Časopis občine Kamnik, 26. februar 2016, leto 1, številka4
Bodoči dijaki pred odločitvijo
Kamniški srednješolski ustanovi sta na informativnih dnevih bodočim dijakom predstavili programe, v katere se lahko višejo do 4. aprila.
Po štirih letih spet smuka na Vellci
Ljubitelji smučanja so po štirih sušnih sezonah le dočakali odprtje proge Šimnovec in s tem začetek smučarskih aktivnosti na Veliki planini.
Po lanskoletni obnovi sedežnice so na Veliki planini v preteklih dneh le dočakali dovolj snega, da so lahko odprli smučišče. / foto: aleš se
3enozetnik
Aleš Senožetnik Kamnik - V petek
Aleš Senožetnik
Kamniška Bistrica - »Jutri bodo proge urejene in pripravljene za prve smučarje in sankače,« je v soboto pred začetkom zimskih počitnic povedal Andrej Potočnik, vodja obratovanja smučišča na Veliki planini, in s tem razveselil vse ljubitelje smučanja, ki so na novico čakali štiri sezone.
Po obnovi sedežnice Šimnovec v lanskem letu so se po besedah direktorja družbe Velika planina Leona Kedra v mislih že poslovili od letošnje smučarske sezone, saj so bile še v prejšnjem tednu temperature na planini že skoraj spomladanske. Obilica snega je prišla kot naročena, ravno v času zimskih počitnic.
Smučišče na Veliki planini se sicer razteza med 1412 in 1666 metri nadmorske višine, kjer na smučarje čaka 2,7 kilometra dolga srednje zahtevna proga Šimnovec, najmlajšim in začetnikom pa je na voljo tristometrska proga Jurček.
OBČINSKE NOVICE
Kamnik med bolj razvitimi
Po koeficientu razvitosti se občina Kamnik uvršča na 24. mesto med vsemi slovenskimi občinami. Letos in prihodnje leto bo občina upravičena do 70-odstotnega financiranja s strani države.
stran 3
Vel ka priljubljena med domačini in tujci
Prejšnji teden je na Veliki planini v povprečju vsak dan smučalo med sto in 150 smučarjev. V večernem času, ko je bila odprta sankaška proga, pa še dodatnih 50 sankačev. Že v prvih dneh po
ŠPORT
Mladi plavalci uspešni v zimski sezoni
Zimska državna prvenstva so za kamniške plavalke in plavalce praviloma manj uspešna kot poletna, a letos je bilo drugače, saj so dosegli odlične rezultate.
stran 11
odprtju je bilo opaziti kar nekaj družin in drugih smučarjev, ki so prišli preizkusit, če je sneg na Veliki planini še takšen kot nekoč. Kljub temu da se ne ponaša s tako dolgimi progami kot katera druga okoliška smučišča, pa mnogi najraje smučajo prav na priljubljeni Vel ki. Med njimi je tudi Kamničan Lojze Vran-kar, ki sem že leta prihaja prav zaradi miru na smučišču in čudovite narave. Da je zasnežena planota res čudovita, se je prepričala tudi vesela družba šestih Nemcev srednjih let, ki so za cel teden prišli v naše kraje. »Vsako leto se s prijatelji odpravimo v kakšen drug konec Evrope. Letos smo se odločili za Slovenijo. O lepotah Velike planine smo veliko slišali, sedaj pa smo se prepričali še na lastne oči,« je povedal Christian Ptit-mann, ki je s prijatelji sicer nastanjen v Termah Snovik. Poleg razvajanja v termah pa nameravajo opraviti še
ZANIMIVOSTI
Na poti v Kamnik Marije Klobčar
Marija Klobčar je kamniška etnologinja, raziskovalka zgodovine in običajev mesta in okolice, ki je po knjigi Kamničani leta 1998 pred kratkim izdala monografijo Na poti v Kamnik, ki je njeno življenjsko delo.
stran 12
nekaj zimskih pohodov v naravo. Za te pa je Velika planina več kot primerna tudi v zimskem času. Kot nam je povedal Leon Keder, si pohodniki na zgornji postaji nihalke lahko izposodijo krplje in palice ter se za cel dan odpravijo po planini. Za obiskovalce, ki jih krplja-nje in smučanje ne mikata, pa so pod žičnico Šimnovec pripravili dva kilometra in pol dolgo sankaško stezo, kjer nudijo nočno sankanje. Za smučarje in pohodnike je na planini dobro poskrbljeno tudi kar se kulinarike tiče. Okrepčajo se lahko na obeh postajah nihalke ter v planinski koči na Zelenem robu, kjer vlada pravo planinsko vzdušje, oskrbniki pa postrežejo z odličnimi jedrni, med katerimi so domači sirovi štruklji znani daleč naokoli.
Za ljubitelje užitkov na snegu je torej poskrbljeno. Upamo lahko le, da odjuga ne bo prišla prezgodaj.
ZADNJA
Tomaž še v lovu za rekordom
Devetnajstletni Tomaž Humar, sin pokojnega alpinista iz Zagorice nad Kamnikom, skuša postati najmlajši Zemljan, ki bo prekolesaril svet. Za njim je že 206 dni na kolesu, rekord bo njegov, če se domov vrne do 4. marca.
stran 16
in soboto, 12. in 13. februarja, so po vsej Sloveniji potekali informativni dnevi za vpis na srednje šole in fakultete. Bodočim dijakom in njihovim staršem sta svoje programe predstavili tudi obe kamniški izobraževalni ustanovi, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra (GSŠRM) ter Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS).
Na GSŠRM, ki je z 841 redno vpisanimi dijaki največja srednja šola v Kamniku, ponujajo tri programe. Poleg jezikovnega, naravoslovnega in družboslovnega oddelka gimnazije še izobraževanje na programih predšolske vzgoje in ekonomskega tehnika. V prihajajočem šolskem letu 2016/2017 bodo na gimnazijskem programu sprejeli 112 novih dijakov, v preostalih dveh programih pa po 56.
► 8. stran
Bodoče dijake je pozdravil ravnatelj GSŠRM Šemso
Mujanovič. / Foto: Aleš Senožetnik


Smučarji in ostali pohodniki se lahko okrepčajo na zgornji in spodnji postaji sedežnice. / Foto: Aleš Senožetnik
veuki koncert ob dnevu ženo
KO LJUBEZEN DAŠ NEKOMU
5.3.2016 Ob 20.00
ŠPORTNA DVORANA KAMNIK
MLADI DOLENJCI ANSAMBEL POLJANŠEK ANSAMBEL DOMAČINI JODELEXPRESS GRAJSKI KVINTET ANSAMBEL VIHARNIK ZALA SMOLNIKAR Mestna godba Kamnik Harmonikarski orkester Cis orist Konrad Pižorn - Kondi
Prodaja vstopnic: 041603 817
Bar PinOCCHIO - Srednja vas • KOSTELAR BflR - Šmartno • TIC - Glavni trg, Kamnik» market Srednja vas» Omuu - KfliTiniK» Trgovina illorijo - iTtoste pri Komendi • Bistro pri PETRU - Stahovico D0BLES - Žeja bar Dob • Hrom Rožice - fTlengeš
M
Jff.fn'.M.':1^
Klapa ^ Kampanel
Mara in ljudske k pevke A
voditelj in hum(
2
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Občinske novice
Kamnik
Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport v občini Kamnik
občanke in občane vabita na
slavnostno podelitev
priznanj za športne dosežke v letu 2015 in priznanj za delo v športu,
ki bo v ponedeljek, 29. februarja 2016, ob 17. uri v Domu kulture Kamnik.
Za sofinanciranje športa prejeli 58 vlog
Ana Šubic
Kamnik - Na javni razpis za sofinanciranje športa v občini Kamnik v letu 2016, ki se je iztekel 4. februarja, je pravočasno prispelo 58 vlog. Občinska uprava je vlagatelje, ki niso poslali popolne vloge, že pozvala k dopolnitvi. Komisija za šport bo nato vse vloge pregledala in jih v skladu z Letnim programom športa v občini Kamnik za leto 2016 točkovala ter pripravila predlog prejemnikov sredstev, ki so za sofinanciranje športnih programov zagotovljena v
občinskem proračunu, letos v skupni višini 260.292 evrov. Pretežen del - 202 tisoč evrov - bo namenjen sofinanciranju redne športne vadbe, izpopolnjevanju v športu in delovanja društev, 27 tisoč evrov izvedbi športnih in promocijskih prireditev v občini Kamnik in udeležbe na velikih mednarodnih športnih prireditvah, 21.292 evrov športnim programom vzgojno-varstvenih zavodov, osnovnih šol in srednjih šol in 10 tisoč evrov sofinanciranju stroškov naje-mov na področju športa.
OBČINA KAMNIK
objavlja
POZIV
k javnemu vpisu novincev v vrtce v občini Kamnik za šolsko leto 2016/2017
Poziv je objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Vpis bo potekal od 29. 2. do 11. 3. 2016. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti.
Dodatne informacije: Tina Trček, tel. 01/8318-111 ali po e-pošti: tina.trcek@kamnik.si.
Marjan Šareč ŽUPAN
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	OGLASNO TRŽENJE:
Jasna Paladin	Mateja Žvižaj
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), Ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Izdajatelj: Gorenjski glas, d.0.0., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si). Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 30ooznakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si..
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 11. marca 2016, prispevke lahko pošljite najkasneje do četrtka, 3. marca 2016.
Razpisi na enem mestu
Znotraj občinskega Oddelka za razvoj in investicije seje nedavno oblikovala Evropska projektna pisarna, katere namen je krepiti razvojne potenciale občine, in to z državnim in evropskim denarjem.
Jasna Paladin
Kamnik - »Občina Kamnik si z različnimi finančnimi in drugimi spodbudami vseskozi prizadeva za krepitev svojih razvojnih potencialov oziroma za vzpostavitev ustreznega podpornega okolja za razvoj svojih občank in občanov. Žal so potrebe obsežne, razpoložljiva sredstva v lokalnem ter nacionalnem proračunu pa precej omejena, zato je potrebno dodatne vire financiranja poiskati drugod,« pravi vodja Evropske projektne pisarne Boris Ravbar, ki je prepričan, da s takšnim delovanjem ter s skrbno organiziranimi, kakovostno vodenimi in trajnostno naravnanimi razvojnimi aktivnostmi na dolgi rok lahko vplivamo na razvoj podjetništva in turizma, krepitev inovacijskih zmožnosti in konkurenčnosti v občini, oživitev podeželja in kmetijstva, varstvo naravne in kulturne dediščine, spodbujanje trajnostnega prostorskega razvoja, izboljšanje mobilnosti in teritorialne dostopnosti ter boljši položaj ranljivih skupin.
Na Oddelku za razvoj in investicije so najrazličnejše razpise budno spremljali že do sedaj, nedavno pa so v sklopu uradne spletne strani Občine Kamnik www.ka-mnik.si pripravili poseben zavihek Evropska projektna pisarna, ki nudi vrsto uporabnih informacij o projektih in razpisih, zanimivih tudi za občane in partnerje občine v različnih projektih. Pripravili so celovit pogled na to, kateri razpisi so aktualni, kolikšna je razpisana denarna vrednost in kakšni so roki za prijave.
Vodja Evropske projektne pisarne Boris Ravbar s sodelavkama Barbaro Strajnar in Katjo
Kunstelj / Foto: Jasna Paladin
Veliko je že bilo narejenega
Občina Kamnik je v pretekli finančni perspektivi pridobila nepovratna evropska in državna sredstva za različne projekte v skupni višini dobrih sedem milijonov evrov. Uspešni so bili pri pridobivanju denarja iz različnih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, in tudi iz drugih programov Evropske skupnosti, kot so program Evropa za državljane, dynAlp program Šest zaposlenih na oddelku, predvsem pa višja svetovalka za razvojne projekte Barbara Strajnar in višja svetovalka za reševanje pravnih zadev Katja Kunstelj, ki na razpisih delata največ, ima potrebne izkušnje in znanje, da lahko pomagajo ne le
občini in društvom, ampak tudi občankam in občanom. »Občani se kar pridno obračajo na nas. Znamo jih usmeriti, pomagamo pa jim tudi oblikovati projektne predloge. Gre predvsem za projekte s področij trajnostnega turizma, naravne in kulturne dediščine,« pravi Barbara Strajnar. Kot je razvidno z omenjene spletne strani, imajo na občini trenutno v izvajanju osem medobčinskih ali medregij-skih projektov, zaključenih pa jih je še bistveno več. Veliko je tudi informacij o aktualnih razpisih, ki jih je največ prav v tem obdobju, prav tako je zaradi novega finančnega okvira EU zdaj na razpolago največ denarja.
Pošljite svojo idejo
Poleg predstavitve same pisarne, razpisov in drugih potrebnih informacij pa je zavi-
hek Evropska projektna pisarna na uradni spletni strani Občine Kamnik namenjen tudi zbiranju projektnih idej, k čemur na občini vabijo vse občanke in občane. »Vsako minuto se rojeva na tisoče kvalitetnih idej, vendar pa jih le peščica dejansko zaživi. Ker smo prepričani, da ljudje, ki v določenem okolju prebivajo, najbolje vedo, kakšne so potrebe tega okolja in priložnosti za njihovo reševanje, si želimo v proces razvijanja projektnih idej pritegniti tudi zainteresirano javnost. Z vašimi predlogi, poudarki oziroma rešitvami obstoječih lokalnih ali širših družbenih izzivov bomo namreč lahko oblikovali odlične projektne predloge, ki bodo prepričali odločevalce in uspeli na razpisih za nepovratna sredstva. Vljudno vabljeni, da jih delite z nami,« pozivajo na občini.
Uredili bodo nova parkirišča
Ob Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik bodo uredili 24 novih parkirnih mest, večinoma za službena vozila, a bodo s tem pred vhodom sprostili prostor za vozila pacientov.
Jasna Paladin
Kamnik - Predstavniki Občine Kamnik, ki je lastnica zemljišča, in Zdravstvenega doma, ki zemljišče upravlja, so se pred dnevi sestali glede izvedbe postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev parkirišč ob zdravstvenem domu in izvedbe same investicije. Kot nam je povedal direktor kamniškega Zdravstvenega doma Sašo Rebolj, so vlogo za gradbeno dovoljenje že vložili na upravno enoto, na dobrih 500 kvadratnih metrov veliki površini za pediatričnim traktom, kjer je sedaj travnik, pa nameravajo
Nova parkirišča bodo uredili na sedanjem travniku pediatričnim traktom zdravstvenega doma. / Foto: Jas
za
na Paladin
urediti 24 novih parkirišč. »Polovica parkirišč bo namenjenih službenim vozilom patronažne službe. Ker novo parkirišče ne bo v neposredni bližini vhoda v zdravstveni dom, želimo na preostala parkirna mesta s parkirišča pred glavnim vhodom preusmeriti vozila zaposlenih, da jih več ostane na razpolago pacientom,« pravi Rebolj in dodaja, da bodo za naložbo, ki jo bodo kot javni zavod v celoti financirali sami, namenili predvidoma 125 tisoč evrov. Z deli bodo začeli takoj po pridobljenem gradbenem dovoljenju in izvedenem javnem razpisu.
