se zopet krasno obnesla. — Visočine vzhodno od G o-rice, Monte San Gabriele in Monte Santo stale so pod ljutim topovskim ognjem. V Sugana-oddelku sta se razbila dva sovražna napada na C i v a r o n v našem ognju. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Zopetni napad naših letalcev. K.-B. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se danes razglaša: Dogodki na morju. V noči od 13. na 14. t. m. je neko brodovje pomorskih letal kolodvor R o n c hd, vojaške objekte in postojanke v P i er is u, Vermegli an o, S elz in San'Canziano ter neko sovražno baterijo ob izlivu Soče jako uspešno z bombami obmetalo in večkrat polno zadelo. Vsa letala so se vkljub najlju-tejšemu obotroljovanju nepoškodovana vrnila.. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 14. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno-zapadno ceste Thiepval-Pozieres se je Angležem včeraj zjutraj posrečilo, v okroglo 700 metrov širokosti v naše najprednejše jarke vsiliti; v protinapadu so bili danes zjutraj zopet vun vrženi. Pred Guillernontom in južno sosedno črto bili so množinski napadi sovražnika pod najtežjimi izgubami zanj odbiti. Istotako sta se razbila dva jako močna francoska napada v oddelku od M a u r e p a-s a do vzhodno od H e m a. — Pozneje se poroča, da so Francozi v noči na 13. avgusta vas Fleury in naše postojanke vzhodno od nje napadli ter da so bili gladko zavrnjeni. En sovražni napad z ročnimi granatami bil je včeraj severno-zapadno utrdbe T h i a u -m o n t zavrnjen. — Ob in južno od kanala La B a s s e e vladalo je živahno bojevno de,-lovanje. Mnogokrat so kazale sovražne patrulje večjo delavnost. Zlasti so poskušali prodirati severno-zapadno od R e i m s a močnejši poizvedovalni oddelki po izdatni pripravi topov. Podjetja so bila brezuspešna. — Vzhod- — 4 — no od Bapaume bilo je eno angleško letalo v zračnem boju prisiljeno, spustiti se na zemljo. Vzhodno bojišče. Fronta H i n-denburga. V pokrajini ob S k r o b o w e ter ob kanalu O g y n s k i bili so sovražni sunki zavrnjeni. Nemški oddelki so razpršili vzhodno od kanala ruske prednje čete pod izdatnimi izgubami za iste. Pri Z a r e o z e ob Stochodu se je boj proti napredujočemu sovražniku v našo prid končalo. Močni sovražni napadi obračali so se proti oddelku Luh in Graberka južno od B r o d v j a; bih so krvavo zavrnjeni. Novi- napadi so tam v toku. — Fronta nadvojvode Karla. V oddelku Z b o r o w - K o n i u c h y izjalovili so se ruski napadi: vsiljeni deli sovražnika so s protisunkom nazaj vrženi ; v j eli smo več kot 300 mož. Tudi zapadho od M o n a s t e r-z y s k e je nasprotnik zaman napadal. Imel je v našem ognju velike izgube. Balkansko bojišče. Nobeni bistveni dogodki; celo navidezno nastopanje sovražnika je opešalo. Vrhovno armadno vodstvo. Dva angleška razruševalca uničena. K.-B. Berlin, 14. avgusta. Eden nažih (nemških) podmorskih čolnov je dne 13. av-g.ista dopoldne v angleškem kanalu p o t o -p i 1 angleškega razruševalca „L a s s o o.a Šef admiralnega štaba mornarice. (Razruševalec torpednih čolnov „Lassoo" bil je eden najmodernejših bojnih ladij Anglije. Ker je bil šele po začetku vojne zglajen, niso njegove mere znane. Op. uredn.). • * * K.-B. Ho ck van Holland, 12. avgusta. Proti 2. uri popoldne prihajajoči angleški parnik ,,G r e n a d i c r" iz Ne w Castle poroča, da je danes ob 8. uri zjutraj 8 milj zapadno svetilne ladje „M a a s" neki njo spremljajoči angleški razruševalec zadel ob mino in se potopi 1. Moštvo se je jzanioglo v treh čolnih rešiti. Pozneje bilo je sprejeto od drugih angleških razruševalcev. Grozoviti boj ob laški fronti. K.-B. London, 14.avgusta.LordNorth-cliff (angleški pisatelj) pravi v nekem br-zojavu od S o č i n e fronte, da se na Angleškem nima niti pojma o grozovitem bo-j u ob italijanski fronti. Ko bi se smelo objaviti le številke od vozov brifcskega ,,Rde-dečega križa" prevoženih ranjencev, bi se ljudstvu že oči odprle. Razburjenje nasprotnika se kaže v njegovem ravnanju. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 15. avgusta. Iz velikega glavnega stana se poroča: Rusko bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Zapadno od M o 1 d a w e v Bukovim in v pokrajini gore Tomnatik so naši napadi napredovali. Pri zavzetju nekaterih hudo hranjenih postojank se je odvzelo sovražniku 600 vjetih in 5 s t r o j n i h pušk. Južno od T a r t a r o w a boreči se bataljoni šli so, pri ¥ o r o c h t i od premočnih ruskih sil napadeni, zopet v svoje postojanke na Tatarskem prelazu. Pri Stanislavu in južno od Jezu pola zavrnila je armada K 5 v e S posamezne sunke. Pri H o r o z a n-k i zapadno odMonasterzyske napadal je sovražnik celi dan našo fronto. Napravil je mestoma šest in več množinskih napadov zaporedoma, bil je pa povsod pod najtežjimi izgubami zavrnjen. Južno-zapadno od K o-z o \v e preprečilo so avstro-ogrske čete neki ruski sunek s protinapadom. Tudi pri in južno od Z b o r o w a ostali so vsi, z največjimi žrtvami plačani napori sovražnika, predreti našo črto, popolnoma brezuspešni. — Armada Hindenburga. Pri armadi B o h m - E r m o 11 i je nasprotnik po svojem južno-zapadno od Podkamiena pridobljenem izredno izgubonosnem porazu nadaljne napade opustil. Tudi vWolhyniji nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. Italijani nadaljevali so svoje napade nepretrgano z ve- j likinii množicami na fronti S a 1 c a n o-M e r- j n a proti visočinam vzhodno od Gorice,! kakor tudi v oddelku južno Vipavo do i L o k v i c e, medtem ko so sosedne prostore ; držali pod močnim artiljerijskim ognjem. Naše \ četo so odbile krvavo vse naskoke in so ostale ) — mnogokrat po ljutem ročnem boju — na I celi fronti v posesti svojih postojank. Vzhodno- j gališki in dalmatinski deželno-brambeni in- ■ fanteriji ter izkušenemu bonved-inf. regimentu j št. S.gre odlični del uspeha včerajšnjega dneva. , Tudi pri P1 a v i in Z a g o r i, potem ob D o-1 o m i t n i fronti na Croda del Ancona bih so sovražni sunki zavrnjeni. , J u ž n o - v z h o d n o bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f er, fini. Napad letalcev na izliv Soče. K.