Kamničan petek, 26. februarja 2016
3
Občinske novice
Kamnik med bolj razvitimi
Po koeficientu razvitosti se občina Kamnik uvršča na 24. mesto med vsemi slovenskimi občinami. Letos in prihodnje leto bo občina upravičena do 70-odstotnega financiranja s strani države.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Po podatkih Ministrstva za finance je vrednost koeficienta razvitosti občine Kamnik 1,19, kar ga uvršča na 24. mesto po razvitosti med vsemi slovenskimi občinami. Med okoliškimi občinami prednjači predvsem Trzin, ki je s koeficientom 1,47 najbolj razvita občina v državi. Sledita mu občini Domžale in Komenda s koeficientoma 1,34. Koeficient razvitosti občin je izračunan na osnovi desetih kazalnikov: osnove za dohodnino na prebivalca občine, števila delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva, bruto dodane vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega, indeksa staranja prebivalstva občine, stopnje registrirane brezposelnosti na območju občine, stopnje delovne aktivnosti na območju občine, deleža območij Natura 2000 v občini, deleža prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo, poseljenosti občine ter kulturnih spomenikov in enot javne kulturne infrastrukture na prebivalca in kvadratni kilometer. Med posameznimi kazalniki se je občina najvišje uvr-
S koeficientom 1,19 se Kamnik uvršča na 24. mesto po razvitosti slovenskih občin.
stila pri indeksu staranja prebivalstva (93,5) in pri deležu prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo (65,5 odstotka). Najslabše pa po deležu območij Natura 2000 v občini, ki je 31,5-odstoten.
Bolj razvitim manj denarja
Vsaj iz finančnega vidika bolj pomembna, kot je sama uvrstitev na lestvici najbolj razvitih slovenskih občin, pa
je stopnja financiranja s strani države, ki izhaja iz višine koeficienta. »Občina je upravičena do obsega financiranja investicij iz državnega proračuna v višini 70 odstotkov. Če bi bil koeficient razvitosti malenkost višji (1,20), bi bilo sofinanciranje v višini 60 odstotkov,« so povedali na Občini Kamnik. Najbolj razvita občina Trzin si lahko v naslednjih letih obeta le 50-odstotno financiranje, medtem ko je kar 43
občin na repu lestvice upravičenih do 100-odstotnega financiranja s strani države. Za kamniško občino 70-od-stotno sofinanciranje pomeni, da ji v naslednjih dveh letih pripada 232.903 evrov nepovratnih sredstev letno. Če občina želi počrpati celoten znesek pripadajočih nepovratnih sredstev, mora izvesti investicijo najmanj v višini 332.719 evrov, kar pomeni, da mora razliko zagotoviti iz drugih naslovov.
f	1 • v v	.1	•	• V v
Središče mesta brez igrišča
Svetnik Aleš Lipičnik (SMC) občinsko upravo opozarja, da je središče mesta z obnovo Osnovne šole Toma Brejca ostalo brez pravega zunanjega igrišča, na občini pa odgovarjajo, da ureditev zunanjega območja ob šolah še pride na vrsto.
Jasna Paladin
Kamnik - »Z obnovo šole Toma Brejca je bilo zazidano in uničeno edino pravo zunanje igrišče za košarko, rokomet in mali nogomet v centru mesta. Osebno to ocenjujem kot veliko izgubo za kakovost življenja za mlade v centru mesta. Prakse iz velike večine slovenskih, tudi nam bližnjih krajev kot tudi naša polpretekla praksa kažejo, da so taka igrišča ob šolah hkrati igrišča za košarko, rolanje, hokej, nogomet, učenje vožnje s kolesom in v toplejšem delu leta še prostor za pouk telovadbe na prostem. Objektivno pa so zanesljivo najboljša zbirališča mladih za popoldanske aktivnosti, metanje na koš, rolanje ali zgolj druženje in klepet. Tega mladih v nobenem slovenskem kraju ni bilo treba učiti, niti pretirano vzpodbujati, ker se tovrstno zbirališče vedno zgodi kar samo od sebe. Kakšna je vizija Občine Kamnik na tem področju in ali smo se zaradi obnove šole Toma
Brejca za vedno poslovili od zunanjih igrišč v centru Kamnika?« se je javno vprašal Aleš Lipičnik.
Na občini priznavajo, da je zaradi gradnje nove šole le--ta res izgubila zunanje športne površine, ki so jih v preteklosti uporabljali učenci šole, v popoldanskem in večernem času pa so bile priljubljeno zbirališče mladih, a se je to zgodilo z zave-
danjem občine, da se bodo ob zagotovitvi zadostnih finančnih sredstev v najkrajšem možnem času uredile zunanje športne površine, namenjene tako šoli kot tudi popoldanskim družbenim aktivnostim. Projekti za to so že pripravljeni. »Skladno z ureditvenim načrtom UN - K9 Šole in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki ga je izdala
Občina na območju obeh mestnih osnovnih šol namerava urediti manjši stadion, več športnih igrišč in površine za učilnice na prostem. / foto: jas na Paladin
Upravna enota Kamnik, je predvideno fazno nadaljevanje urejanja območja, in sicer gradnja nove športne hale, adaptacija Osnovne šole Frana Albrehta in ureditev zunanjih športnih površin. Športne površine si bosta šoli delili, ob tem pa občina pričakuje, da bo kakovostna zunanja ureditev prispevala tudi k splošni urejenosti Kamnika ter da bo v mejah možnega na razpolago širši javnosti, pod pogojem, da javna raba ne bo posegala v kakovost izvajanja šolskega programa na prostem. Gradbeno dovoljenje za navedeno območje predvideva gradnjo manjšega stadiona s tekaško stezo, površine, namenjene skoku v daljino, dveh košarkarskih igrišč, rokometnega in nogometnega igrišča, površine, namenjene odbojki ter odbojki na mivki, uredile se bodo tudi učilnice na prostem za učence prve triade,« je v odgovor svetniku zapisala vodja občinskega oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek.
Kanalizacija tudi za preostalih šest hiš
Občina namerava še letos ali prihodnje leto zgraditi kanalizacijo tudi za šest hiš iz Spodnjih Stranj, ki so bile izvzete iz kohezijskega projekta.
Jasna Paladin
Spodnje Stranje - Občanka Spodnjih Stranj nas je v povezavi s člankom Kmalu priklopi na kanalizacijo, objavljenem v zadnji številki Kamničan-ke, opozorila, da je bilo šest hiš na začetku naselja iz kohezijskega projekta izvzetih, in se na nas obrnila z vprašanji, zakaj jim občina kanalizacije ne zgradi, ko pa je glavni vod od hiš oddaljen le nekaj metrov, ter kakšne načrte imajo s komunalnim opremljanjem za omenjenih šest hiš, ki se nahajajo na povsem ravninskem območju. Po odgovore smo se odpravili na občinsko Službo za izvedbo kohezijskih projektov. Pojasnili so nam, da so morali pri gradnji kanalizacijskega omrežja s pomočjo kohezijskih sredstev pri vlogi za nepovratna sredstva upoštevati aglomeracije, to pa so naselja ali deli naselij, ki po določilih Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod morajo biti opremljena z javno kanalizacijo. »Od velikosti aglomeracije je odvisno, do kdaj je potreb-
no zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod po standardih, ki jih določa Evropska direktiva. Območje, za katerega sprašuje občanka, ni v aglomeraciji, ki predvideva izgradnjo kanalizacijske infrastrukture do konec leta 2015, zato le-tega (zaradi pogojev kohe-zijske politike) nismo vključili v vlogo za pridobitev nepovratnih kohezijskih sredstev,« nam je pojasnil Viktor Torkar, strokovni sodelavec Službe za izvedbo kohezijskih projektov, a hitro dodal, da ima občina za to območje že pripravljene idejne projekte, tako da načrtujejo tudi ta del opremiti s kanalizacijsko infrastrukturo, in sicer z občinskim denarjem. »Občanki ni treba zamenjati greznice s čistilno napravo, saj bo občina območje uredila. Glede na to, da je območje blizu že zgrajene kanalizacije, je v načrtu gradnja kanalizacije že v letošnjem oz. prihodnjem letu, odvisno od tega, kako uspešni bomo pri pridobivanju služnostnih pogodb za izgradnjo te kanalizacije,« še pojasnjujejo na občini.
OBCINA KAMNIK
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo dne 26. 2. 2016 na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2016, in sicer za ukrep:
• Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore.
Marjan Šarec ŽUPAN
OBČINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za
•	Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva
v občini Kamnik
•	Sofinanciranje dejavnosti turističnih društev v občini Kamnik
Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si od petka, 26. 2. 2016 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 25. 3. 2016. Dodatne informacije: Katarina Ščetinin, telefon: 01 831 81 27 ali elektronska pošta: katarina.scetinin@kamnik.si.
Marjan Šarec ŽUPAN
4
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Pokojninska reforma
Podjetniške priložnosti
Ključno je sodelovanje
Občinski svetniki so na svoji februarski seji sprejeli tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva.
Jasna Paladin
Kamnik - Kaj spremembe prinašajo, koliko denarja v ta namen namenja občina in kako bi malemu gospodarstvu še lahko pomagali, smo tokrat vprašali svetnika Matejo Gradišek (LMŠ) in dr. Damjana Hančiča (NSi).
Dober primer sodelovanja se obeta v Codiču
»Občina Kamnik je v letu 2015 začela s spodbujanjem podjetniškega potenciala v občini Kamnik. Tako bomo ustvarili spodbudnejše okolje za rast tehnološko usmerjenih podjetij, ki šele začenjajo komercializirati rezultate lastnega razvojno-razi-skovalnega dela in znanja. Za ta namen je Občina Kamnik zagotovila prostore za kakovostni tehnološki park (KIKštarter).
Mateja Gradišek: "Mala podjetja se morajo
samoiniciativno povezovati in ne le čakati pomoči od drugod."
Za nemoteno delovanje začetih aktivnosti je z rebalansom proračuna namenjenih 10 tisoč evrov sredstev več kot v prvem proračunu (sedaj skupaj 30 tisoč evrov). Sicer pa sem prepričana, da se morajo mala podjetja samoiniciativno povezovati in ne le čakati pomoči od drugod. Dober primer je nastajajoči glamping v Godiču, kjer bo poleg novih delovnih mest, ki jih tak projekt prinese v mikro okolje, za sova-ščane prednost v tem, da
Mateja Gradišek
bodo lahko prodajali svojo lokalno domačo hrano (mleko, jajca, sadje, marmelado ...), doma narejene izdelke, ponudili prevoze s kočijo, morda bo kdo odprl fitnes ... Tako se poveže vsa vas z motom: eden drugega vlečemo naprej,« je prepričana Mateja Gradišek.
Ključno pri razvoju je prostorsko načrtovanje
Dr. Damjan Hančič meni, da je neposredna vloga države in občine pri razvoju malega gospodarstva precej omejena, a v Kamniku občina podpira več gospodarskih področij. »Občina Kamnik za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na svojem območju vsako leto v občinskem proračunu namenja določena finančna sredstva (okrog 70 tisoč evrov) za naslednje dejavnosti: odpiranje novih delovnih mest, sofinanciranje udeležbe kamniških podjetnikov na sejmih in razstavah, izobraževanje in svetovanje, sofinanciranje zaščite patentov in licenc kamniških inovatorjev, delno sofinanciranje najemnim v mestnem jedru (zaprti del Šutne) in (v zadnjem
Dr. Damjan Hančič
času sicer manj kot v preteklosti) tudi sofinanciranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov podjetnikom. Sredstva za navedene ukrepe se razdelijo na podlagi občinskega javnega razpisa, in sicer v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik. Na ta razpis se lahko prijavijo socialna podjetja, samostojni podjetniki ter mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, na zadnji seji občinskega sveta pa smo krog upravičencev do prijave na razpis razširili tudi na zadruge. Osebno pa menim, da lahko občina odigra pri pospeševanju razvoja malega gospodarstva ključno vlogo zlasti pri prostorskem načrtovanju: tako v OPN-ju kot OPPN-jih mora občina namreč predvideti tudi območja za tovrstno dejavnost in tam zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost in dostop do prometne infrastrukture.
Menim, da kamniška občina v zadnjih dvajsetih letih z razliko od nekaterih sosednjih občin ni dovolj naredila
Kje je moj denar za pokojnino, ki sem ga štirideset let plačeval pri plači? To je najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavljajo državljani tik pred upokojitvijo oziroma sveže upokojeni, ko ugotovijo, da bo njihova pokojnina izjemno nizka, povprečna namreč znaša nekaj več kot 550 evrov. Žal jim lahko odgovorim, da njihovega denarja že dolgo ni, saj se je v preteklih štiridesetih letih vsak mesec porabljal za izplačilo pokojnin aktualnim upokojencem. Brez velikega filozofiranja in preračunavanja je jasno, da Slovenija potrebuje pokojninsko reformo, če upokojenci želijo dostojne pokojnine.
V Sloveniji je štirideset let delovne dobe svetinja. Veliko ljudi zaradi slabih delovnih pogojev niti ni sposobno delati dlje kot štirideset let. Glavne razprave okrog pokojninskih reform so se zato vedno vrtele okrog delovne dobe, veliko manj pa okrog od-mernih odstotkov. Ti so ključni, saj povedo, koliko odstotkov vaše plače bo znašala vaša pokojnina. Če je bil odmerni odstotek za moške še pred leti 80 odstotkov, je danes že 57,25 odstotka. To odgovori tudi na vprašanje, zakaj imata dva delavca, ki sta delala v tovarni Titan na istem delovnem mestu za isto plačo, različno pokojnino. Delavec, kije šel pred desetimi leti v pokoj, ima višjo pokojnino kot tisti, ki gre danes. S padanjem odmernega odstotka so se elegantno zniževali odhodki pokojninske blagajne, s tem pa so se nižale tudi pokojnine. Del politike je z bo-

V	sredo, 17. 2., je podjetniški center KIKŠtarter pripravil seminar o razpisih, subvencijah in ugodnih finančnih posojilih, ki so podjetnikom na voljo v letu 2016. Za uspešno prijavo na razpis se je namreč treba dobro pripraviti.
V	letu 2016 bodo odprti številni razpisi za nepovratna in povratna sredstva. Po načrtih vlade bi
4 letos lahko izkoristili 436 mio € nepovratnih evropskih kohezij-skih sredstev, iz državnega proračuna pa še 70 mio €. Priložnosti za črpanje sredstev zadevajo tehnološki razvoj podjetij, vlaganja v raziskave in razvoj, podjetja v gradbeništvu
dočimi upokojenci ravnal kot z žabo, ki jo vrže v lonec in počasi kuha. Bodoči upokojenci so se veselili, da se delovna doba ne bo podaljševala, vendar skoraj popolnoma spregledali, da so odmerni odstotki padali. Ko je to postalo preočitno, so pokojnino zniževali še s količniki revalorizacije, to je z računanjem, koliko je bila vredna vaša plača v preteklosti. Če razmerje med upokojenci in zaposlenimi ni močno v korist zaposlenih, niti kreativno računovodstvo ne pomaga pri ohranjanju vrednosti pokojnin. Zaradi nevzdržnega razmerja med upokojenci in zaposlenimi ni potrebno poznavanje kvantne matematike, da vam je jasno, kaj moramo storiti. Če prihodki upadajo, odhodki pa se večajo, ima naš pokojninski sistem samo dve možnosti: podaljševanje delovne dobe, ker se s tem poveča število vplačnikov v pokojninski sistem, ali pa zniževanje pokojnin, da se odhodki pokojninske blagajne zmanjšajo. V preteklosti se je politika skoraj vedno odločala za drugo možnost, posledica pa je, da pokojnine realno padajo. Prišli smo do meje, ko pokojnin ni mogoče več zmanjševati.
MATEJ TONIN, poslanec
ter spodbude za zaposlovanje. Poleg razpisov v Sloveniji imajo podjetja možnost sodelovati tudi na razpisih v Bruslju. Navzoči so dobili najnovejše informacije o razpisih na ravni Slovenije in EU ter izvedeli, da Občina Kamnik podjetnikom pomaga z ukrepi za spodbujanje zaposlovanja, prijavo patentov, sofinanciranje udeležbe na sejmih, sofinanciranje najemnin v starem mestnem jedru in pri pomoči za določene svetovalne storitve.
Evropska, državna in občinska sredstva so na voljo, toda za uresničitev priložnosti je treba imeti znanje, dobre ideje, sistematični pristop in pravočasne informacije. Občina Kamnik pomaga iznajdljivim, sposobnim in podjetnim izkoristiti vire, ki so jim na voljo, da ustvarijo nova delovna mesta in večjo blaginjo za naše občane.