-B. Dunaj, 15. avgusta. Uradno se danes razglaša: Brodovje pomorskih letal je v noči od 14. na 15. t. m. eno sovražno baterijo ob izlivu Soče, vojaške naprave od R o n c h i, Vermegliano in Selza jako uspešno z bombami obmetalo, večkrat polno zadelo in požare povzročilo. Vsa letala so se vkljub najljutejšemu obstreljevanju nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od torka. Iz K.-B. Berlin, 15. avgusta (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Od včeraj opoldne sem ponovili so Angleži svoje napade iz črte Ovillers-Bazentin-Le Petit in so jih z veliko trdovratnostjo do pozno v noč nadaljevali. Vtrdili so se na T h i e p v a 1-Pozieros v istem delu našega najprednej-šega jarka, iz katerega so bili včeraj zjutraj zopet vun vrženi. V ostalem so se njih mnogoštevilni, v kratkih odmorih so sledeči navali popolnoma in jako krvavo pred našimi postojankami razbili. Francozi ponovili so dvakrat svoje brezuspešne napore med M a u-r e p a s o m in H e m o m. Med potokom Ancre in Somme ter preko tega oddelka artiljerijski boj tudi zdaj še ni obmolknil. Ob ostali fronti — razven živahnejšega bojevnega delovanja južno-vzhodno odArmentieres, na posameznih mestih od A r t o i s a in na desno od M a a s e — nobeni posebni dogodki. Vzhodno bojišče. Fronta H i n- : d e n b u r g a. Vsi ruski napadi proti oddelku j Luh in Graberka južno od Brodyja so se ! izjalovili. — Fronta nadvojvode K a r 1 a. Ar- ] mada B o t h m c r je močne, deloma opeto- j vano ponovljene napade v oddelku Z b o r o w- ' K o n i u c h y, ob cestah, ki vodijo od B r -zezany in Potutory v Kozo w o, z najtežjimi izgubami za Ruse popolnoma odbila. Balkansko bojišče. Južno od jezera D o i r a n napadel je en sovražni bataljon bolgarsko prednje straže; bil je zavrnjen. Vrhovno armadno vodstvo. Julija meseca 74 sovražnih trgovskih ladij potopljenih. K.-B. Dunaj, 15. avgusta. V. mesecu juliju bilo je 74 sovražnih trgovskih ladij z okroglo 1013.000 brutto-tonami skozi podmorske čolne osrednjih držav potopljenih ali z minami uničenih. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, IG. avgusta. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Fronta nadvojvode Karla. V prostoru od C a p u 1 a izzidale so zvezne čete svoje uspehe z zavzetjem viso-čine Stara W i p c z y n a. Boji v tej pokrajini so izredno ljuti. — Pri Horozanki zapadno od M o n a s t e r z y s k e zavrnile so avstro-ogrske čete zopet ljute n.-ke Na nekem kraju, na katerem seje posrečilo, vdreti v naše jarke, bil J sunkom vržen. — Fronta H i n d eni Oddelki poljske legije sunili so juža 1 e w i c z e ob Stochodu uspešno naj beni posebni dogodki. Italijansko bojišče. Na kem ponovil je sovražnik svojo ljute na naše visočinske postojanke vzhodi| S a 1 c a n o-V e r t o j b a in pri Op sella. Skoraj povsod seje zamoj že z ognjeni zavrniti. Na posamezni!] 2>a, kjer se je Italijanom posrečilo, vi v naših najsprednejših jarkih, bili so i napadi kmalu zopet vun vrženi. Tako 88 vse postojanke trdno v roki naših žeij prizadele sovražniku najtežje izg| in mu odvzele 480 vjetih, med njimi oberstlajtnanta in 7 drugih oficirjev, ti s n i h p u š k- ter 2 m e t a 1 c a m i n. poljskih lovcev štev. 2 in oddelki sirili regimentov št. 24 in 48 zaslužili] teh bojih posebno hvalo. — Pri Z| izjalovil se je en sunek nekaterih koi ob obrani naših postojank. — Ob mitni fronti odbila je posadka na; red o-postojanke en napad v ročnem — Proti oddelku od M on te Zeb' M o n t e I n t e r r o 11 o so po živ ognju artiljerije in minskih metalcev j sovražni oddelki naprej šli; bili m zavrnjeni. Južno-vzhodno b oj iš 6 e. 8 pomembnega. Namestnik generalstabnegaj pl. H o f o r, trni Letalni boji nad Valono in Trstom. K.-B. Dunaj, 16. avgusta. Ura danes poroča: V noči od 14. na 15. t. in. izvedlo! eno brodovje pomorskih letal napad V a 1 o n i. Polno zadelo je večkrat obrežno baterijo, v taborišču barak, v i skladiščnem poslopju in na nekem povzročilo še je veliko število požarov. najljutejšemu odporu so se vsa letala škoclovana vrnila. Dne 14. t. m. dopoldne je 7 sovj nih pomorskih letal, večinoma | coskih, pod varstvom treh francoskih letalcev in krito s sovražnimi torpcdnin monitornimi čolni, ki so se držali na visj morju, napadlo T r s t. Nekaj letel dvignilo za odpor. Lajtnant Banfiel silil je v zračnem boju eno sovražno i da gre sredi v golfu doli; letalci bržkone ranjeni. Zasledoval je potem drugo letalo in ga je v zračnem bojuj pri Miramare. Letalci so našli pri temu i Popolnoma razbito letalo ,-Spa 308" nam ipripeljali. Sovražni letalci so met) bomb nad pristanom, brez da bi on vredno škodo napravili. Kolikor ste dve osebi ubiti, ena težko, ena ranjena. Mornariško poveljsi Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. B e r 1 i n, 10. avgusta. ;W.-B.) likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Tudi včeqj bilo bojevno delovanje ob fronti južno-j no od A r m e n t i e r e s in v A r t o i sj| vahno. -■ V pokrajini od Pozierej daljevali sO Angleži svoje brezuspešne] do včerajšnjega jutra. Čez dan njih ifll rija ni ničesar pričela. En ponočni nap je severno od O v i 11 e r s a izjalovil.« M o u 1 i n - s o u s - T o u v e n t oživel se obojestranski ogenj v zvezi z nekutf?" pesnim plinskim napadom. Vzhodno Rep bili so močnejši poizvedovalni oddelki i njeni. Vzhodnobojišče. Na vzhod od morja do pokrajine severno od r a nobeni posebni dogodki. Oddelki i legije napravili so v pokrajini od re Kratki, uspešni sunek. Nemška poni so v j e 1 a vzhodno od K i s i e 1 i n a sprednje straže in pripeljala seboj enega i iii 163 mož. Severno od Dnjestra | po krvavih porazih od 14. avgusta le posamezno in s slabejšimi silami psaccga uspeha napadali. V Kar pasi polastile naše čete visočine Sta ra lez j n a vzhodno od Capula. balkansko bojišče. Južno od je-j Do i ran bil je en napadalni poskus rih francoskih bataljonov lahko z og-i S3vrnjen. Vrhovno armadno vodstvo. Opravljene rano zamorejo tudi še po dolgem in je vsled tega svetovati, da se ima za vse e fripravljeno bolečine odpravljajočo domačo sred- fPiiporofamo v ta namen Fellerjev antiseptični, eodpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsac- i staro priznano domače sredstvo še zunanje epri bolečinah %'sake vrste zanesljivega, bolečine jjočega, blagodejnega učinka. Mnogo čez 100.000 i pisem in zdravniških priporočil potrdi njegove t uspehe. 12 steklenic pošlje povsod franko za le l lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 ro). Kdor je na spodnjem truplu občutljiv, naj ^pri zapiranju le Fcllerjeve milo odvajajoče Rha-a-krogljice z zn. »Elsa«-krogljicc. So najprijetnejše tac sredstvo, ne škodujejo črevesju, človek se jih idi in tudi žene in otroci jih radi jemljejo. 6 i .slane franko na zgorajšnji naslov naročenih 4 K ostalimi ^Elsa<-preparati, ki so najbolj pri-li, opozarjali bi svoje čitatelje še na izborno hitro sredstvo zoper kurja očesa : Fcllerjeva turi-i tinktura (tekoča). 1 steklenica 2 kroni in v rabi I Fellerjev »Elsat turistovski flajšter v kartonih a t kroni. (ft) Izpred sodišča. Sleparija. Uribor, 12. avgusta. 45-letni oskrb-Juri V e s o 1 k o v B u š a h je bil uslužben ve kot fabrični nadzornik, potem pa kot bnik. Kot tak je imel tudi s kupčijo z opraviti. Mož priznava sam, da je od [1913 sem opetovano iz lesnih zalog svo-\ gospodarja kupcem drva prodajal, brez Ibi to vknjižil. Denar je porabil za se in (vojo družino. Da bi tatvine zakril, po-. je na fakturah opetovano podpis la-fabrike in knjigovodje. Obtoženec prida je prodal na lastni način drv za on. Obsojen je bil na 16 mesecev te ječe. Razno. I Zanimive stvari. Morda nam cenjena cen-Ine bode zamerila sledeča iz stališča loga državljana, — ki pozna navdušenost zmag, pa tudi gotove odredbe in stiske jaterega filozofija se nehote mnogokrat jdotofei v praznem želodcu ter žepu, — stališča državljana torej, ki plačuje svoje Me :n se ravna spretno po raznih vladinih dbah, izvirajoča ponižna vprašanja. Kakor i je znano, bilo je razven drugih stvari iži:o vsake vrste od državne sile zaple-|no. Kikdo, kdor prideluje žito, torej dan-ne sme z njim po žetvi razpolagati, Er bi to želel ali hotel. Oddati ga mora Ravno nekemu od državne oblasti ustaljenemu zavodu, to pa po gotovih cenah Ipogojih. Nikomur druzemu ga ne sme pro-|ali darovati ali na kak drugi način od-jti — žitni pridelek je od državne zaplenjen. Vkljub temu pa čnjemo, da dstvo na deželi prisiljeno, oddati privafc-[esebam velikes množine tega od države aijenega žita. Te privatne osebe nesejo i po našem mnenju na nepostavni na-neopravičenim „šenkilom" pridobljeno ; zastopnikom preje omenjenega zavoda, tam denar in ga vtaknejo v žep, v r iii-tui, privatni žep... Cenjeni čitatelji razumeli, da so gre tukaj za d u-jrniško ,,k o 1 e k t u r o'1 ali „zbirco". feirca" je večinoma že odkupljena, tako avzaprav ne obstoji več. Kmet daje torej ) tako rekoč p r o s t o v o 1. j n o, ker noče, njegov dušni pastir stradal, kakor je (Jezus stradati. Ali zdaj je stvar dru-zdaj ,. Sen kuj o" kmet od države za- plenjeno stvar in revež je vsled tega v nevarnosti, da se ga kaznuje, ker je g. duhovniku „zbirco" dal. Vemo sicer, da se duhovnikom v vojni tudi ne godi posebno dobro; stradati morajo tudi in šele zadnjič so se nekateri duhovniški poslanci z velikansko vnemo potegovali zato, da bi se duhovnikom, dalo nekako draginsko doklado. Ali nas skrbi duhovniška beda in bojimo se, da bi prišel tudi kak duhovnik v sodnijsko preiskavo, ker oddaja zavodu blago, ki ga ni sam pridelal. Vse je mogoče, kajti znano nam je, da je postava za vse ednaka. Zato pa bi prav ponižno vprašali, ali smejo kmetje iz svojih od države zaplenjenih zalog žita za „zbirco" oddajati in ali smejo gg. duhovniki to sprejemati? Prepričani smo, da bode oblast zadovoljivo na to vprašanje odgovorila! Okrajni zastop ptujski. V zadnji številki smo podali poročilo o občnem zboru okrajnega zastopa ptujskega. V naslednjem prinašamo natančni seznam inventarja i. s.: Vrednost orodja 55 cestarjev okraja . . . 