Matej Slapar, podžupan
N.Si
Kozerija
Nova Postojnska jama
Eden največjih ruskih oligar-hov Mile Serpentinov bo investiral milijardo evrov v Slovenijo. Serpentinov je večinski lastnik Družbe Mile in Ski, ene največjih sankaskih družb Spodnjega Urala. Družba je že decembra lani z Občino Postojna sklenila pogodbo o nakupu 60 hektarov velikega zemljišča med avtocesto in starim mestnim jedrom, kjer Serpentinov namerava zgraditi novo Postojnsko jamo. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki seje odvijala v poročni dvorani Občine Postojna,
je Mile Serpentinov podrobneje razkril svoje načrte: »Lahko bi rekli, da je lokacija nove Postojnske jame idealna. Leži med avtocesto in obstoječo jamo, torej bomo že ob odprtju prevzeli večino obiskovalcev. Jama, ki jo bomo zgradili, bo neprimerno bolj globoka kot je obstoječa. Kapniki ne bodo več iz krhkega apnenca, ampak iz najtrdnejšega granita, ki ga bomo pripeljali direktno iz Calzedonije. Tako stalaktite kot stalagmite bodo izklesali vrhunski uralski kiparji ob pomoči slovenskih kamnosekov. V ta namen smo razvili tudi gensko spremenjene močerade, ki so neprimerno bolj rožnati kot človeška ribica, ki danes životari v popolni temi stare jame. Med kapniki bomo uredili vrhunsko sankališče s pestro ponudbo, kjer se bodo lahko vsi Po-
stojnčani zastonj nasankali. Temperatura jame bo neprimerno bolj hladna, kot je v obstoječi, saj bomo iz Dubaja uvozili najzmogljivejše klima-te. Tehnologija pa ima tudi to prednost, da bomo v zimskem času jamo lahko celo ogrevali. Izredno nas veseli, da nas župan tako vneto podpira, kajti brez njega bi bila naša ideja veliko težje izvedljiva, tako pa bo z lahkoto. Z novo jamo bo Postojna dobila sodobno in moderno jamo, staro, ki je povsem zastarela, pa bomo z županovo močjo počasi ukinili in jo sčasoma zapolnili z odpadki, kijih bo proizvajala nova Postojnska jama «
Tisti trenutek je direktor Postojnske jame skočil iz postelje. Izmučeno seje usedel na njen rob. Bilje ves premočen, njegove oči so bile polne groze. Glo-
za razvoj malega gospodarstva, se pa v zadnjem obdobju klima na tem področju vendarle spreminja. Izpostavil in pohvalil bil zlasti uspešno začet občinski projekt mladih inovativnih podjetnikov KIKštarter oz. cowor-king podjetniški center Kamnik. Občina je namreč uredila podjetniško povezovalno stičišče KIKštarter, ki deluje v prostorih nekdanje smo-dnišnice. Ker mnogi mladi podjetniki oz. podjetniki-za-
Dr. Damjan Hančič: "Občina odigra pri pospeševanju razvoja malega gospodarstva ključno vlogo zlasti pri prostorskem načrtovanju."
četniki z idejami nimajo zagonskih sredstev za stroške najemnin in druge fiksne stroške poslovanja, občina poskuša zagotoviti prostore in osnovna delovna sredstva, s pomočjo katerih bodo podjetniki začetniki lahko začeli z razvijanjem svojih idej. Poleg uporabe delovnega prostora in opreme, kar je običajno za podobne »coworking« prostore, ponuja kamniški KIKštarter tudi redna izobraževanja in predstavitve dobrih praks ter stimulativno okolje. Tako se mladi glede na trenutne želje in potrebe povezujejo na projektih, si izmenjujejo izkušnje, si med seboj pomagajo in skupaj ustvarjajo. Pohvalna je tudi ustanovitev Podjetniškega kluba Kamnik, ki lahko še dodatno pripomore k povezovanju in pretoku znanj na mlade podjetnike,« pravi dr. Damjan Hančič.
bokoje dihal. »Kaj se ti je zgodilo?« gaje vprašala žena in prižgala svetilko na nočni omarici. »Sanjal sem Sanjal sem, da so zgradili novo Postojnsko jamo, staro pa uničili « »Takšni nesmisli se lahko dogajajo le v nočni mori,« ga je potolažila žena. »Skuhala ti bom pomirjevalni čaj.« Vstala je in odšla v kuhinjo. Ko je popil čaj, seje direktor počasi ulegel v posteljo. Tudi žena seje ulegla, ugasnila je svetilko. Ker nista še spala, se obrne k možu in reče: »Ampak, veš kaj je hecno pri teh tvojih sanjah? Pred dnevi sem v reviji Ultra norosti brala, da se je takšna abotnost resnično nekje pripetila. Če se ne motim nekje v okolici Kamnika, kjer so zgradili novo Veliko planino.«
Tomaž Schlegl, Kamnik
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
Aktualno
!5
Dve leti po žledu
Rok za sanacijo v žledu poškodovanih listavcev se izteče konec leta, rok za sanacijo označenih neposekanih dreves, napadenih s podlubniki, pa 19. marca letos.
Ana Šubic
Kamnik - V začetku februarja je minilo dve leti od pojava katastrofalnega žledu, ki je v gozdovih zapustil takšno razdejanje, da njihovi lastniki še do sedaj niso povsem odpravili vseh posledic. Po besedah Mihe Zabreta, vodje Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Kamnik, re-virni gozdarji nadaljujejo evidentiranje poškodovanih dreves, ki jih bodo morali lastniki zaradi poškodb posekati. "Do sedaj je zabeleženo 60.523 dreves iglavcev v skupni bruto izmeri 34.917 kubičnih metrov in 143.676 dreves listavcev v skupni bruto izmeri 76.972 kubičnih metrov. Skupaj je bilo torej zabeleženo 111.888 kubičnih metrov poškodovanih dreves, kar je enako dobri dve tretjini napovedane ocene," je pojasnil.
Potem ko se je lani rok za posek in izdelavo poškodo-
vanih iglavcev iztekel 20. marca lani, se rok za sanacijo listavcev izteče 31. decembra 2016, opozarja Zabret in dodaja, da lastniki gozdov navkljub mnogim težavam s sanacijo nadaljujejo. Do konca lanskega leta so tako posekali okoli 132.000 poškodovanih dreves v skupni bruto izmeri 73.600 kubičnih metrov, kar predstavlja približno 45 odstotkov napovedane ocene. "Prijetno presenečenje, v nasprotju s pričakovanji, se je pojavilo v dobri kvaliteti lesa listavcev, ki so bili prevrnjeni s koreninami vred," pravi Zabret. Po njegovih besedah bi bil rezultat zagotovo boljši, če se ne bi uresničile zlovešče napovedi o prekomerni namnožitvi podlubnikov kot sopojavu nedokončane sanacije zaradi žledu poškodovanih iglavcev in zelo specifičnih vremenskih pogojev v poletno-jesenskem času, ki se je zamaknil v prvi del
Lastniki gozdov tudi dve leti po žledu še niso odpravili
vseh njegovih posledic. / Foto: arhiv Zavoda za gozdove Slovenije, KE Kamnik
zime 2015/2016. "Zaradi tega vzroka je bilo evidentirano 28.259 dreves smreke v skupni bruto izmeri 32.225 kubičnih metrov. Lastniki gozdov so do konca leta 2015 posekali tri četrtine evidentirane količine," je dejal Zabret in ob tem opozoril, da je treba sanacijo označenih neposekanih dreves, ki so napadena s
podlubniki, izvesti do 19. marca letos.
Za uspešno nadaljevanje sečnje je bilo v lanskem letu izdelano 91 elaboratov za gradnjo gozdnih vlak v skupni projektirani dolžini 30,6 kilometra, zgrajeno je bilo 19,15 kilometra vlak, za spravilo pa so pripravili še 9,2 kilometra že obstoječih vlak, je še pojasnil Zabret.
Zero Waste: okrogla miza o odpadkih
Jasna Paladin
Kamnik - Stranka modernega centra (SMC) v torek, 1. marca, ob 18. uri vabi v Dom kulture Kamnik na okroglo mizo z naslovom Zero Waste Kamnik. Zero Waste ali Brez odpadkov je gibanje, ki premika družbene procese k zmanjševanju nastajanja odpadkov, preprečevanju njihovega odlaganja in sežiga. Kot pravijo organizatorji, se je v Sloveniji temu nacionalnemu projektu pridružilo
že šest občin, v to smer pa želijo zapeljati tudi lokalno politiko v občini Kamnik. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil član Ekološkega društva Eko kam Rok Novak, bodo sodelovali predstavniki združenja Ekologi brez meja, ministrstva za okolje in prostor, Snage in Publicusa ter Občine Kamnik, sodeloval pa bo tudi svetnik SMC Aleš Lipič-nik. V razpravi bodo s svojimi vprašanji in pobudami lahko sodelovali tudi občani.
Kamniku naziv najprijaznejša slovenska občina
Kamnik - Kamnik je po mnenju bralcev revije Eko dežela najbolj prijazna slovenska občina. Tako kažejo rezultati celoletne ankete, v kateri so občani na podlagi različnih kriterijev izrazili zadovoljstvo z življenjem v svojih občinah. Bralci, ki so glasovali za Kamnik, so bili najbolj zadovoljni z varnostjo, najmanj pa, podobno kot v številnih drugih občinah, z možnostjo zaposlitve. Izpostavili so tudi opazne projekte ali dobre prakse v njihovi občini; pri Kamniku so posebej omenili obnovo Osnovne šole Toma Brejca, med dobrimi praksami preteklih let pa so izpostavili projekt kanalizacije. Veliko pohval so namenili tudi oživitvi mestnega jedra in ureditvi sprehajalnih poti, še posebej ob Kamniški Bistrici. A. Š.
Digestat iz Bioplinarne Ihan
Nastane z razgradnjo gospodinjskih odpadkov, odpadnih olj in maščob. Ker je brez živalskih gnojil, umetnih snovi in klavničnih odpadkov, je okolju prijazno gnojilo.
Vsebuje veliko hranilnih snovi in mineralov ter posebno mikrobakteriološko floro, zato je odlično nadomestilo kemičnim umetnim gnojilom (NPK), saj pospešuje rast in količino pridelka. Preprečuje tudi bolezni rastlin in ohranja stabilne pogoje tal za nadaljnjo obdelavo.
Kako do digestata?
Pokličite 041 934 987
Energija za življenje
Več na www.petrol.si/gnojilo
6
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Iz naših krajev
Ko je Slavko Avsenik največji zgled
Petnajstletni Klemen Kotnik z Vrhpolj pri Kamniku je bil med najboljšimi tremi na Avsenikovem 10. mednarodnem tekmovanju v igranju harmonike.
Bojana Klemenc
Vrhpolje - Zadnji konec v januarju je bilo v Avsenikovi gostilni Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem prav živahno, saj je več kot sto harmonikarjev dva dneva preigravalo Avsenikove polke in valčke. Med njimi na diatonični harmoniki že tretjič Klemen Kotnik, pa čeprav se je uči šele tri leta in pol. Klemna je za igranje frajtonarice navdušil oče Marko, ki si je z lastno izdelavo lesene harmonike leta 2012 uresničil dolgoletne sanje.
Od roka do Avsenika
Odkar je Klemen prvič raztegnil meh domače harmonike Koci, poimenovane po pokojnem stricu, je pozabil na rok in popularno glasbo, ki ju je tako rad poslušal, in se popolnoma zapisal Avse-nikovim melodijam. Vpisal se je v šolo Cirila Spruka in
začel z učenjem. Tudi Klemenov učitelj Ciril je hvaležen, da je v roke dobil tak talent, saj lahko s Klemenom vsako skladbo izdela do potankosti in jo poslušalcem predstavi v najboljši možni izvedbi. Drugi tekmovalci, ki posegajo po najvišjih mestih, v primerjavi s Klemenom igrajo že deset let ali več. Klemen je na začetku vsak dan navdušeno in vztrajno preigraval harmoniko dve uri ali več, sedaj malo manj, a se zgodi, da je kakšen dan tudi preveč, pa potem roma frajtonarica za dan ali dva v kot. Pri Robertu Smolnikarju se enkrat tedensko uči tudi igranja na klavirsko harmoniko.
Iz leta v leto boljši
"Moj cilj je postati absolutni zmagovalec na Avseniko-vem tekmovanju naslednje leto, zato bom sedaj spet 'zagrabil' in treniral najmanj dve uri dnevno, saj že-
Na letošnjem Avsenikovem tekmovanju v igranju harmonike so se izvrstno odrezali še štirje Kamničani. Zlato plaketo sta prejela še Matic Jeraj in Benjamin Krhin, srebrno plaketo pa Tjaša Klemen in Nejc Pirš.
lim tako osvojiti skladbo, da ne bo prostora niti za minimalno napako," razlaga Klemen. "Vsako pesem do potankosti izdelam, tako tehniko, melodijo kot dinamiko," še pojasni in doda, da je za tekmovanje pomembna tudi prava izbira skladbe. Sam si je za letošnje izbral Cvetoči lokvanj, ki jo je v priredbi Cirila Spruka izvedel kot prvi v zgodovini Avseniko-vega tekmovanja. Ta je poleg državnega prvenstva harmonikarjev v Ljubečni najelitnejše tekmovanje v Sloveniji. Stil in tehniko igranja so letos ocenjevali prekaljeni glasbeniki Slavko Avsenik ml., Jože Burnik in Lo-
renz Pichler, ki so Klemnu dosodili 98,83 točke in s tem absolutno tretje mesto. Klemnu največ pomeni ravno mnenje Slavka Avsenika ml, ki mu je prisodil 100 točk in na odru povedal, da je že prestopil vrata in se približal igranju originala. Klemen pravi, da se je zares potrudil in "zašpilal v piko", a ga Ciril Spruk tolaži, da sto točk Slavka Avsenika ml. vendarle nekaj pomeni.
Posebnost Klemnove harmonike
Klemnov oče Marko si je že v mladosti želel igrati harmoniko, a si je ni mogel privoščiti, zato se je pred štiri-
Klemen Kotnik vsak dan vztrajno vadi na domači frajtonarici, na Avsenikovem 10. mednarodnem tekmovanju pa je dosegel absolutno tretje mesto.
mi leti odločil, da si jo naredi kar sam, saj je mizar. Tudi pri igranju je samouk, navdušil pa je še Klemena. Ker je Klemen zelo uspešno igral na domačo frajtonari-co, je Marko poskusil izdelati še eno, boljšo, potem še boljšo in Klemen v smehu potrdi, da je očetu ta, zadnja, pa že res dobro uspela. Morda tudi zato, ker mu sam pomaga. Marko in Klemen leseno ogrodje harmonike izdelata ročno, zaradi tega je harmonika lažja, ima boljši zven, pa tudi naravi je bolj prijazna. Pomoč pri me-hovju, notranji mehaniki in
uglasbitvi pa poiščeta pri različnih slovenskih strokovnjakih. Klemen že od vsega začetka igra na domačo frajtonarico, pa čeprav je imel možnost na raznih sejmih preizkusiti tudi druge, še vedno najbolj zaupa svoji. Klemen obiskuje Srednjo lesarsko šolo in je že del šolskega ansambla, v prihodnje pa si želi po vzoru Avsenika ustanoviti kvintet, da se bo lahko z igranjem čim bolj približal Avsenikovi glasbi. Svoje življenje želi poleg glasbe posvetiti tudi lesu, morda tudi z izdelovanjem lesenih harmonik.
Prikazali bodo cepljenje češenj in obrezovanje
Tunjice - Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice vabi na prikaz cepljenja češenj, ki bo jutri, v soboto, ob 9. uri v muzeju starih sort na Prevali ob cesti Tunjice-Komenda, ter na prikaza obrezovanja sadnega drevja, trte in jagodičevja, ki bosta 5. marca ob 9 .uri pri Ogradarju (Laseno 3) v Tuhinjski dolini in 12. marca ob 9. uri v Tunjicah na zbirnem mestu pri šoli. A. Š.