2750 — K Zaloga v okrajnem skladišču : 350 lopat a 240 K......... 840— K 200 sekir h 2 — K......... 400'— K 100 krampov a 450 K........ 450 — K 50 grabelj a 260 K......... 180— K 50 vodnih lopat a 350 K...... 175— K 50 orodja za gramoz a 2'— K . . . . 100'— K 220 samokolnic a 15"— K...... 3300'— K 5000 sadnih dreves na okr. cestah I. in II. razreda a 20— K.....100000'— K Vrednost okrajnih jam za gramoz: Dobrinska jama v razrt erju 46 a 50 m . 1000'— K Dornavslra jama v razmerju 60 a 60 m . ' 15O0-— K Golovška jama v razmerju 43 a 05 m . . 500'— K Grad ška jama v razmerju 82 a 80 m . . 1000"— K Hajdinska jama v razmerju 84 a 02 m . . 2000'— K Sv. Roka jama v razmerju 63 a 48 m . . 3000'— K Juroveška jama v razmerju 1 ha 26 a 67 m 3500'— K Lovrenška jama v razmerju 49 a 74 m • . 1000'— K Podvinška jama v razmerju 43 a 13 m . . 700'— K Pacinje bajer v razmerju 10 a 85 m . . 350"— K Ragozniška jama v razmerju 53 a 63 m . 500'— K Sterntalska jama v razmerju 1 ha 03 a 04 m 1500'— K Sikolška jama v razmerju 70 a 10 m . . 2000'— K Stanošinska jama v razmerju 23 a 30 m . 500'— K Strasgoince jama v razmerju 7§ a 77 m . 1000'— K Obligacije kronskih rent (teme'jffi kapital) 9000'— K Vojno posojilo........... 20000— K Spupna vrednost 157245'— K Iz tega seznama je torej razvidno, da znaša skupna vrednost okrajnega inventarja 157.245 kron, kar je tudi znamenje dobrega gospodarstva! Travniška detelja kot zelenjava (prikuha). Poskusi, ki so- se napravili v neki častniški obedovalnici, vporabljati travniško deteljo kot svežo zelenjavo, so pokazali zadovoljiv uspeh. Dobro oprana in izbrana travniška detelja daje pripravljena kot špinača, z nekoliko moke, surovega masla (masti) in soli pokuhana okusno prikuho, kakor nežen narezan fižol (v stročju). Enak poskus se je napravil tudi z zdravim listjem redkev, ki dajo istotako okusno zelenjavo. Mnogim ljudem, ki vsled velike draginje ne morejo privoščiti sveže zelenjave, bi se lahko na ta način nudil cen enakovreden nadomestek. Mogoče bi se. tudi s tem posrečilo doseči znižanje cene pri običajnih vrstah zelenjave. Umrl je v Ljutomeru veleposestnik, trgovec in vinotržec g. Prane S e r š e n v starosti 66 let. N. p. v ni.! Zahvala občin okrajnemu zastopu ptujskemu. V zadnji številki smo podali poročilo o seji okrajnega zastopa. Naknadno objavimo še sledeče zahvalno pismo : — „Slavnemu okrajnemu odboru v Ptuju. Na okrajni cesti, ki vodi iz Ptuja proti Ljutomeru, je dal slavni okrajni odbor ptujski skozi vas H1 a p o n c i eno skrajšano novo cesto napraviti. Omenjena cesta je začela v tem letu služiti javnemu prometu. Vozniki in potniki je ne morejo dovolj prehvaliti, posebno pa občina Hlaponci, občina Polenšak, en del občine Polenci, en del občine Sakušak, ter posamezni posestniki iz vseh občin ptujskega polja, ki imajo tukaj in še dalje v ljutomerskem okraju svoje gozdove. Ker je bil glavni cilj te ceste, da se izogne enemu dolgemu, strmemu' ter še trem manjšim bregom, so sedaj izključene vse nesreče in nevarnosti, ki so se prej tolikokrat zgodile. Za na hrib Polenšak priti, pa se sedaj niti polovico iste vprežne moči več ne rabi. Izgotovljen je tudi hvalevreden studenec, iz katerega teče zmiraj voda v korito, da živina lahko vsak čas pije. Še več se je storilo, vse občinske in druge zasebne ceste imajo lično napravljeno z novo okrajno cesto svojo zvezo. Sedaj, ko vse te ceste že rabimo, šele sprevidimo, kak je vse praktično urejeno. Zategadelj pa nas veže dolžnost, da se prav iskreno zahvaljujemo našemu načelniku okrajnega odbora ptujskega, blagorodnemu gospodu J os. O m i g, ki so se tolikokrat potrudili, priti na lice mesta *ied delom dajat navodil in nasvetov, in se niso ustrašili nobenih zaprek, dokler hvalevredno delo ni dokončano bilo. Hvala tudi celemu okrajnemu * odboru ptujskemu, ki je sedaj lahko ponosen na svoje srečno ter imenitno dokončano delo. — Ko-nečno bodi tudi tem potom izrečena srčna hvala cestnemu mojstru g. L j u b e c, ki so čutili z posestniki vred potrebo nove ceste, ter so se trudili več kak je bila njihova dolžnost, da je postal projekt pravomočan in da se je načrt kak najbolj primerno izgotovil, da tudi posestniki niso zraven škode trpeli. Svoje zahvalo sklenemo z željo, da bi omenjeni gospodje v ptujskem okraju še veliko takih cest izgotoviti zamogli. Z odličnim spoštovanjem občinski urad Hlaponci, A. Š e g u la 1. r. ; Johan Č u š 1. r., posestnik v Hlaponcih in bivši ud okrajnega odbora, ko je projekt v seji odobren bil; Janez Š e g u 1 a 1. r., veleposestnik in takratni občinski predstojnik. Občinski urad Polenšak, Š o r i Franc 1. r. Slučaj. Ko je prišel pred kratkim posestnik J. Osenjak v Cerkovce pri" Maribor u Podmorski čoln „Deutschland." Kakor znano, zgradili so Nemci velikanske podmorske čolne za trgovino, s katerimi hočejo vkljub angleško-franco-ski blokadi morja vzdržati trgovinsko zvezo med Nemčijo in Ameriko. Prvi teh novo iznajdenih ogromnih podmorskih čolnov pod imenom ,.Deutschland" je srečno prevozil ocean in dospel v ame-riško pristanišče Baltimore. Tam je izkrcal svojo dragoceno blago, naložil drugo blago, ki ga na Nemškem primanjkuje in je dne 9. t. m. zopet odplul iz Baltimora, Kje se zdaj nahaja, seveda ni znano, ali skoraj gotovo je, da bode v kratkem zopet pri-plul na Nemško. Angleško-francoski tins ttendels U-Boot .Det/čschbncfin ffefe.o yop Bč/t/more. bojni parniki so