MestniKino Domžale
Športna zabava na Lazah
V kulturnem domu na Lazah v Tuhinjski dolini že šest let zavzeto igrajo namizni tenis in tako povezujejo vaško druženje s športno rekreacijo.
Bojana Klemenc
Laze - Začelo se je leta 2010. Krog prijateljev in sosedov v najlepših letih je razmišljalo, da jim ne bi škodila rekreacija v dolgih zimskih večerih. Po pogovoru in tehtnem premisleku so se odločili, da v prostorih kulturnega doma poskusijo z igro namiznega tenisa. Izposodili so si tri mize za namizni tenis in začeli z igro. V prvi vrsti predvsem z željo po skupnem druženju, zabavi in morda tudi bolj razgibanem telesu. Hitro so si bili enotni, da s to rekreacijo zares krepijo svoje telo, seveda pa tudi dušo s smehom in klepetom, zato so kupili tri mize za namizni tenis, postali del Športnega društva Tuhinj in kmalu organizirali prvi turnir. Leta
Namizni tenis redno igra deset fantov, pet deklet, pod okriljem trenerja Tomaža Prezelja iz Podgorja pa ga trenira kar enajst otrok.
2012 so se skupini članov pridružile še članice in mlajši mladinci in od takrat je namizni tenis v Krajevni skupnosti Tuhinj izjemno priljubljena rekreacija tako za odrasle kot otroke.
Športna zabava zagotovljena
Navdušenci nad to rekreacijo na Lazah v en glas pritrjujejo, da je to šport za vsakogar, tako odrasle kot otroke. Odrasli igrajo namizni tenis
ob ponedeljkih in četrtkih, otroci pa trenirajo le ob ponedeljkih. Zanimanje za ne-miznoteniške popoldneve in večere je za tako majhen kraj kar veliko, saj ga redno igra deset fantov, pet deklet, pod okriljem trenerja Tomaža Prezlja iz Podgorja pa namizni tenis trenira kar enajst otrok. Dvorana v kulturnem domu na Lazah za več igralcev tudi ni dovolj prostorna, zato trenutno ne organizirajo več namiznoteniških turnirjev, upajo pa, da jim letos
uspe le pripraviti turnir za najmlajše. Da je navdušenje nad celuloidno belo žogico res veliko, nakazuje skupno druženje ob namiznoteniški mizi tudi v poletnih mesecih. "Namizni tenis nam je zelo všeč, saj je zabaven in hiter, pa tudi tisti zvok plastične žogice je vedno prijeten. Sploh ko igra dobi hitrost in se udarci žogice na mizo slišijo skoraj kot tiktakanje ure," v en glas hitijo z razlago najmlajši igralci, stari od osem do enajst let.
Na Lazah v Tuhinjski dolini je namizni tenis zelo priljubljen tako med otroki kot odraslimi.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!7
Kultura
Obujajo pozabljeno tehniko
Vsakoletno razstavo Odsev preteklosti so letos člani Foto kluba Kamnik pripravili v tehniki, ki izvira iz sredine 19. stoletja - cianotipiji.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Za prvo odprtje razstave v letošnjem letu so preteklo sredo v Domu kulture Kamnik kamniški fotografi pripravili vsakoletno razstavo Odsev preteklosti. Kot pove že ime, razstavljajo motive in tematike, ki v današnjem času odzvanjajo preteklost.
Razstava pa na preteklost ni vezana zgolj tematsko, temveč je tudi uporabljena tehnika bolj ali manj že stvar zgodovine. V času polnega razmaha digitalne fotografije se namreč le redko kdo še odloča za fotografiranje po analognih postopkih, ki zahtevajo vsaj veliko več znanja in časa, če ne tudi denarja. Tokratno razstavo so posvetili tehniki cianotipije. Gre za alternativen fotografski postopek, odkrit v sredini 19. stoletja, ki so ga hitro izpodrinile druge, naprednejše tehnike. Cinaotipijo namreč zaznamujejo značilno modri odtenki, postopek pa ima še
nekatere druge pomanjkljivosti, zato se v fotografiji ni obdržal. Kot nam je povedal Dušan Letnar, ki v klubu skrbi za temnico, je prednost postopka v tem, da je sorazmerno preprost. Pozitiv namreč lahko izdelamo kar na navaden akrilni papir, za osvetlitev pa potrebujemo le ultravijolično svetlobo, za kar lahko izkoristimo kar sonce. Po besedah Egona Bajta, avtorja spremnega teksta, pa se v klubu nadejajo, da bo cianotipija morda spodbuda, da se kakšen član še bolj resno loti alternativnih fotografskih tehnik in morda v prihodnje pripravi celo samostojno razstavo. V Foto klubu Kamnik sicer odlično deluje polno opremljena temnica, v kateri deluje kar nekaj članov, navdušencev nad analogno fotografijo. Rezultati dela so bili vidni že na Odsevih preteklosti iz prejšnjih let. Med drugim so se lotili tudi fotografiranja s camero obscuro, preprosto škatlico z zelo
V Foto klubu Kamnik so pripravili razstavo v stari tehniki
Cianotipiji. / Foto: Katja Jeras
majhno luknjico, ki so jo poznali že v antiki. Razstava Odsev preteklosti je dokaz, da še obstajajo navdušenci, ki ohranjajo stare tehnike analogne fotografije in v njih vidijo svojevrsten čar. Kot pravijo v
kamniškem foto klubu, bodo v prihodnjih letih obudili še kakšno tehniko iz bogate zgodovine fotografije. Razstavo cianotipij si je v galeriji Doma kulture Kamnik mogoče ogledati do 13. aprila.
Občinsko stavbo krasijo vezenine
V stavbi Občine Kamnik so na ogled vezeni izdelki v tehniki rišeljeja, ki so nastali na tečajih pod mentorstvom Majde Vavpetič.
Jasna Paladin
Kamnik - Majda Vavpetič iz Kamnika svoje bogato znanje ročnih del, predvsem zahtevnih rišeljejev, na tečajnice prenaša že deset let in za njo je že več kot dvajset različnih, večinoma skupin-
skih razstav, te dni pa svoja dela in dela večinoma upokojenk iz Kamnika in Škofje Loke razstavlja v prostorih Občine Kamnik. »Tečaje trenutno od januarja in do sredine marca izvajam v Društvu upokojencev Kamnik, kjer imam deset
tečajnic, in v Škofji Loki, kjer se jih rišeljeja uči pet. Večinoma gre za upokojenke, stare tudi nad sedemdeset let, mlajši zaradi službe za ročna dela nimajo časa, moški se pa tudi nikakor ne opogumijo. To delo zahteva veliko potrpežljivosti, a z

Majda Vavpetič (levo) je s svojimi tečajnicami razstavila vrsto čudovitih vezenih izdelkov.
vajo so izdelki vse boljši,« je svoje tečajnice, ki so se jim na tokratni razstavi pridružile tudi vezilje iz občine Cerklje, pohvalila Majda Vavpetič, ki priznava, da z izdelkom ni hitro zadovoljna. »Ta dela zahtevajo veliko truda, tudi če jih delamo za doma, in ne za razstavo. Nenazadnje s tem ohranjamo bogato kulturno dediščino. Tokrat v sodelovanju z dr. Bojanom Knificem denimo razstavljamo tudi replike zelo starih peč,« je še povedala in dodaja, da bo naslednji tečaj znova organizirala oktobra. Svoja čudovita ročna dela, večinoma različne prte, so na ogled postavile: Frančiška Ahačič, Milena Arnuš, Milena Črv, Joži Fric, Marina Hribar, Angela Jagodic, Metoda Jelenc, Dragi Kojic, Marina Marko, Dragica Kropivnik, Jožica Mandelj Novak, Helena Ma-toh, Jana Oblak, Olga Prešeren, Rozi Rifel, Mira Rode, Jerneja Urbanc, Majda Vavpetič in Vida Vesel. Njihove izdelke in predvsem prizadevanja za ohranjanje dediščine je na odprtju pohvalil podžupan Matej Slapar, pomen bogastva slovenskih vezenin je v nagovoru izpostavila Angela Jagodic, za kulturni program pa so ob spremljavi Jožeta Jagodica poskrbele Ljudske pevke Predice.
Razstava bo na ogled še do 11. marca.
V znamenju filmske glasbe
Pod vodstvom Uroša Gorenca je Pihalni orkester Delavsko kulturnega društva Solidarnost v Domu kulture Kamnik izvedel svoj tretji Valentinov koncert, ki je minil v znamenju filmske glasbe.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Dva dni pred valentinovim so v Domu kulture Kamnik, člani Pihalnega orkestra DKD Solidarnost izvedli svoj tretji Valentinov koncert. Orkester sestoji povečini iz mladih akademskih glasbenikov ter študentov Akademije za glasbo in dijakov srednjih glasbenih šol, zato so si obiskovalci njihovega tretjega Valentinovega koncerta lahko obetali večer, poln kvalitetne glasbe. Pod vodstvom dirigenta Uroša Gorenca, sicer akademskega glasbenika in profesorja klarineta, so člani orkestra pričarali osem veličastnih, kot so jih poimenovali sami, in jim v dodatku pridali še tri. Skladbe, seveda! Koncert so odprli s Fanfare for the common man, ki je služila kot budnica astronavtom na nekaj Nasinih odpravah v vesolje. Nadaljevali so z naslovno pesmijo legendarnega vesterna Veli-
častnih sedem in Spielber-govega Schindlerjevega seznama. Velik aplavz sta poželi skladbi iz filmov Pirati s Karibov in Mambo iz muzi-kala Zgodba z zahodne strani. Zaigrali so tudi skladbo The seal lullaby ter Frisko Lisztove Madžarske rapsodije številka dve. V dodatku so zaigrali še tri skladbe. Med njimi je bila tudi Cik Cak slovenskega skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča, v kateri je občinstvo, s solom na marimbi, navdušil Anton Špenko.
Odličen koncert, v katerem so uživali obiskovalci skoraj polne dvorane kamniškega doma kulture, je povezovala priljubljena radijska voditeljica Eva Cimbola. Kot nam je povedal predsednik DKD Solidarnost Martin Gorenc, pa bomo imeli kmalu ponovno priložnost prisluhniti orkestru, saj v prihodnje načrtujejo še več celovečernih koncertov in tudi gostovanja izven kamniške občine.
Člani Pihalnega orkestra DKD Solidarnost so navdušili na koncertu v Domu kulture Kamnik.
Resnična zgodba o temnopoltem atletu Jesseju Ovvensu prikazuje dileme, s katerimi se je moral soočiti pred prihodom na olimpijske Igre v Berlinu, kjer je v osrčju nacizma pometel s konkurenco. Jesse se je dokazal kot Izjemni športni talent, toda zaradi polti je bil pogosto podvržen rasni seg-regaciji. Pod okrilje ga nato vzame trener Larry, ki ga začne pripravljati na olimpijske Igre. Jesse se mora odločiti, ali odide na ollmpijado, ali pa pokaže solidarnost z drugimi zatiranimi temnopoltimi Američani.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl
MestniKino I Domžale
V1 sledite nam tudi na Facebooku lacebook.com/mestnlldnadQmzale
8
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Zanimivosti
Bodoči dijaki pred odločitvijo
3 1. stran
»Naši dijaki dobijo odlično osnovo za nadaljnji študij, kar nam potrjujejo fakultete, s katerimi zelo dobro sodelujemo,« je o kvaliteti povedal ravnatelj šole Šemso Mujanovič, ki s skoraj stotimi zaposlenimi skrbi, da imajo dijaki čim boljše pogoje za svoj razvoj. Na maturo se začnejo pripravljati že
turantskega plesa vsi dijaki usvojijo plesne korake in s tem prihranijo pri tečajih. Po besedah ravnatelja imajo posluh tudi za dijake, ki vzporedno opravljajo še eno srednjo šolo.
Bodoči dijaki imajo čas za vpis v srednje šole do 4. aprila, zato na GSŠRM še ne morejo reči, ali bodo zaradi prevelikega števila kandidatov omejitve vpisa. »Lansko
Dijaki so zelo aktivni v različnih obšolskih dejavnostih, uspešno se udeležujejo tudi tekmovanj.
senozetnik
v tretjem letniku, trdo delo pa se kaže v odličnih rezultatih, ki jih potrjuje tudi 130 zlatih maturantov, kolikor jih je do danes dala kamniška gimnazija. O dobrem delu vodstva in učiteljev pričajo tudi uspehi, ki jih dijaki dosegajo na raznih tekmovanjih. Zadnji odmevnejši uspeh je gotovo zmaga projekta Stop smogu, z naravo v slogu, s katerim so pometli s konkurenco.
»Šola je res stroga in zahtevna, ampak nam, dijakom, tudi ogromno ponuja,« je dodala gimnazijka Žana Drolc. Dijaki imajo namreč poleg sodobno opremljenih učilnic možnost izobraževanja v okviru obšolskih dejavnosti, krožkov in strokovnih ekskurzij po Sloveniji in tujini. Veliko pozornosti posvečajo plesu, zato do ma-
leto smo imeli prvič po nekaj letih ponovno omejitev vpisa. Kako bo letos, bomo še videli. Mislim, da bomo ponovno nekje na meji,« je povedal Šemso Mujanovič.
Programi tudi na CIRIUS-u
Poleg šolanja na GSŠRM je bodočim dijakom na voljo devet programov, ki jih ponujajo na zavodu CIRIUS. Poleg štirih programov administrativne in ekonomske usmeritve ter štirih elektrotehniške in računalniške usmeritve se dijaki s posebnimi potrebami lahko vpišejo na (post)rehabilitacijski praktikum, namenjen tistim, ki zaradi narave bolezni, poškodbe ali drugih vzrokov ne morejo biti uspešni na rednih srednješolskih programih.
Navdušili v Munchnu
Združeni pod znamko Revoll so mladi Kamničani izdelali električno rolko, s katero so navdušili na sejmu ISPO v Munchnu, ki ga obišče 80 tisoč obiskovalcev iz 110 držav.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Kamničani Marko Pohlin, Simon Ogrinec, Žiga Božič in David Mulalič so združeni pod imenom Revoll oblikovali karbonsko rolko, ki jo odlikuje estetska dovršenost in tehnična izpopolnjenost.
»Kupimo le motorček, baterije in koleščka, ostalo je vse izdelano po meri in v Sloveniji,« pravi Marko Pohlin. Z rolko so postali finalisti natečaja Brand New, nagrada pa je bila udeležba na mednarodnem sejmu ISPO v Munchnu konec januarja. »Navdušili smo brazilsko gospodarsko delegacijo. Da gre za vrhunski karbonski izdelek, nam je priznal tudi oblikovalec, ki dela za prestižno znamko Buggatti,« o odzivih s sejma pravijo re-vollovci.
Ekipa se ne zanaša le na oblikovno dovršenost izdelka. Dodobra so izpopolnili tudi druge elemente. V rolki sta nameščeni dve bateriji,
Del ekipe Revoll, ki je s svojo električno karbonsko rolko navdušila na sejmu ISPO.
kar je dovolj za 40 kilometrov vožnje in največjo hitrost do 50 kilometrov na uro. »Za upravljanje služi majhna krmilna ročica, s katero si lahko določiš različne parametre vožnje. Končno hitrost lahko zakleneš na po-
ljubno vrednost, zaradi česar je rolka varna tudi za dese-tletnike,« pravi Marko, ki je z ekipo očitno mislil na vse. Po uspešnem razvoju rolke ekipo revollovcev čaka še ena težka preizkušnja - spraviti jo na trg. Fantje pravijo, da so
na sejmu ISPO dobili kar nekaj kontaktov in se s trgovci že dogovarjajo za distribucijo izdelka v Nemčijo, Anglijo, Francijo in drugod po Evropi. Njihova ciljna publika so tako adrenalinski odvisniki, ki že imajo izkušnje z bor-danjem, skejtanjem in sur-franjem, kot tudi vsi, ki bi rolko uporabljali za vožnjo v službo ali v šolo. Fantje zagotavljajo, da boljšega izdelka na trgu ni moč dobiti: »Ne želimo konkurirati poceni kitajskim izdelkom. Ciljamo na stranke, ki cenijo izdelavo po meri.« Ekipa Revoll je še eden v vrsti dokazov, da je podjetniški zanos v Kamniku na vrhuncu, kar dokazujejo mnoge druge ekipe mladih zagnanih podjetnikov, ki delujejo v okolici. Med njimi velja izpostaviti vsaj še ekipo SipaBoards, ki je pred časom uspešno zbirala zagonska sredstva na platformi Kickstarter, tako kot revollovci pa so bili finalisti natečaja Brand New na ISPO.
Otroci spoznavajo tradicijo
V Vrtcu Antona Medveda ta čas posebno pozornost posvečamo spoznavanju tradicije in kulturnega izročila.
Martina Prezelj
Kamnik - Vrtec Antona Medveda Kamnik se je v šolskem letu 2013/14 vključil v projekt Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, v katerem sodeluje z Inštitutom za etiko in vrednote Jože Trontelj. Program želi podpreti vrtce in šole pri uresničevanju njihovega vzgojnega poslanstva in temelji na spoznanju, da imajo vrtci in osnovne šole zelo pomembno vlogo pri razvoju
DRUZABNI PLES
Začetni tečaj
četrtek, 10. marec ob 18.30
Zaplešimi
Začetni tečaj
sobota, 12. marec ob 18.30
nedelja 20. marec ob 20.00
SAMO ZA ZENSKE:
vsak ponedeljek ob 19.00
v Kamnik!^
a jk
10"
plesni klub
IkendsprostitveTin pJesaVRdW^
Hotel Lone
"J
od 4.-6.3.2016
INFO in prijave: www.plesniklub-art.com 041244244
Otroci enot Sneguljčica in Marjetica so tokrat v goste povabili člane folklorne skupine
Društva upokojencev Komenda. / Foto: arhiv Vrtca Antona Medveda Kamnik
osebnosti otrok in mladostnikov.
V šolskem letu 2015/16 se osredotočamo na module: Pravičnost, Tradicija ter Delo in ustvarjalnost. V tem času so dejavnosti v vrtcu namenjene spoznavanju tradicije. Pogosto jo pojmujemo kot nekaj, kar nasprotuje napredku, pri tem pa pozabljamo, da brez tradicije ne bi bil mogoč noben napredek. Spoštovanje tradicije je neizogibna sestavina družbene stabilnosti, saj daje dani družbi nujno pot-
rebno notranjo orientacijo in oporo. Naša družba je v svojem razvoju oblikovala določena znanja, navade in običaje. Nekateri med njimi so se izgubili, drugi so se ohranjali - prav ti pa tvorijo bistvo tradicije, bistvo kulturnega izročila. To bistvo skušamo v Vrtcu Antona Medveda Kamnik prenašati na otroke z različnimi vsebinami. Kulturno izročilo svojih prednikov spoznavamo in se ga učimo spoštovati preko tem, kot so: ljudska pesem, folklora, obrti, okusi
Kamnika in Velika planina, ustvarjalne poti, gradovi, igre babic in dedkov, praznovanja, Kamniške pravljične poti in tradicija na podeželju. Otroci iz enot Sneguljčica in Marjetica so tokrat v goste povabili člane folklorne skupine Društva upokojencev Komenda, ki so zanje z veseljem zaplesali in se zavrteli ob zvokih harmonike. Otrokom je bil njihov nastop všeč, zato so se jim pri plesu kmalu pridružili in se v ta delček tradicije vključili še sami.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!9
Mladi
Mladi glasbeniki zlati in srebrni
Učenci Glasbene šole Kamnik so se resnično izkazali na nedavnem regijskem tekmovanju mladih glasbenikov iz okolice Ljubljane in Zasavja in prejeli kar štiri zlata in dve srebrni priznanji. Doroteja Gorjan je na državnem baletnem tekmovanju bronasto medaljo zgrešila za las.
Jasna Paladin
Kamnik - Na 19. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov iz okolice Ljubljane in Zasavja so se letos preizkusili učenci flavte, klarineta, klavirja in komornih skupin s trobili.
Prvi dan (1. februarja) je tekmovanje potekalo v Trbovljah in je bilo namenjeno flavtistom. Nika Juvan, učenka Maše Cilenšek, je v kategoriji flavta 1. a zasedla prvo mesto, dosegla 95 točk in prejela zlato priznanje. Za njo je v kategoriji flavta 1. b pod mentorstvom Tanje J are nastopila Tej a Plečko, dosegla 87 točk in prejela srebrno priznanje. Isti dan so na Jesenicah pomerili svoje moči učenci Uroša Koširja, trio evfonijev v zasedbi Jošt Juvan (GŠ Kranj), Urban Tišler (GŠ Kranj) in To-bija Smrtnik (GŠ Kamnik), dosegli 94,33 točke, zmagali v kategoriji in prejeli zlato priznanje. Naslednji dan se
Nika Juvan, Neža Zarja Kovač (klavir) in Brina Cašparič (sedijo z leve proti desni) ter Eva Leskovec in Teja Plečko
je prizorišče tekmovanja preselilo v Logatec. Učenki klarineta učitelja Roka Spruka Brina Gašparič in Eva Leskovec sta v kategorijah 1. a in 1. c obe prejeli zla-
to priznanje, Brina je dosegla 90,67 točke, Eva, zmagovalka svoje kategorije, pa 92,33. V sredo, 3. februarja, je v Domžalah kot zadnja učenka Glasbene šole Ka-
mnik tekmovala pianistka Neža Zarja Kovač pod mentorstvom Neže Koželj. V hudi konkurenci je dosegla 88,87 točke in prejela srebrno priznanje.
Zmagovalci svojih kategorij (Nika Juvan, Eva Leskovec in trio evfonijev) so ob koncu tekmovanja nastopili na koncertu prvonagrajencev na Jesenicah in v Litiji. Zelo uspešna je bila na tekmovanju baletnih plesalcev TUTU v Lendavi Doroteja Gorjan, ki je v prvem krogu zasedla odlično četrto mesto in se uvrstila v drugi krog tekmovanja, nato pa tudi tam zasedla četrto mesto in le za las zgrešila bronasto medaljo.
»Vse prejemnike zlatih priznanj v začetku meseca marca čaka še državno tekmovanje. Upamo, da jim bo, navkljub še hujši konkurenci, tudi tam uspelo,« je uspehe svojih učencev pospremila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Neža Gruden.
Kamniška balerina Doroteja Gorjan / Foto: Egon Bajt
Novičke iz GSŠRM
Po izkušnje v tujino
V začetku februarja so mladi predstavili mednarodne projekte, ki so se jih udeležili preko Mladinskega centra Kotlovnica.
Si lahko mislite, da je od začetka letošnjega šolskega leta minilo že pet mesecev? Polepšani so bili s prisotnostjo nemške maturantke iz Berlina Miriam Hartung. Prostovoljno nam je pomagala pri pouku nemškega jezika, sedaj pa je njen termin potekel in se vrača nazaj domov, na sever Nemčije. Preden pa smo se od nje poslovili, smo opravili še intervju, v katerem je spregovorila o svojem delu, času tukaj, impresijah in na koncu tudi nekaj malega o načrtih za prihodnost.
Pozdravljena, Miriam. Po končani maturi ste sprejeli program neke organizacije in prvič v življenju prišli v Slovenijo, kjer sedaj prostovoljno sodelujete na naši šoli. Nam lahko poveste kaj več o tem programu, ga podrobneje predstavite? "Zdravo. Moja organizacija se imenuje "Kulturvveit" in preteklo leto so razpisali 250 mest za prostovoljce po vsem svetu, tudi za Azijo in Afriko, predvsem pa za jugovzhodno Evropo. Program je financiran s strani Ministrstva za zunanje zadeve z namenom, da bi mladina oz. študentje pomagali pri pouku ali raznim ustanovam."
Za svoje delo ne prejemate običajnega plačila, pa vendar opravljate polni delavnik. Nam opišite svoj vsakdan? Kako običajno poteka tudi izven okvirjev šolskega življenja? "Delovnik preživljam predvsem s profesorji pri pouku v njihovih učilnicah, pogosto pa sodelujem tudi z manjšo skupino učencev, s katero se umaknemo v manjši ločen prostor, kjer skupaj rešujemo naloge, veliko pa sodelujem tudi z maturanti. Popoldne imam enkrat tedensko pouk slovenskega jezika, drugače pa se srečujem s prijatelji, veliko je še ostalih prostovoljcev iz Nemčije in Slovenije."
ena španska prostovoljka, ki so na desetmesečnem projektu v Kotlovnici, so predstavljale program Evropske prostovoljske službe. Ta predstavlja enkratno priložnost za aktivne mlade: med množico projektov po celi Evropi si izberejo sebi najprimernejšega, in če so izbrani, odidejo v gostitelj-sko organizacijo, kjer ob svojem delu na projektu dobijo povrnjene vse stroške ter dobijo še žepnino. Blaž in Aleksander sta se v Mar-seillu udeležila usposabljanja za brezposelne in nešo-lajoče mlade ter osebe, ki se z njimi ukvarjajo. Nazadnje pa je skupina petih mladih opisala svojo izkušnjo na Cipru - osemdnevni mladinski izmenjavi, kjer je bila glavna tema evropska raznolikost. Mladi iz desetih evropskih držav so ob delavnicah in druženju pridobili najpomembnejšo izkušnjo, ki jo izmenjave dajo - raznolikost naše celine s tem ni več le beseda, temveč dobi svoj obraz. Veseli smo, da se bo število izmenjav in usposabljanj v tem letu še okrepilo, k njim pa vabimo vse mlade, ki jih zanima potovanje ter pridobivanje izkušenj na najrazličnejših področjih. Kon-taktirajte nas na info@ kotlovnica, si ali internatio-nal@kotlovnica.si.
Jure Ftičar
Kamnik - Skupina mladih prostovoljcev z vedno večjimi uspehi po celotni Evropski uniji išče partnerske organizacije, kjer se naši mladi udeležujejo neformalnih izobraževanj, mladinskih izmenjav ter daljših projektov evropske prostovoljne službe. Kotlovnica je zadnje leto sodelovala v več projektih Erasmus+, nekateri med njimi samostojno, nekateri pa v povezavi z zavodom Anima Vita. Te izmenjave zajemajo mlade med 15. in 30. letom, predstavljajo pa odlično priložnost za pridobivanje izkušenj in znanj, spoznavanje drugih mladih s celotne Evrope ter ne nazadnje odkrivanje naše države in celotne celine. Tudi
same teme so raznolike, saj zajemajo vse od glasbe, gledališča, filozofije, filma, logike, multikulturnosti in še in še.
Predstavljenih je bilo pet lanskih izmenjav. Najprej je Gašper Golob predstavil dve usposabljanji, ki se jih je udeležil v Sloveniji. Na prvem v Ajdovščini se je učil strukturiranega dialoga -kako lahko mladi uspešno razvijajo svoje ideje ter jih tudi predstavljajo naprej večjim akterjem (občinam, javnim zavodom, drugim organizacijam ). Ob hrvaški meji je na enotedenskem usposabljanju za mladinske delavce pridobival različna znanja, ki mu bodo pomagala pri nadaljnjem delu z mladimi ter z ranljivimi skupinami. Tri nemške in
Člani Mladinskega centra Kotlovnica so lani sodelovali v
več mednarodnih projektih. / Foto: Mladinski center Kotlovnica
Slišali smo, da Slovenija ni bila vaša prva izbira. Kam ste si najprej želeli, kako ste sprejeli dejstvo, da ste dodeljeni v našo državo in kako se v njej počutite? V čem je dosegla vaše predstave, kakšna so bila pričakovanja pred samim prihodom? Ste zadovoljni; bi, če bi se imeli možnost znova odločiti, ponovno izbrali Slovenijo ali bi se odločili za kakšno drugo državo? Zakaj? "Sprva sem si želela v Azijo ali v Južno Ameriko, ampak organizacija, preko katere sem tu, je bila mnenja, da tam ne bo prostih mest zame. Privlačili so me topli, južnejši, malo bolj oddaljeni kraji, zato je na mojem seznamu ostala še jugovzhodna Evropa. Ko pa sem se odločala, sem spoznala, da se ima človek lahko lepo, ne glede na to, kje na svetu se nahaja, in tako sem na koncu sprejela Slovenijo kot državo, v kateri bo lepo preživeti polovico leta. Na začetku skorajda nisem imela kakšnih večjih pričakovanj, nisem vedela, kaj me čaka, ampak bila sem pozitivno presenečena! Brez pomislekov bi se ponovno odločila za Slovenijo, le da bi izbrala celoletni termin. Sploh v zadnjem mesecu se tu počutim kot doma in z veseljem bi ostala še dalj časa."
Pri urah nemščine ste bili v veliko pomoč tako profesorici kot tudi nam. S svojo pozitivno energijo, predvsem pa pristno govorico ste nam pomagali napredovati v izražanju v nemškem jeziku. Odkrito povejte, je delo z dijaki naporno? "Predstavljala sem si, da bo teže. Pričakovala sem, da bom imela več težav, ampak mi je bilo v veliko veselje. Največ problemov sem imela s pojasnjevanjem slovnice, ki se meni, ker mi je nemščina materni jezik, zdi povsem samoumevna. Vendar so izzivi s časom, z vsemi vajami, ki smo jih skupaj rešili, postajali vse lažji."
Intervju z Miriam si lahko preberete tudi v nemškem jeziku na www. gssrm.si.
Fotograf: Maša Kotnik, GSŠRM Press Avtor: Maja Toni, GSŠRM Press
Če tukajšnjo pokrajino primerjate z domačo; prihajate iz okolice Berlina, kajne?
"Berlin leži precej severno v Nemčiji, kjer je komaj kaj hribovitosti, in tukajšnje okolje s Kamniško-Sa-vinjskimi Alpami se precej razlikuje. Gre za dve popolnoma različni pokrajini in najbolj od vsega se mi zdi, da bom pogrešala gore."
42
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Šport
Občinska liga v kegljanju
Občinska liga v kegljanju je po božičnem premoru vse bolj zanimiva.
Leon Pirman
Kamnik - Več ali manj so znani prvi trije udeleženci razigravanja, to so ŠD Soteska, Ambrož team in Zarja elektronika. Za četrto mesto v razigravanju pa se potegujeta Kegelj team in ŠD Policist. ŠD Policist je v svoje vrste zvabil v mini prestopnem roku Igorja Zamljena in Damjana Hafnarja; takoj so postali konkurenčni in liga je spet postala zanimiva. Na tekmi 11. kroga DU Kamnik proti Ambrož teamu sta se v ekipi DU najbolj izkazala Rudi Vidic s 552 in Franc Poljanšek s 548, v ekipi Ambroža pa Matej Turk s 609 podrtimi keglji. Na tekmi Mladinci proti ŠD Sote-
Lestvica po 11. krogu
ska pa so se najbolj izkazali v ekipi Mladincev Janja Zupančič s 503, Metod Za-mljen s 561 in Nina Burkelj-ca s 554 podrtimi keglji. ŠD Policist je suvereno odpravil Calcit. V ekipi Policista so vsi podrli več kot 500 kegljev in z odličnimi 3253 premagali ekipo Calcita, v kateri je bil zopet najboljši Samo Podjed s 578 podrtimi keglji. Na derbiju kola pa je bil rezultat neodločen 4:4. Sedaj sledi 14-dnevni premor zaradi šolskih počitnic.