napravili seveda celi lov na „Deutsch-land," ali brez vsacoga uspeha. Ako se Nemcem posreči, spraviti še par takih ogromnih podmorskih čolnov v promet in napraviti na drugi strani tudi — kakor se že govori — zvezo med Nemčijo in Ameriko v zraku potom letalnih ladij ,,Zeppelinov;', potem je angleška nadvlada na morju za vse večne čase zlomljena ter pokopana. na dopust, opazil je na svojem dvora Rusa, ki ga je takoj izpoznal in z besedami nagovoril: „No, Ivan, kaj pa ti tukaj delaš?" Rus ga je začudeno pogledal, Osenjak pa mu je. povedal: ..Spomni se vendar na Gorlice!" Tam je bilo, ko je Osenjak Rusa ob priliki popravila neke telefonske napravo z večimi njegovih tovarišev vjel in si ob tej priliki malo srebrno hrabrostno medajlo pridobil. Zdaj je hotel slučaj, da je prišel ravno ta vjeti Rus kot kmetski delavec na Osenjakovo posestvo. Zakaj je moka tako draga. Razlika med nakupovalno ceno žita in prodajno ceno moke je razmeroma velika. Če bi bila uprava preskrbljevanja prebivalstva Se tako draga, ne bi utemeljila draginje moke. Nedavno pa je objavil ogrski list „Penzvilag". naslednjo tabelo o dobičkih ogrskih mlinov leta 1915., ki nam vsaj nekoliko pojasni, kje ostaja veliki dobiček : Glavnica Dobifek 1915 v % kron kron Concordia .... . . . -1.500000 2,777.364 61-73 Prvi Budnpeški . . . . . 6,500.000 1,978167 3043 Eliz .beta . . . • . . . 2,700000 5.284 0191 Hungaria .... . . . 3,25 >.000 2,331.997 72-37 Kraljevi mlin . . . . 4,000000 1,010.694 25167 Lujiza..... . . . 2,800.000 482.466 17-23 Valjčni mlin . . . . . 2,400.000 688.275 28-67 Peški mlin .... . . . 1,800.000 456547 25-3 Viktorija .... . . . 8.600.000 2,801.467 77-82 Gizela..... . . . 3,200.000 783 035 24-47 skupaj . . 34,750.000 13,334.196 36-35 Torej 13 milijonov kron čistega dobička so imeli navedeni mlini, dasi je založenih le 34 milijonov kron glavnice! V mlinih naloženi denar je nesel v letu 1915 celih 36.35 odstotkov. Z enakimi dobički delajo tudi mnogi zasebni mlini, in avstrijski mlini gotovo ne delajo sramote ogrskim tovarišem. To pojasnjuje vsaj deloma draginjo moke, druge vzroke bomo izvedeli pa šele po vojni. Kako se lahko rešimo zapravljivcev in lum-pov? Pred kratkim se je ogrski grof T is z a zgražal narl lahkomiselnostjo moških izza fronte, kateri brez ozira na težke čase razsipajo denar in pijejo, kakor da bi za njih ne bilo vojne. Nato se zamisli, kako bi se temu dalo odpomoči. Kar se oznani znani šaljivec poslanec Geza Pap in pravi: „Nič ni lažjega kakor to! Ustanoviti je treba samo „centralo za lumpe". To je izborno sredstvo, če hoče človek, da nekaj izgine. Ko so ustanovili centralo za sladkor, — je naenkrat izginil sladkor; ko so ustanovili centralo za semensko žito, — ni bilo več semenskega žita. Ustanovite centralo za lumpe in naenkrat jih ne bo nič več." — Seveda je bila ta šala sprejeta z burnim ploskom. Kako se navija cene. S posebno grdim slučajem navijanja cen pečala se je zadnjič dunajska policija. Izdelek, za katerega se je šlo, je takozvani ,,Salatil", katerega izdeluje firma ..Nuhritworke" v Munebeuu, da bi odpravila pomanjkanje jedilnega olja. Tafirma oddala je prodajo ..Šalatila" za Avstrijo nekemu dunajskemu zastopniku. Fabrika mu je zaračunala „SalatiP' po 1 K 60 h za 1 kg od Munchona. Zastopnik prodal jo „Salatil" kot nadomestilo za olje neki dunajski firmi v Hitzingu po 5 K 30 h za 1 kg, torej že za 3\2-krat zvišano ceno. Firma v Hitzingu prodala je blago naprej po 6 K 60 h za 1 kg. Blago je postalo torej že 4-krat dražje. Šef firme v Hietzingu je šel k vojakom; v njegovi odsotnosti sklenil je njegov komi, 25 letni Jožef W i d h a 1 m, da napravi s „Sala-tilom" kšoft na svoj lastni račun. Kupil je za-se 24 kosov „Salatila" in ga prodal deloma po 8 K 50 h, deloma pa po 7 K 50 h, to pa nekemu drugemu zastopniku, kije zopet za svojega brata kupoval. Blago je koštalo torej že 5-krat več negO je bila prvotna cena. Ali spremenilo je tudi že ime in zadnji kupec je blago kot Jedilno olje" prevzel. Prodal je blago neki firmi v Salzburgu -po 11 K za 1 kg, torej za skoraj 7-krat večjo ceno. Ta zastopnik firme v Salzburgu pa je napravil naznanilo. Firma v Salzburgu ni pripo-znala, da bi bilo blago jedilno olje in ga jo zavrnilo, tako da je imel kupčijski agent za 40.000 K škode. Mladi "Widhalm, ki je tudi ime blaga spremenil, prizna sam, da je za- služil pri tej kupčiji 5000 K, ki jih je na lahkomiselni način zavrnil. Widhalma so zaprli. Cesar je odpustil 175 jetnikom ostanek njih kazni. Od teh jih pade na jetaišnico v Karlau 22, v Mariboru 18, v Begunjah 7, v Bozonu 1 jetnik. Dvakrat omožena. V Gorici pri Kranju omožila so je neka deklina pet tednov pred mobilizacijo. Cez nekaj časa dobila je mlada žena uradno naznanilo o smrti njenega moža. Na veliki posesti potrebovala je gospodarja in zato si je poiskala ženina ter ga omožila. Pet mesecev pozneje pa je dobila od svojega prvega moža iz Rusije pismo in mnogo veselih pozdravov . . . Zaprli so v Gradcu 20letno.deklo Rožo M; erskraut iz Prage r h o f a, ki je izvršila večjo tatvino na denarju in zlatnini. Strela ubila tri krave. Iz L i n d a v Dravski dolini (na Koroškem) poročajo: Dne 11. t. m. popoldne divjala je tukaj ogromna nevihta. Na planini „Lindnei-Alm" usmrtila je strela tri krave družine G a i g e r. Dve ubitih krav ste bili breji. Vpoklic Črnovojnikov. Domobransko mini-sterstvo naznanja, da bodo vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916. tisti črno-vojniški zavezanci letnikov 1896, 1895, 1894, 1893, nadalje 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885, ki so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Letnikov 1892,1891, 1890, se še tačas ne bode vpoklicalo marveč šele ob priliki poznejših vpoklicev. Pripomni se, da veljajo, vpoklici zgoraj označenih letnikov samo za podanike tostranske državne polovice. Istotako so vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1896—1893, nadalje 1889 — 1885, ki so bili pri zadnjih prebiranjih spoznani za sposobne za vojaško službo in ki so se oglasili za prostovoljni vstop v skupno armado, v vojno mornarico ali v domobranstvo. Na Ogrskem so pa vpoklicani pod orožje na dne 28. avgusta 1916 črnovojniški zavezanci letnikov 1885—1897 ter letnikov 1865—1897, ki so bili pri zadnjih naknadnih prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službo. Vpoklicani na Ogrskem so veljavni samo'za čmo-vojniško zavezance, ki so ogrski državljani. najboljša hrana za dojenčke, otroke. rekonvalescente po želodčnih In črevesnih boleznih se vedno dobi. Poskusna doza in podučna '.dravniška brošura o oskrbi otrok zastonj po Nestle'« Kindermehl flesell-sunaft, Dnnaj I., Biberstrassc 49 a. 261/1 Sušenje detelje na stojalih. Pri spravljanju krmil gledamo na to, da jih dobimo na hrame brez zgubc; skrbimo pa tudi za to, da nimamo ob slabem vremenu Škode na krmilih. Sušenje detelje in lucerne v redčh ima sicer ob lepem vr. menu to prednost, da spravimo krmo pri razmeroma malem delu in v kratkem času domu ; na drugi strani pa imamo to veliko škodo, da pri večkratnem obračanju odpade mnogo lističja Lističje pa je največ vredno, in sicer toliko kakor dobro močno krmilo. Cm večkrat — n. pr. ob deževju — moramo obračati, tim več odpade lističja. Ako pade na krmo, ki leži na travniku v širokih plasteh, večkrat dež, zgubi tudi dosti hranilnih snovij, ker jih deževje izluži. S potrebnim večkratnim obračanjem in prezračenjem pa se ob enem porabi tudi mnogo dela. To je toraj kJar in izguba; potrebno je, posluževati se drugega sušenja, da se ne odtrga in raztepe lističje, krma pa ne izluži, na drugi strani pa dobi dobra in tečna krma tudi ob manj ugodnem vremenu. V to svrlio nam sluzjo posebna priprosta stojala za sušenje. Napravi si jih lahko vsak kmetovalec oziroma njegovi ljudje. Kdor še ne pozna teh stojal, priporočamo mu, da jih začne rabiti za sušenje detelje in lucerne. Ako imaš lesa dovolj, napraviš si v kratkem času takih stojal v zadostni množini. Cesto uporabljajo kmetovalci križake. Približno 2'/j metra dolg, 12—15 centimetrov debel drog se zabije m zapiči v zemljo. Drog je na treh mestih po dvakrat prevrtan ; skozi luknje so potegnjeni po meter dolgi povprečni drogovi. Na te povprečne drogove se naloži okrog in okrog krma. Seveda se mora pustiti med zemljo prostor do prvih dveh povprečnih drogov prazen, ker bi se tam ne posušila krma. Pred vsem nabašemo dobro v plasteh na gosto krme na prva dva povp potem vtaknemo srcdnj;i povprečna drogova t kol in zopet naložimo krme do tretjih pov| gov. Tako nadevamo krme do vrha kola i napravimo nekako kapo. Krmo lahko n t' žake, če je že dva dni pokošena in na pol : ne smemo mokrega ali mokrotnega krmila ! križake, ampak kakor rečeno na pol p >sušcn(jj krmo nadevali precej na gosto na droge, na strani. Da ne kaulja dež od zgoraj v na njega vrh nekako kapo, na gosto Znotraj ostane krma zdrava in tečna.. Dasiravno nabašemo plast za plastjo i preveje vendar posamezne plasti zrak, takoj sušijo. Po preteku 8 do 10 dnij lahko za; domu na h: am. Ko nalagamo suho l;rmo i nemo jo seveda jemati raz stojala od zguraj, | povprečnega droga do prvega droga pri zen način se ne raztrosi prav nič lističja; kajti [ kladah krmo na križake, je bila še surova i se je lističje dobro držalo stcblja. Stojah ni dosti, saj drži poedini po 100 do 150 kg Krmo pa lahko suš mo tudi na take Vrhove treh v zemljo zapičenih 2 do 2'/, drogov zvežemo zgoraj. Na posamezne dr< žemp zaporedoma povpre ne tri drogove, bašemo krme. Ovcnele detelje naložimo križišče spodnjih treh drogov; nato na dri vrsto povprečnih drogov. V sredini prazen prostor, vsled kojega se prezračenje 1 povspešujc. Kavno iz tega vzroka pa je zah primernejše nego na križakih. Ta stojala] tako, da je njih široka stran obrnjena proti j stojal ne more prevreči, ker se temu opira f kozo gre 150 do 200 kilogramo/ kme Potem imamo konečno tudi še stoja kakor nekako podstrešje. Drogovi so v ; zvezani z žico ali pa se opirajo na povprečei na tem stojalu se suši krma kakor pri povprečnih drogovih in nabašemo krmo spodaj navzgor. Znotraj ostane prazen pn zrak dovolj prepiha. Čelna stran se postavi v S tako da veter prepiha krmo od zunaj in : na gosto nabašemo krme, i'gleda stvar streha; po zunanjih stianeh lahko odteka cJcži ki je nabasana znotraj, je popolnoma zavi slabemu vremenu. Zaradi izbornega prezrai telja že lahko kmalu po košnji naloži na | je temeljito ovencla. Da bi se skvarila krma, j popolnoma izključeno. Sušenje krmil n* opisanih stojalih obvaruje! tovalca pred marsikatero škodo, mu prihraniB jeze in nevolje in ob neugodnem vremeni. pred vsem mnogo časa. iCato pa sušijo gol mnogih pokrajinah deteljo le na teh stojalih. Od Rumunske. Rumunska še vedno ni svojega napram osrednjim državam in njih kom pojasnila. Kakor znano, je bflt ska doslej strogo neutralna. Ali pribfl sovražnikov jo velik in tudi v m državi sami je mnogo prijateljev Splošno se sodi, da se bode v krntkom,| še v tem mesecu odločilo, kaj hoče Kn| f^m storiti; ali hoče varovati kakor d( neutralnost, ali pa se hoče vdati jalska Italija vplivu Rusije in njq teljev. Prvi svetovalec rumiuiskega| ministerski predsednik Jon Bra til terega sliko danes prinašamo., Bratianu osebno ideal, povečati: ji vstvariti čimvečjo narodno-složno Od ministra Bratianu je danes njegove odločbe so merodajne. Gov bode vojaški razvitek na bojiščih v i času odločil, je-li bode Rumuruj stopila ali ne. Mi pričakujemo od nokrvno, kajti nobene krivde nobene nevarnosti se ne bojimo! Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. I hrez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo-(»jrezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 19. avgusta v Brežicah (svinjski I : v Klostru**, okr. Deutschlandsberg. me 20. avg ustav Neudau, okr. Hart-j; pri Sv. Pankraciju, okr. Graška Oko-v Ardningu, okr, Liezen. [Dne 21. avgusta pri Št. Jurju na piči**, okr. Maribor; v Marijinem Celju*; peinalpe**, okr. Frohnleiten ; v Pilštanju**, | Kozje ; v Pischelsdorfu**, okr. Gleisdorf; Btedingu**, okr. AVildon. Dne 22. avgusta v Ormožu (svinjski v Feldbachu** ; v Gradcu (sojem z prabno živino). Dne 23. avgust a v Oberzeiringu** ; v Sem (svinjski sejem), okr. Kozje ; v Ma- : v Ptuju (svinjski sejem). [Dne 24. avgusta v Gamsu**, okraj ■ : v Birkfeldu** ; v Senabelkirohenu**, I isdorf; v Knittelfeldu**; v Velenju**, "tanj ; v Landlu, okr. SI. Galleu ; pri Rt. Sv. Križu**, okr. Ljutomer ; v Slovenski s; v Cmureku** ; v Središču**, okraj nož; v Rogatcu**; v Irdmingu*; v Laškem**; Bwrfenbacliu**, okraj Neumarkt; pri Sv. u*. okraj OberwOlz ; na Bregu pri Ptuju ivinjski sejem) ; v Gradcu (sejem s klavno Zadnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 17. avgusta. R u-ko bojišče. V pokrajini Karala smo zavzeli Staro Opčino. užno od Moldawe si> se izjalovili ruski sunki. Pri armadi Bohm-Ermolli prišlo je včeraj pri Pere-pelniku do bojev večje ljutosti. S'askoki so se večinoma razbili. jer se je nasprotniku posrečilo v še jarke vsiliti, bil je z rezervo ;aj vržen. — Italijansko ojišče. Italijani napadli so pet-rat pri Oppaehisedla naše postopke. Le na enem kraju je prišlo do bližinskega boja, v katerem so nase čete sovražnika nazaj vrgle. - Južno - vzho dno bojišče. Razven navadnega bojevnega delovanja ob spodnji Vojusi nič novega. Nemško poročilo. Napadi Angležev in Francozov t splošnem zavrnjeni. Ob Dnjestru so vjeli Nemci 154 Rusov. Slabi prijatelj in slaba ura imata marsikatero skupno last-| nost. Nezanesljiva sta in nas zapustita, kadar bi ju najbolj potre-I bovali. Jako veliko l,udi je že dovolj pametnih, da se varujejo j pred napačnimi prijatelji; ali slabe ure so Jal jako razširjene in ! povzročijo mnogo jeze, škode in zamude. Dobre, zanesljive in na-i tančno idoče ure oddaja dobro znana svetovna firma H. Suttnor j v Ljubljani št. 701, ki ima listno fabriko ur v Švici in ki ; dobava vsled tega brez dobička prekupca yo najnižjih fabričnih cenah. Vsak naših čitateljev dobi ha zahtevo od H. Sutterja bogato ilustrirani, jako zanimivi krasni kalalog, v katerem se nahaja tndi navoJilo, kako se zamore dobiti zastonj zlato uro. Pridni vsako množino lepega fižola (stročje), glav-natega zelja, češnja, vohreda, vedno po najvižjih dnevnih conah. 4 Kari Saria, Maribor, Schgridplatz I.339 se lepo posestvo v okolici Leutschach, 2G oralov zemlje, lepa lega, poceni proda. Vprašanja na posestnika Edmund Btiberl v Leutsc';achu želi ■/.-niška postaja Ehren-hauson. 885 Novo zidana vili podobna 330 hiša z daljšimi spričevali se takoj sprejme. On mora znati samostojno delati. Ponudbe pod ,.A. B. 10" na upravo iega lista, m Kedo bi dal v najem ali proda 317 i posestvo z gostilno ali ekono- \ mijo, naj blagovoli j naznaniti A. PristOV- j nik, "NV i naprej-pošdjatvi denarja. Za kar IlOLlJUall.Ului ne dopade, denar nazaj. IilinfO ure za B°sP°^e '" dame, veritic, prstanov, predmetov luULC za kinč iz zlata in srebra dobite v bogato ilustriranem krasnem cenim ki se pošilja zastonj in franku, krščanske svetovne rajpoBiljalnice 330 H. Suttner 8T Ljubljani ™; Firma nima nobene lilijalke. — Lastna faorika ur v Švici. Svetovno znana vsled dobave najnatančnejših ur. z dodatkom potrebne množine holandske ci- korije najboljše kakovosti, daje izborno, okusno aroiuatieno gospodarsko kavo ena kila 5 kron J. Mililer, trr&dec Raimundgasse Nr. 12. 333 Poštna razpošiljatev vsak dan. Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni učni zavod za stenografijo, strojno pisanje, pravopisje, računanje itd.) Začetek velikih jesenskih tečajev dne 2. oktobra 1916. Prospekt) zastonj po direkciji zavoda, Maribor, Viktring- hofgasse 17, I. nadstropje. Uva za strne ke vsak dan od 1 !. do 12, ure. 3!J Stara, dobro ohranjena drevo (Pressbaum) okoli G m dolg se želi kupiti. Ponudbe na Jos. Ornig, Ptuj. -332 Loterijske številke. c, 16. avgusta 1916: 54, 44, 22, 56, 37 st, I. avgusta 1916: 25, 76, 85, 38, 80. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^jJSjČas za kopanjei ob delavnikih od 12.1 "»gun1 do 2 tire popoldne {blagajna je odi 12. do 1. ure zaprt«), ub nedeljah mEt, praznikih od 11. do 18. ure dopoldn« Hlk kopelj z vročim zrakom, oare ali „Hrausebada z rjuho K — 70 Ali hočete biti od svojega revmatizma temeljito ozdravljeni? Tisočeri že ozdravljeni! ečiue v udih ia členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, suvanje, bude-, bo'ecine v raznih delih trupla, ja celo slabost oči so posledice revmatičnih in gibtičnih boicčin. Ponudim Vam naravni produkt za ozdravljenje! univerzalna medicina, marveč zdravilno sredstvo, kakor je podari dobra mati natura bolanemu Človeštvu. Vsakomur brezplačna poizkušnja! Pišite mi takoj, pošljem Vam moje sredstvo in mojo podučao razpravo popolnoma brezplačno. Postali bodete moj hvaležni pristaš. 338 Ekspedicija Opern-Iekarnc, Budapest, VI. odd. 252, 993 39 4644�2 Rail Min - Rini slatina — 8 — se dobi v rseh špecerijskih trgovinah. — Generalno za stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Pt! ptujskega okraja pozor! Okrajni odbor ptujski naznanja, da ima oddati Se večje množine natrotia v vinogradniške namene. Kdor potrebuje ta sredstva, naj se obrne na okrajni odbor. Ptuj, 9. avgusta 1916. Jos. Ornig, 325 načelnik. priden in delaven, ki ima veselje za čevljarstvo, se takoj sprejme pri gosp. Johan Berna v Celju. sii za pre sanje kupuje v vsaki množini po najboljših cenah Maks Straschill, Breg pri Ptuju. ■■:■>; Ženitbena ponudba. Kmetski sin 37 let star, 2000 kron, pozneje več, se želi seznaniti v svrho ženitve s kakšnim dekletom ali vdovo, ki bi imela svoje posestvo na deželi, ali pa kakšno gostilno, iz-vežban je v vseh poljedelskih in tudi obrtnih rečeh; prostovoljne ponudbe naj se pošljejo mogočo s sliko pod „Srečna prihodnost 35" na upravništvo lega lista. 319 Pridni pošteni 292 viničarski ljudje z najmanje 4—o delavskimi močmi sprejmejo se za mojo posestvo v občini Leitersberg pri Mariboru v jeseni. Vprašanja na J. Kokoschi- negg, Maribor, Tegetthofstra6e 13. En majer z najmanje 4 delavskimi močmi se pod jako ugodnimi pogoji sprejme. Razven zaslužka (Standgeld) in delavskih plač od 80 vin. ima mleko od 2 krav ter mnogo njiv in vrt za zelenjavo. Richard Ogriseg, Sturmberg, pošta Pesnica. 310 Ura na zapeslnik 2 usniatim jermenom, velika oblika K 6*—, radij K 10'—, mali format K 10—, 12—, radij 15—, 18-—. S precizijskim anker-koles em K 24—.Znamka Cyma K 30-—, Ornega 50-—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2'— več. Cena niklasta ura K 4-—. Vojna ura z dobrim anfcer-ko-lesjem K 6-—, la kakovost K 8"—, radij K 10 —, pravo srebro K 15—. Žepne ure-budilnicc K 20—, radij K 20—. Primerni usnjati napestnik K 2— posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 30 cm visoka K 6—. 3 leta' garancije, ftazpošiljatev le po vposlanju svote z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po prvi zalogi vojnih ur Max Bohnel Dunaj IV., Margarel enstrasse 27/51. ■ Originalni fabrični cenik zastonj. > 287 Razprodaja vinogradov ob Murskem otoku (Murinsel) poleg Strido-vara; tja se da priti od železniške postajo Središče (Štajersko) v eni uri; razprodata se 2 vinograda amerikanskih trt; zemljišča okoli 20 oralov, travnika okoli 16 oralov, gozda in sadonosnika okoli 18 oralov; vse skupaj jo garantirano 54 katastralnih oralov veliko; lepa stanovalna hiša za gospodo, stanovanje za viničarja in kučijaža, okoli 800 do 1000 hektolitrov praznih sodov, 10 kosov govede, 2 konja, drugi gospodarski predmeti, skupno z letošnjo lepo žetvijo; proda se zaradi spremembe bivališča poceni. Vpraša se pri go-' spodu Max Neumann, Budimpešta VII, Ballint-utza 18, I. nadstropje. 314 \ Licitacija otavi Dne 20. avgusta v nedeljo ob 3. uri popol, v Radahovi; dne 21. avgusta v pondeljek ob 8. uri zju na Ribniku; dne 21. avgusta v pondeljek ob 3. uri] v Samarki. 327 JOS. 0RNI6 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski Železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 Tekočina za t rsa in pljuče. stekl. V60, K vel. stebl. 2' preti kašlju '.ei.ki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi 1 »in. ~ Čsj proti gifctu 150 K. — Balzam za giht, J in živce stek!. 150 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bole" - Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek odvajanju krvi v živalski vodi aK 160 — Izvirni za podgane, miši, ščurke a K 1 50. Razpošiljateil L. Berbst, apoteka Bieiburg na Koroškem. Vam plačam, ako moje Din hibam Vaša kurja očesa, bn iztrebilo korenin ------= ItlU UHUdlil vice, trdo koto ne odpi brez bolečin v 3 dneb. Cena I posodice z garancijskim ism. vred K l'50, 3 posodice K 4'—, 6 posodic K 5 50. Stotero: hvalnib in priznanjevalnih pisem. £*«-*#■ na nogah, rokab, v pazduhi se hitro odpravi z I "■***■ praškom (Ita-Streupulver) Cena 1/', kron, 3 skal 3'/, kron. '„ Kemepy. Kasohau (Kassa) I. poštni predal 12/82", Ogrsko. Zagotovljen uspeh Tisočero zahvalnih pisem v piij. vpogled na razpolago. Polna krasna pr$a dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme za prsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako star«, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doa K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 880. L Rix Laborafonutn DnnaJ IX., Lachiererg. 6!i Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna „M*rijl pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatei jelenu", v drožeriji A. Katic, in „Adria-Drogerie. • t in praznik od 9. do H. ure oge. Ravnateljstvo« •"<; Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : VV. Blanke v F§ 8433