Rezultati 11. kola: DU Kamnik : Ambrož team 2 : 6, Zarja elektronika : Kegelj team 4 : 4
Mladinci : ŠD Soteska 1 : 7, ŠD Policist - Calcit 7,5 : 0,5
1. ŠD SOTESKA	l lo	o	l	2o
2. AMBROŽ TEAM	l 9	o	2	lS
3. ZARJA ELEKTRONIKA	l 7	l	B	lS
4. KEGELJ TEAM	l S	l	S	ll
5. ŠD POLICIST	l S	o	6	lo
6. CALCIT	l B	o	S	6
7. DU KAMNIK	l B	o	S	6
8. MLADINCI	l l	o	lo	2
Evropsko prvenstvo v gorskih tekih
Klub gorskih tekačev Papež je organizator evropskega prvenstva v gorskih tekih v letu 2017.
Mira Papež
Kamnik - Dne 8. julija 2017 bo Klub gorskih tekačev Papež (KGT) organizator 16. evropskega prvenstva na Veliko planino. Sklep je bil sprejet 2. februarja na zasedanju evropskega izvršnega odbora v Gibraltarju. Evropska atletska zveza je odločila, da organizacijo povsem zaupa Sloveniji, in sicer Klubu gorskih tekačev Papež. Tomo Šarf, predsednik Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije, je povedal: "Odločitev Evropske atletske zveze je bila v bistvu kar pričakovana, saj je v Kamniku že bilo uspešno izvedeno 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih leta 2010. Povsem zaupamo prizadevnemu organizatorju KGT Papež pod taktirko Dušana Papeža, ki se je že večkrat izkazal kot izkušen organizator, saj je poleg SP leta 2010 že sedemkrat gostil tekme za svetovni pokal v gorskih tekih - ekstremni tek na Grintovec." Dušan Papež ponosno izjavlja, da je bilo s strani Evropske atletske zveze izkazano veliko zaupanje in
priznanje: "Odlično smo se izkazali že z organizacijo svetovnega prvenstva leta 2010, organizacija evropskega pa od nas zahteva ponovno resen in profesionalen pristop k organizaciji. Uspešno organizacijo iz leta 2010 bomo organizacijsko, logistično in tehnično ponovili in nadgradili. Proga St-ranje-Sv. Primož-Mala pla-nina-Gradišče se je že pred šestimi leti tekmovalcem vtisnila v spomin kot ena najlepših in najbolj slikovitih, edinstveno Veliko planino bomo ponovno ponesli v svet. Mesto Kamnik pa bo center protokolarnega dogajanja. Verjamem, da s številnimi prostovoljci in somišljeniki lahko naredimo prvenstvo, ki bo spet odmevalo po svetu." Številne čestitke za pridobitev kandidature so bile izrečene s strani tekačev, klubov in organizatorjev. Čestitkam sta se pridružila tudi Roman Dobnikar, predsednik Atletske zveze Slovenije, in Bruno Gozellino, predsednik Svetovne zveze za gorske teke, ki popolnoma verjame v ponovno izvedbo prireditve na visokem nivoju.
Kamniški kegljači v reprezentanci
Za državno člansko in mladinsko reprezentanco kandidirajo štirje člani Kegljaškega kluba Calcit.
Peter Jantol
Kamnik - Da se v Kegljaškem klubu Calcit Kamnik (KK) kalijo zelo dobri kegljači, je popolnoma jasno, saj se v klubu lahko vsak teden pohvalijo z novimi zmagami ekip v državnih ligah. Rezultati določenih naših kegljačev niso ostali neopaženi in pred kratkim so jih iz Kegljaške zveze Slovenije obvestili, da so kandidati za državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu, ki ga organizira
Jakob Jančar, kandidat za mladinsko reprezentanco
Hrvaška v mestu Novigrad. Svetovno prvenstvo bo potekalo od 15. 5. do 28. 5. 2016. Iz KK Calcit Kamnik so vpoklicali štiri kandidate za državno reprezentanco. Med člansko izbrano vrsto so bili vpoklicani Jure Starman, Klemen Mahkovic in Damjan Hafnar. Vsi trije kandidati so odlični kegljači, ki v ligi dosegaj o odlične rezultate in so po povprečjih uvrščeni med deset najboljših kegljačev v Sloveniji. Prav tako so vsi tudi že zbrali kar lepo število nastopov na svetovnih in evropskih prvenstvih in dosegali odlične ekipne in posamične rezultate, od tega tudi kar nekaj uvrstitev na zmagovalne stopničke. Že drugič pa je med kandidate za reprezentančno akcijo povabljen tudi mladi Jakob Jančar, ki se pripravlja za nastope v mladinski reprezentanci (U-23). Jakob, ki je letos že osvojil naslov državnega prvaka v kadetski konkurenci (U-18), je trenutno tudi eden glavnih igralcev 2. ekipe in počasi že dosega uspehe, ki ga bodo popeljali v družbo najboljših kamniških kegljačev.
Člana državne reprezentance Jure Starman in Klemen
Mahkovic / Foto: Kegljaškega kluba Calcit Kamnik
Jutri odločilna tekma
V kegljaški državni ligi si vse ekipe v posameznih ligah nekako izboljšujejo položaje na lestvicah oz. ohranjajo svoje trenutne pozicije. Največji napredek na lestvici so naredile članice 1. ženske ekipe, ki so zmagale na štirih od petih tekem in
se že počasi premikajo proti vrhu lestvice. Člani 1. moške ekipe po petih krogih drugega dela sezone še niso izgubili tekme in ohranjajo 2. mesto na lestvici, jih pa čaka jutri, v soboto, odločilna tekma proti izbrani vrsti KK Triglav Kranj, ki trenutno zasedajo 1. mesto na lestvici.
Namiznoteniški dogodki
Pod streho sta že občinska liga za posameznike in občinsko šolsko prvenstvo, ekipna liga pa še poteka.
Tjaša Žibert
Kamnik - Osnovna šola Marije Vere je zadnja leta center namiznega tenisa v naši občini. Novembra in decembra je gostila občinsko posamezno ligo. Med 37 igralci je zmagal Tadej Zelič pred Tilnom Klopčičem in Metodom Vidmarjem. Januarja in februarja ob sredah, sobotah in nedeljah poteka ekipna liga, ki šteje 17 ekip. Trenutno so v vodstvu ekipe: Tuhinj 1 (Franc Drolc, Peter Pančur), NTK Kamnik (Boštjan Skok, Damjan Du-rič) ter Šmartno (Milan Hočevar, Zdravko Bolhar). Občinsko prvenstvo za osnovne šole smo izvedli v četrtek, 11. februarja. V odlični organizaciji Zavoda za šport in turizem se je za kolajne borilo 71 mladih športnikov. Zmagovalci so vsi nastopajoči s prikazano kvalitetno igro in s primernim vedenjem. Zlate kolajne in naziv občinskih prvakov so osvojili: Marjeta Stra-
žar (OŠ Toma Brejca) in Luka Jokič (OŠ Marije Vere) med učenkami in učenci do 5. razreda ter Eva Šobar (OŠ Frana Albrehta) in Luka Uranič (OŠ Stranje) med učenkami in učenci od 6. do 9. razreda. Ekipno je zmagala OŠ Marije Vere (Mateja Strle, Tea Brletič, Dejan Jo-kič in Luka Jokič) pred OŠ Frana Albrehta (Ema Cvek, Eva Šobar, Klemen Kranjec in Jan Šobar) in OŠ Šmartno (Lana Hribar, Katja Po-ljanšek, Tilen Klopčič in Danijel Kirn). Najboljši štirje učenci v svojih kategorijah so se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo na sporedu 3. marca na OŠ Marije Vere. V izvedbi namiznote-niškega kluba Kamnik bo tekmovanje potekalo od 14.30 do 18. ure. Nastopili bodo najboljši iz občinskih prvenstev Mengša, Domžal, Vodic, Medvod, Trzina in Kamnika.
Marljivi člani ŠD Šmartno pripravljajo namiznoteniški turnir v OŠ Šmartno v Tuhi-
Občinski ekipni prvaki za leto 2016 so mladi igralci iz OŠ Marije Vere: Dejan, Tea, Mateja in Luka.
nju jutri, v soboto, z začetkom ob 9. uri. Člani ŠD Šmarca, ŠD Tuhinj in NTK Kamnik uspešno nastopajo v Ljubljanski namiznoteni-ški ligi. Trenutno je v vodstvu ekipa ŠD Šmarca (Tone Starc, Grega Svetec,
Janko Brinovec in Mitja Pi-bernik).
Vse občane vabimo na ogled namiznoteniških tekem in turnirjev. Vstopnine ni, ker je v namiznem tenisu enako kot v življenju - najboljše stvari so zastonj.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!11
Šport
Mladi plavalci uspešni v zimski sezoni
Zimska državna prvenstva so za kamniške plavalke in plavalce praviloma manj uspešna kot poletna, a letos je bilo drugače, saj so dosegli odlične rezultate.
Sandi Uršič
Kamnik - Letošnja zimska državna prvenstva so se odvijala v Mariboru, Ljubljani in Kranju, v krajih, kjer imajo plavalke in plavalci pogoje, o katerih mi lahko samo sanjamo. Barve Plavalnega kluba Kamnik je pod vodstvom trenerjev Emila Tahi-roviča, Gaje Lorenci in Aleša Kuharja zastopalo 30 plavalk in plavalcev, ki so dosegli odlične rezultate. Jernej Prebil je že v lanski sezoni nakazal, da utegne biti letošnja sezona njegova, in to je drugi konec tedna v februarju na državnem prvenstvu za dečke in deklice tudi potrdil. S trenerjem Emilom Tahirovičem sta odlično načrtovala formo in v nedeljo je v disciplini 100 metrov prosto že tako uspešno prvenstvo zaključil z zmago in osvojenim naslovom državnega prvaka med dečki (letnik 2002 in 2003). V šestih nastopih je bila njegova najslabša uvrstitev peto mesto, srebro je osvojil na 50 m prosto in 100 m mešano, bron na 50 m delfin in 200 m prosto. Tudi Eva Bende je že lani med mlajšimi letniki v kate-
Jernej Prebil je osvojil naslov državnega prvaka med dečki ter dve srebrni in dve bronasti odličji.
goriji deklic (letnik 2004 in 2005) osvajala diplome in s trenerjem Emilom Tahirovi-čem sta za letos postavila visoke cilje. Po dveh četrtih mestih v petek in soboto je Eva v nedeljo ujela manjkajoče stotinke, kar je bilo dovolj za srebro na 100 m mešano in bron na 100 m prosto.
Živa Dobrovoljc je v Mariboru na zimskem združenem državnem prvenstvu osvojila drugo mesto v disciplini 400 m prosto med mladinkami. Odličen rezultat ji je prinesel tudi vabilo v državno reprezentanco za tradicionalni četveroboj plavalnih reprezentanc Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in
Slovenije v Kranju 5. in 6. marca.
Na prvenstvih podeljujejo tudi diplome za mlajše letnike: Iza Videc je na DP za mlajše deklice osvojila 1. mesto na 100 m prosto, 2. mesto na 400 m prosto ter tretji mesti na 50 in 200 m prosto, Marja Maček Sitar pa je na DP za deklice osvojila 3. mesto na 50 m prosto. Seveda ne moremo mimo rezultatov vseh ostalih kamniških plavalk in plavalcev, saj so vsi po vrsti izboljševali osebne rekorde. Še posebej so nas presenetile deklice in mlajše deklice, saj so v štafetah kar trikrat osvojile nehvaležno četrto mesto. Vsi skupaj so pripomogli k temu, da smo tudi v moštveni razvrstitvi zabeležili zelo dobra rezultata, dečki in deklice so osvojili 7. mesto med 23 klubi, mlajše deklice in dečki pa 9. mesto med 25 klubi. Seveda vseh teh rezultatov ne bi bilo brez staršev plavalk in plavalcev, našega glavnega sponzorja Calcita ter Občine Kamnik. Po uspešnem začetku leta lahko samo ponosno zremo v prihodnost in v svoje vrste vabimo vse, ki v plavanju prepoznajo svoj šport ali zdravo rekreacijo.
Veliko pozornosti tudi najmlajšim
V Odbojkarskem klubu Calcit Volleyball se zavedajo, kako pomembno je ob prvi ekipi imeti tudi dobro razvejano delovanje v mlajših kategorijah.
Miha Štamcar
Kamnik - Za delo z najmlajšimi v Calcitu Volleyballu glavno odgovornost nosita Tanja Božinovic in Jure Sitar, v klubu pa je ob članskih ekipah še več kot 150 odboj-karic in odbojkarjev, ki tekmujejo od mini odbojke do mladinske kategorije. Tanja Božinovic je v kamniški klub prišla predlani na povabilo predsednika Gregorja Hribarja. Pred tem je več kot desetletje delovala na Bledu in na Jesenicah, trenersko pot pa je začela v Srbiji. "Pri najmlajših odboj-karicah je največji poudarek na učenju tehnike. To mora biti bolj pomembno kot sam rezultat, ki večjo veljavo dobiva v kategoriji starejših deklic, kjer tehniko že nadgra-
jujemo s taktiko. Sicer pa moramo pri vzgoji bodoče vrhunske igralke paziti na osnovno kulturo obnašanja, športni način razmišljanja, predanost delu. Pomembno je tudi, da spoštujejo svoj klub, trenerje in soigralke. Potem pridejo na vrsto dispozicije, ambicioznost in podpora družine," je povedala.
V kamniškem klubu v mini in mali odbojki ter v kategoriji starejših deklic in kade-tinj trenira okoli 80 igralk, še 15 jih igra v drugi članski ligi. "Zadovoljna sem s tem, kako je Calcit Volleyball organiziran, saj gre za vrhunski klub, ki ima celotno piramido postavljeno tako, kot se za tak klub spodobi. Ima vse mlajše kategorije, lahko se pohvali tudi z množič-
nostjo. Verjamem, da bo že kmalu katera od naših mlajših igralk zaigrala za prvo člansko ekipo," je še dejala Božinoviceva.
Z zadovoljivim številom članov v najmlajših selekcijah se lahko pohvalijo tudi v moški ekipi Calcita Volley-balla. V mini odbojki (dečki do 10 let) imajo trenutno enajst registriranih igralcev, po 16 jih je v mali odbojki in pri starejših dečkih, tu so še kadeti in mladinci. Medtem ko kadete in mladince vodi Aleš Hribar, je za mini in malo odbojko ter starejše dečke zadolžen Jure Sitar. "Najmlajšim je treba odbojko predstaviti v čim bolj zanimivi luči, predvsem je pomembno, da jih s tem športom zasvojiš. Šele tedaj lahko iz njih zač-
neš ustvarjati prave odboj-karje. Veliko časa je treba nameniti motoriki in koordinaciji gibanja, preko igre se potem dela tudi na tehniki. Telesna moč pride do izraza šele pozneje, saj so otroci še v razvoju. Sam veliko pozornosti namenjam tudi ekipnemu duhu," je svoje delo opisal Sitar, ki je v odbojki že dvanajsto sezono kot trener.
V prvi članski ekipi so trenutno trije igralci, ki so svoje prve korake naredili v Calcit Volleyballu. Prvo ime je zagotovo Klemen Hribar, ki je že zaigral za člansko reprezentanco Slovenije, vse boljši je Domen Kotnik, v letošnji sezoni je zelo napredoval Jure Lakner. "Res je, da imamo trenutno v prvi ekipi le tri domače igralce, vendar moramo vedeti, da je pri odbojki pomembna tudi višina. Če je nimaš, ti še tako odlična tehnika ne pomaga. Včasih se pošalimo, da v Kamniku vzgajamo samo libere," je še dejal Sitar, ki vabi vse od 7. do 15. leta starosti, ki bi želeli igrati odbojko, da se včlanijo v klub. Vse potrebne informacije so na klubski spletni strani.
Drugi mesti na državnem prvenstvu
Kamniški karateistki Meta Motnikar in Nataša Steklasa sta na državnem prvenstvu v Velenju osvojili odlični drugi mesti.
Vladimir Stanič
Kamnik - Minulo soboto je v Velenju potekalo državno prvenstvo v karateju za člane/članice in veterane/veteranke, ki ga je organiziral velenjski karate klub po okriljem Karate zveze Slovenije. Odlični drugi mesti sta osvojili karateistki Karate kluba Virtus Duplica Meta Motnikar in Nataša Stekla-sa.
Motnikarjeva, ki je letos v Velenju že dosegla drugo mesto na mednarodnem karate turnirju, je bila v kategoriji članice nad 68 kilogramov - borbe dominantna v finalni borbi, a naredila
napako, ki jo je nasprotnica izkoristila in dosegla točko, ki je zadostovala za zmago. Drugo mesto je osvojila tudi Nataša Steklasa, ki je tekmovala med veterankami nad 50 let v kategoriji kat. Ob odličnem rezultatu pa ostaja nekaj grenkega priokusa, saj ji je naslov državne prvakinje spolzel iz rok zaradi banalne napake, saj je na koncu kate pozabila narediti pozdrav.
Kamniške barve iz Karate kluba Virtus Duplica so zastopali še Janko Šarlija, Franci Šimenc (veterana) in Danica Rušnjak (članica). Vsi trije so zasedli peta mesta v svojih kategorijah.
Meta Motnikar je na državnem prvenstvu med članicami zasedla odlično drugo mesto. / foto: aleš senožetnik
Za Kamničani uspešna off road sezona
Kamnik - V soboto, 13. februarja, je v Ozeljanu pri Novi Gorici potekala svečana podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekmovalcem v razvrstitvi državnega prvenstva off road za sezono 2015. Tekmovalci kluba STC Panther Kamnik so zopet dosegli vrhunske uvrstitve: Brane Prezelj je v sezoni 2015 zopet ubranil naslov državnega prvaka v hitrostni preizkušnji kategorija bencin nad 2000 ccm. V kategoriji dizel motorji v hitrostni preizkušnji pa smo imeli kar dva tekmovalca na stopničkah: 2. mesto je osvojil Franci Bučar, 3. mesto pa Tomaž Černe. V razvrstitvi klubov v državnem prvenstvu smo osvojili 3. mesto, kar je zelo lep uspeh in dokaz, da delamo dobro. Kot ponosni Kamničani se bomo še naprej trudili dobro promovirati občino Kamnik in pritegniti turizem s pomočjo avto-moto športa. G. K.
Predsednik STC Panther Kamnik Brane Prezelj (desno) je spet ubranil naslov državnega prvaka. Ob njem tajnik
kluba Gregor Klemenc. / Foto: arhiv STC Panther Kamnik
12
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Zanimivosti
Kamnik
Marija Klobčar je kamniška etnologinja, raziskovalka zgodovine in običajev mesta in okolice, ki je po knjigi Kamničani leta 1998 pred kratkim izdala monografijo Na poti v Kamnik, ki je njeno življenjsko delo in bo gotovo potešilo radovednost vseh, ki jih zanima zgodovina kamniškega območja, prebivalcev, navad in običajev.
Aleš Senožetnik
Kamnik - »V času študija mi je pokojna profesorica Breda Pogorelčeva pri izpitu iz zgodovine slovenskega jezika na oddelku slovenistike dejala: Aha, vi ste pa iz Kamnika, Kamničani ste pa nekaj več, ste purgarji. Sama sicer nisem živela v mestu, vendar me je ob tej pripombi začelo zanimati, kaj je tako posebnega pri Kamni-čanih,« o začetkih zanimanja za svoje domače mesto, ki mu je posvetila velik del svoje raziskovalne poti, pravi Marija Klobčar, etnologinja in raziskovalka na Glas-benonarodopisnem inštitutu ZRC ZASU. Purgarstvo, ki je Kamnik tako močno zaznamovalo, je med drugim popisala v knjigi Kamničani. »Gre za pojem, ki sicer označuje meščanstvo, vendar je imel v Kamniku še en, poseben pomen. Purgarji so bili meščani, ki so imeli pravico do koriščenja bistriških gozdov, to pravico so pred širjenjem mesta zaščitili. Šlo je za nekakšno gruntarstvo v mestu. Seveda pa je imel
nekdo iz Tuhinjske doline vse Kamničane za purgarje - meščane. Kamnik je bil s purgarstvom močno definiran in čeprav še posebej mladi in novo priseljeni Kamničani razlik ne poznajo več, je purgarstvo včasih še vedno opazno v vsakdanjem življenju Kamniča-nov,« o glavni temi knjige Kamničani, ki obravnava čas med letoma 1880 in 1941, pove sogovornica.
Pesmi in navade Kamničanov
Na poti v Kamnik je nekakšno nadaljevanje Kamničanov, v katerem avtorica skozi pesniško izročilo obravnava obdobje do slovenske osamosvojitve. V njej s pomočjo pesmi, med katerimi osrednjo vlogo igra Zabavlji-ca o kamniških purgarjih, sooča različne svetove Kamnika in okoliških krajev. Skozi različna obdobja sledi spreminjanju ljudske kulture podeželja in življenja v mestnem okolju in upodablja družbena razmerja, ki so krojila usodo posameznikov in skupnosti.
Pesem je sicer igrala pomembno vlogo v življenju naših prednikov. Zanimiva je navada fantovskega petja oz. vasovanja, ki je predstavljala pomemben del ljudske kulture podeželja. A peli so lahko le neporočeni fantje. Ko je neka žena izvedela, da se je njen mož priključil fantom pri petju, ga je ošte-la: »A te ni sram, užen n dec, pa pr fant h!« Med različnimi skupinami fantov je velikokrat prišlo do konfliktov. Največkrat, ko so iz različnih vasi prišli v mesto na nabor. Nekateri so takrat celo prvič prišli v Kamnik. »Takrat so se velikokrat stepli, zato so pred naborom vedno izpraznili mestni zapor,« pravi Marija Klobčar. Nabor je predstavljal pomemben mejnik v življenju mladih fantov, ki so tako dobili potrditev svojih sposobnosti in zrelosti.
Bregovi nas razdvajajo
V stare navade Kamničanov in okoliških prebivalcev je grobo zarezala druga svetovna vojna. »Svoj odnos do drugih velikokrat gradimo
Na poti v Kamnik je življenjsko delo Marije Klobčar in bogat vir običajev in navad tukajšnjih prebivalcev.
na stereotipih. To se kaže tudi v Zabavljici o kamniških purgarjih. Isti stere-otipi, ki so v Zabavljici šaljivi in neškodljivi, v času konflikta dobijo svojo moč in ubijajo. S knjigo sem želela preseči razlike med bre-
govi, ki so ločevali takratne ljudi in nas še danes razdvajajo,« o pomembnosti preseganja razlik pove sogovornica.
V dolgi zgodovini Kamnika je mesto doživelo veliko vzponov in padcev. Bilo je
pomembno srednjeveško trgovsko središče, ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pa je doživelo tudi turistični vrhunec, ki sta ga zaznamovala predvsem Prašnikarje-vo kopališče in zdravilišče Kurhaus. O tem priča rek: Bled in Kamnik sta bisera Krajnske.
Da bi Kamnik vnovič postal trgovsko središče, se Kamničani ne moremo nadejati. Po mnenju naše sogovornice pa je veliko več možnosti za vnovičen vzpon turizma, saj ima mesto z okolico precej potencialov, med drugim tudi v pastirski dediščini Velike planine: »To, kar imamo na Veliki planini z ovalno pastirsko bajto, je tako unikatno, da bi lahko pomenilo eno izmed temeljnih privlačnosti za Kamnik v evropskem in svetovnem merilu.« Kakšna bo usoda Kamnika, je prepuščeno prihodnosti. A razumevanje te je pogojeno s poznavanjem zgodovine. Na poti v Kamnik Marije Klobčar je gotovo temeljno branje za vse, ki si želijo bolje razumeti zgodovino mesta in naravo Kamničanov in okoliških prebivalcev.
Mančine ustvarjalne roke
Kamničanka Manca Srdar je pred dobrim letom začela z oblikovanjem kolekcije modnih oblačil, predvsem poletnih
oblek. / Foto: Klemen Udovč - Clementino
dnih oblačil, v zadnjem času pa je zaposlena s pripravljanjem svoje prve večje modne revije v mesecu maju, s katero bo lastne kreacije predstavila Kamničanom. Svojo pozornost trenutno usmerja tako v oblikovanje tekstila kot nakita, predvsem v ženstvene poletne obleke. Manca skoraj vsak dan nosi svoje kreacije in se v njih počuti odlično. "Kot je tudi lep občutek, ko nekoga vidiš v tvoji obleki," še doda. Povezala se je s prijateljico Tanjo, ki Mančinim najnovejšim izdelkom doda naslikane mandale, in tako sku-
paj ustvarjalni pogled na svet zaključita v celoto. Manca ima svoj atelje v prostorih Doma kulture Kamnik, zato v Kotlovnici pripravlja ustvarjalne delavnice. Med drugim je že izvedla delavnico izdelave lovilcev sanj in nakita iz njih, kvačkanih trakov za lase, prstanov iz žice in makrame zapestnic. Kam jo bo popeljalo njeno ustvarjanje, še ne ve, a v prihodnje si ne želi le navdiha in dobrih kreacij, temveč tudi povezovanja različnih ustvarjalcev v kreativno mrežo, ki bi morda tudi spreminjala svet.
Kamničanka Manca Srdar korak za korakom uresničuje svoje kreativne sanje.
Bojana Klemenc
Kamnik - "Brez kakršnegakoli kreativnega izražanja si svoje življenje težko predstavljam," na najini kavi pojasnjuje mlada kamniška oblikovalka Manca, sama pa obenem po tiho razmišljam, če je krasno pleten pulover njeno delo. Svojo ustvarjalno žilico je Manca začutila že v
rani mladosti, saj so se, odkar pomni, vsi v družini radi ukvarjali z ročnimi spretnostmi. Tudi sama se je preizkusila v marsikateri kreativni tehniki, šele pred tremi leti pa se je dokončno opogumila in svoja dela prvič predstavila javnosti. Zgodba mlade kamniške oblikovalke se je začela z lovilci sanj, z izdelki, za katere je prvič začutila, da jih
mora zares dati ven , od takrat pa se je zgodilo marsikaj.
Ko se potopi v ustvarjanje, čas teče drugače
Idej Manci res ne zmanjkuje, kreativni prebliski se ji dogajajo na vsakem koraku. "Novi načini izražanja pridejo sproti. Učim se sama, saj nimam nobene formalne izobrazbe s
področja ustvarjanja. A to me ne ustavi, saj na srečo lahko danes na spletu najdeš veliko navodil in informacij o razno-raznih tehnikah," razlaga. "Ustvarjanje je v meni," zelo na glas pove Manca in obuja spomine na leta, ko sta z mamo skupaj izdelovali denimo nakit iz različnih materialov ali risali. Pot jo je tako zanesla od lovilcev sanj, ki so še danes zelo iskani med ljubitelji njenih del, v izdelovanje nakita in oblikovanja oblačil, precej časa pa je posvetila tudi raziskovanju reciklaže, pri kateri želi zavrženim predmetom dodati novo vsebino. Manca najde ustvarjalni navdih predvsem v njej ljubi glasbi in je prepričana, da se to odraža tudi v njenih kreacijah. Domačim in prijateljem so njena dela povečini všeč, komu tudi ne, saj je Mančin svet mode nenavaden. Zgodi se, da jo kdo vpraša, kdo bo njeno oblačilo nosil, a ravno ta drugačnost je Manci še posebej pri srcu.
V Kotlovnici je nedavno Manca izvedla že peto ustvarjalno delavnico. Na tej so se Kamničanke spoznavale z izdelovanjem makrame zapestnic. / foto: boi ana Klemenc
Priprava modne revije in ustvarjalnih delavnic
Pred dobrim letom je Manca začela s kreiranjem mo-
Kamničan petek, 26. februarja 2016	13
Planinstvo
Kalco v gore varno tudi pozimi
Kamniški gorski reševalci so v začetku februarja izvedli tečaj zimskega gorništva. Pozimi je v gorah obvezna oprema lavinski trojček, zelo priporočljiv pa je tudi lavinski nahrbtnik.
Tečaja varnejše hoje v gore v zimskih razmerah, ki je potekal v Domžalskem domu na Mali planini, se je udeležilo štirinajst planincev. / Foto: Matjaž Šerkezi
Bila sta se brez derez, čelne svetilke in v nizkih čevljih, pa tudi brez znanja in potrebnih informacij, zaplezana na poledenelem in neprehodnem terenu 200 metrov nad kočo ...
Planinski kotiček
Na Veliki planini se ponavlja stara zgodba: kljub prepovedi motorne sani divjajo po vsej planoti. / foto: boian Pollak
Ana Šubic
Kamniška Bistrica - Društvo Gorska reševalna služba Kamnik (GRS) je 5. in 6. februarja v Domžalskem domu na Mali planini organiziralo Tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah, ki se ga je udeležilo štirinajst planincev. Prisluhnili so predavanjema o snežnih plazovih Miha Pavška in o prvi pomoči Grega Hvalca, predstavili so jim pravilno hojo, uporabo derez in cepina, zaustavljanje padca s cepinom, uporabo lavinske žolne in prerez snežne odeje Seveda ni šlo brez napotka, da je pozimi v gorah obvezen del opreme t. i. lavinski trojček (lavinska žolna, sonda in lopata), za še bolj učinkovito varnost pa je zelo priporočljiva tudi uporaba lavinskega nahrbtnika z zračno blazino.
Inštruktor Matjaž Šerkezi iz GRS Kamnik je tečajnikom pokazal prerez snežne odeje z aluminijasto lavinsko lopato, ki je sestavni del obveznega lavinskega trojčka. Navadno se snežni profil izkoplje vsaj do globine 1,5 metra, saj so do te globine na snežni odeji vidne vse plasti snežnega plazu, je pojasnil. Tokrat je bilo snega manj, vseeno pa se je pokazalo več plasti, kot jih je Šerkezi pričakoval. "Od tal je najprej 15 centimetrov ledu, ki je že začel popuščati zaradi tople
zemlje in bo v mesecu dni postal zrel za talen snežni plaz. Sledijo dve do tri plasti, med katerimi je porozna struktura. Nevarnost! Rdeči alarm!" opisuje. Stabilnost posameznih plasti je preizkusil z norveško metodo in že ob manjši obremenitvi se je celotna klada podrla, kar je opozarjalo na veliko nevarnost. Enak rezultat je kasneje pokazal še preizkus po CT-metodi.
"Na Facebooku berem različne objave posameznikov, ki obiskujejo različne predele gorskega sveta. Pohvala Slovencem, da je njihovo znanje v zadnjih letih boljše, da je napak manj. Vesel bom, ko bom videl, da jih večina ima lavinski trojček in ga zna uporabljati. Če sam pomislim, kako se bi počutil v primeru, da bi mojega prijatelja zasul plaz, sam pa mu ne bi mogel pomagati," je dejal Šerkezi.
Ob tem se je Šerkezi spomnil na reševanje dveh planincev, ki sta se brez derez, čelne svetilke in v nizkih čevljih pa tudi brez znanja in potrebnih informacij zaple-zala na poledenelem in neprehodnem terenu 200 metrov nad planinsko kočo. Za nameček sta si med suhim ruševjem še zakurila, zato so ju trije gorski reševalci, ko so se jima približali, takoj opozorili, naj ogenj ugasneta, saj bi ob sunku vetra lahko prišlo do požara. Planinca sta bila nazadnje rešena, a Šerkezi se sprašuje: Bi bilo nujno, da se udeležita tečaja varnejše hoje?! Morda tudi za koga drugega?"
Bojan Pollak
Alpinistična šola
Alpinistična šola, ki se je začela marca lani, se počasi končuje. V začetku februarja so imeli še bivakiranje v snegu med Vrhom Korena in Kompotelo, v soboto, 19. februarja, so ponovili še zimsko tehniko, ko bo, če bo, dovolj hladno, bodo pa imeli še plezanje v lednih slapovih. Od desetih vpisanih jih je "vzdržalo" do sedaj kar osem, vendar bodo morali za pridobitev naziva mlajši pripravnik opraviti še preizkus teoretičnega in praktičnega znanja. Nova alpinistična šola, ki jo bosta vodila Jaka Capuder in Blaž Gladek, se bo pa začela v četrtek, 17. marca, ob 18. uri v prostorih Planinskega društva Kamnik.
Norveška 2015
Alpinistični odsek Kamnik je v letu 2014 imel uspešno predstavitev svoje dejavnosti v klubski dvorani Doma kul-
ture v Kamniku. Lani je bila tam dobrodelna prireditev za pomoč prizadetim v Nepalu, letos bo pa tej lokaciji v ponedeljek, 7. marca, ob 19. uri prikaz dejavnosti alpinističnega odseka v letu 2015 s poudarkom na odsekovi odpravi na Norveško.
Spet divjanje po Veliki planini
Dokler je bilo malo snega, je bil na planini mir. Ko ga je zapadlo nekaj deset centimetrov, so se pa ponovile in se še vedno ponavljajo stare zgodbe. Motorne sani divjajo po vsej planoti, kar je sicer posebej prepovedano, tako podnevi kot zvečer, v temi. Skoraj je že prišlo do neljubih srečanj pešcev in sani... A kaj, ko je kazen za to tako nizka, da se policiji ne splača ukrepati, pa tudi za to ni prave "politične" volje. Divji petelin je zaradi takih brezvestnežev že skoraj izginil s planine. Se bo morala res zgoditi kakšna hujša nesreča, da se bo kaj premaknilo v pravi smeri?
DKLimbarskoGoro
vabi na tradicionalno prireditev
28. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO
ki bo v nedeljo, 13. marca 2016
^Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA ^^ » v cerkvi sv. Valentina ^fMm
Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM
Za zabavo bodo skrbeli Ansambel Poljanšek Ansambel Ideja
Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče
Pridite po svoj nageljček in preživite drugo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji!
3
RENAULT
Passion for life
Novi
Renault MEGANE
Prebudi svojo strast.
Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA, D.O.O., CERKLJE
Slovenska cesta 51,4207 Cerklje na Gorenjskem
Poraba pri mešanem ciklu 3,7-6,01/100 km. Emisije C02 95-134 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0074-0,0452 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002-1,09 g/km. Število delcev fclO11): 0,01-19,12. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno senrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispev;	čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna.
Renault Nissar- I • ",d.o.o., Dunajska 22,1511 Ljubljana.
Renault priporoča CU	D □ H 0 renault.si
14
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Prireditve
Prireditve v februarju in marcu
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v februarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 27. februarja, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko Živilska tržnica v mestnem jedru Kamnika
Ponedeljek, 29. februarja, ob 17. uri, Dom kulture Kamnik
Slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2015 in priznanj za delo v športu
Vstop je prost!
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN K
Nedelja, 28. februarja, ob 14.30, Budnarjeva domačija Peka žemljic v črni kuhinji
V 350 let stari črni kuhinji bomo zamesili in spekli žemljice, ki jih boste lahko še tople odnesli domov. Za udeležence bo na voljo domač čaj.
MEDOBČINSKI MUZEj KAMNIK
Sreda, 9. marca, ob 18. uri, Salon gradu Zaprice Muzejski večer: Predstavitev nove knjige Dr. Marije Klobčar - Na poti v Kamnik
Sobota, 12. marca, od 10. do 12. ure, Galerija Miha Maleš Sobotna delavnica z Nino Koželj - izdelava grafike v tehniki monotipije
Cena delavnice 5 evrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno sporočite (01 8397 504).
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Sreda in četrtek, 2. in 3. marca, 19. uri, pravljična soba Delavnica izdelave polstenih otroških copatov
Delavnico vodi Alenka Mele. Prijave zbirajo v čitalnici knjižnice (1. nadstropje) ali po telefonu 01 320 55 83. Število mest je omejeno, udeležba je brezplačna, povrnejo se stroški materiala. S sabo prinesite predpasnik in brisačo.
Torek, 8. marca, ob 19. uri, dvorana Predstavitev knjige SLON PLEZA NA DREVO avtorice KATARINE KESIČ DIMIC
Knjiga na zanimiv in zabaven način govori o tem, kako lahko odrasli preko negativnih stavkov, sodb in ocen vplivajo na otrokov razvoj oz. kako lahko to spremenimo.
TERME SNOVIK
Sobota, 27. februarja, ob 11. uri, Terme Snovik Ustvarjalna delavnica s palčkom Snovičkom: Naredi svojo voščilnico
Nedelja, 28. februarja, ob 12. uri, Terme Snovik Pohod do izvira in predstavitev termalne vode
Torek, 1. marca, ob 20. uri, Terme Snovik Nočno kopanje v termah Snovik
Sprostite se v soju bazenskih luči.
Sobota, 5. marca, ob 11. uri, Terme Snovik Srečanje članov kluba Palčka Snovička
Ustvarjalna delavnica s palčkom Snovičkom, za člane kluba palčka Snovička je vstop brezplačen.
LOKOSTRELSKI TEČAJ
LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK
ORGANIZIRA LOKOSTRELSKI TEČAJ ZA OTROKE V STAROSTI OD 10 LET DALJE IN ODRASLE.
SE ŽELITE OD BLIZU SEZNANITI Z OSNOVNIMI LOKOSTRELSKIMI VEŠČINAMI?
Starši, otroci in ostali odrasli ste vabljeni na uvodni sestanek v soboto. 5.3.2016 ob lO.uri. V KLUBSKE PROSTORE LOKOSTRELSKEGA KLUBA KAMNIK, CANKARJEVA 26, KAMNIK.
Sreda, 9. marca, ob 13. uri, Terme Snovik Pohod po okoliških poteh
DOM KULTURE KAMNIK
Sobota, 27. februarja, ob 19. uri, Velika dvorana Doma kulture Kamnik
Dobrodelni koncert za Suhejlo Novkinič
Nastopajoči: FS Kamnik, KUOD Bayani, Kulturno in športno društvo Sandžak, KŠDB Biser Jesenice. Vstopnina: 5 EUR
Torek, 1. marca, ob 18. uri, Klub Kino dom Okrogla miza: Zero Waste Kamnik
Organizator: Stranka modernega centra. Vstop prost!
Sreda, 2. marca, ob 10. uri, Velika dvorana Doma kulture Kamnik
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, izpostava Kamnik Predavanja za kmete
Teme: Subvencije v letu 2016, Prireja jajc na kmetijah, Dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vstop prost!
Sobota, 5. marca, ob 20.30, Velika dvorana Doma kulture Kamnik NAWAR 2016: Gala večer
Mednarodni festival orientalskih in indijskih plesov. Vstopnina: 15 EUR
Torek, 8. marca, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer Stand up komedije za dan žena
Vlatko Štampar (hrv): Bratec je trd Celovečerna stand up komedija. Vstopnina: 5 EUR
Petek, 11. marca, ob 20. uri, Klub Kino dom Impro liga - Hudo smešna predstava!
Improvizacijska komedija
Vstopnina: 5 EUR/4 EUR - študentje, dijaki in upokojenci
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 26. februarja, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Cveto Ramšak bodi roža in kormorana
Večer težje glasbe
Sreda, 2. marca, ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica risanja mandal
Vodi: Manca Srdar
Petek, 4. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Pest besed: Inavguracija
Večer avtorske slam poezije
Torek, 8. marca, ob 19. uri, MC Kotlovnica Delavnica osnove tonske tehnike
Vodi: Blaž Flerin
Spoznaj ozvočevanje v praksi v treh delavnicah.
Petek, 11. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Penitenziagite in defenestration
Večer težje glasbe
KIKŠTARTER
Torek, 1. marca, ob 20. uri, KIKŠtarter
Kik off: Ameriške volitve in kako se porabijo milijarde!
Ameriške volitve so največjih šov na planetu, v katerega se iztekajo milijarde dolarjev in zajemajo na tisoče prostovoljcev. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja, na katere bomo skušali odgovoriti v KIK OFFu.
Sreda, 2. marca, ob 16. uri, KIKŠtarter Podjetniško svetovanje ob kavici
Brezplačna poslovna svetovanja za mlade poslovneže z iskrivimi idejami
Sreda, 2. marca, ob 19. uri, KIKŠtarter
Kik ofT- vpliv festivala na lokalno okolje in turizem
Lent, MetalDays, Grossmann, Kamfest Gostili bomo večje slovenske festivale in predstavili, kako se takšne festivale organizira, s kakšnimi problemi se soočajo in koliko energije, denarja in ljudi je potrebno imeti za izvedbo.
Četrtek, 3. marca, ob 15. uri, KIKŠtarter Arhitekturna svetovalnica
S svetovanjem vam lahko pomagamo pri gradnji, prenovi, obnovi in (pre)urejanju prostorov, energetski sanaciji, prostorski zakonodaji, materialih, opremi, ambientih
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2016
SOBOTA, 5. 3. 2016
8.00	KRI2, pri Čubru
9.00	KOMENDA, pri KK Komenda
10.30 MOSTE, pri zbiralnici mleka 7.00-11.00 Veterina Kamnik, d. o. o., Perovo 20
PONEDELJEK, 14.3.2016
8.00	MOTNIK, pri Flegarju
9.00	ŠPITALIČ, pri trgovini
10.00	ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsarju
11.00	LAZE, pri pošti
11.30	ŠMARTNO, pri Hvaletu
12.30	PŠAJNOVICA, pri Pestotniku
13.00	GABROVNICA
13.15	VELIKI RAKITOVEC, pri 2ibertu
TOREK, 15.3.2016
8.00	SOTESKA, pri Zlati kaplji
9.00	SELA, pri Spruku
9.30	SREDNJA VAS, pri Ostanku
10.30 VASENO, pri Berlec 11.00 VELIKA LAŠNA, pri Zalazniku 11.30 VRANJA PEČ, pri šoli 12.00 SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku 12.30 ZGORNJE PALOVČE, pri Remsu
SREDA, 16.3.2016
8.00	ŠMARCA, pri Jeraj
8.30	VOLČJI POTOK, pri Frontiniju
9.00	PODGORJE, pri Rožmanu
10.30	TUNJICE, pri Jamovcu
11.00	TUNJICE, pri Slanovcu
12.00	GODIČ, pri Hribarju
13.00	NEVLJE, pri Novaku
16.30	BISTRIČICA 30, pri Rošu
17.00	BREZJE, pri Blažk
ČETRTEK, 17.3.2016
8.00	SPODNJE STRANJE, pri Hromcu
8.30	ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša)
9.00	ČRNA, avtobusna postaja
9.30	PODSTUDENEC, avtobusna postaja
10.00	KRIVČEVO, pri Jurčku
10.30	GOZD, pri Mlakarju
11.30	ČERNIVEC, pri Mejašu
12.00	PODLOM, pri Romšaku
PETEK, 18. 3. 2016, ZAMUDNIKI
8.00	MOTNIK, pri Flegarju
9.00	LAZE, pri pošti
9.30	SREDNJA VAS, pri Ustanku
10.30	KOMENDA, pri KK Komenda
11.30	ŠMARCA, pri Jeranu
12.00	ZAGORICA, pri Kočarju (nova hiša)
Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro ter v soboto med 7. in 11. uro v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20. Tel. 830 9 577 ali e-pošta: info@veterina-kamnik.si. Obiščete pa nas lahko tudi na www.veterina-kamnik.si ali (I
Steklina je smrtno nevarna in neozdravljiva bolezen živali in ljudi, ki se prenaša z ugrizom bolne živali. Največjo nevarnost za prenos stekline na domače živali in človeka predstavljajo lisice in necepljeni psi.
Novi zakon prinaša strožji nadzor in globe, v primeru necepljenega psa od 125 do 499 EUR.
Cepljenje, dehelmentizacija in vpis cepljenja v Centralni register psov: 31,42 EUR.
Na cepljenje prinesite potni list psa in svoj osebni dokument.
NOVO!
MOŽNO TUDI CEPLJENJE NA DOMU PO PREDHODNEM DOGOVORU NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01 830 95 77.
Kamničankfl petek, 26. februarja 2016	15
Zahvale
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
- H 031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Terezina pripoved
Stanislava Završnik
V letošnjem letu je tokrat za vedno odšla Terezija Kuhar, rojena Grašič. Lahko bi odšla že kot zelo mlado dekle, saj je morala doživljati vso grozo 2. svetovne vojne. Toda, ostala je, mogoče zato, da je lahko povedala svojo zgodbo, ki jo je preživljala s svojo družino v nemških zaporih. Vsa družina je med drugo svetovno vojno pomagala partizanom. Toda tako kot mnoge družine po Sloveniji je bila tudi njihova družina izdana. Vedeli so, kaj jih čaka. Z nadčloveškimi napori so trpeli pretepanje in mučenje Nemcev v kamniških zaporih. Kasneje so jih odpeljali v nemške zapore. Sestro Pavlo so odpeljali v Auschwitz, kjer je le nekaj mesecev pred koncem vojne umrla. Verjetno si je želela še kaj več kot samo dom in domovino, a je morala kljub temu umreti v krematoriju. Bila je pogumna, v prvi vrsti pa zelo mlada in polna upanja v svobodo. Starši z manjšimi otroki so ostali v taborišču Windsheim. Otroci so hodili delat na odmaknjene nemške
kmetije. Mama je ostala z otroki, očeta pa so odpeljali v taborišče Erlangen, kjer je tudi tik pred koncem vojne umrl. Nekako so preživeli vojno in taborišča, polna trpljenja in mučenja pod ge-stapovskimi škornji, toda kdor tega ni doživel, ta ne more razumeti nečesa tako groznega, kot je bila vojna 194H945.
Terezina pripoved je v celoti objavljena v knjigi Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti, ki sem jo napisala v spomin in opomin na grozote, ki jih vojna lahko prinese. S tem ne mislim le na vojno izpred 70 let, ampak tudi na vse vojne, ki danes divjajo okoli nas. Ko bi le lahko vsem tem povedala in prikazala vse strahote, ki jih vojna lahko prinese v naša življenja. Mogoče bi se takrat šele zavedali, koliko je vredno življenje, ne samo njihovo, tudi življenje soseda, prijatelja, pa če hočete tudi sovražnika, ki je to le v naših mislih in srcih. Zavedati se moramo, da ni dragocenejšega od miru in nič bolj ustvarjalnega kot spoštovanje človekovega dostojanstva in sožitja med ljudmi.
Prihaja šesti orientalski festival Nawar
Kamnik - V Domu kulture Kamnik bo med 6. in 8. marcem potekal 6. mednarodni festival orientalskega plesa Nawar, edini tovrstni festival pri nas, ki ga bodo organizirale Mateja Mikulan in članice kamniškega KUOD Bayani. Festival, namenjen vsem ljubiteljem orientalskega plesa, bo v treh dneh ponudil osem različnih plesnih delavnic z mednarodno priznanimi plesnimi pedagogi. Dom kulture bodo napolnili folklorni in karakterni plesi Orienta, klasični in moderni orientalski ples, tribal fusion, tribaret in bollywood. Sklepni dogodek festivala, Gala plesni večer, bo v soboto, 5. marca, ob 20.30. Predstavile se bodo vse učiteljice festivala ter najboljše orientalske plesalke iz Slovenije in tujine. J. P.
www.pogrebnik.si
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^
ZAHVALA
Za vsakogar mora obstajati nekdo, kateremu tako zaupa, ko mu je težko.
Za vsakogar mora obstajati nekdo, ki ga razume in posluša, ko mu je zmrznjena duša in mu je v srcu slabo.
V 74. letu nas je 31. januarja 2016 zapustila naša draga žena in mama
Zdenka Rijavec
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njene bolezni in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Kamnik 2016
ZAHVALA
Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean. (K. Gibran)
Helena Tomelj
roj. Cerar, Brojanova mama iz Šmarce pri Kamniku 5. 3. 1924-4. 2. 2016
Od pokojne mame smo se poslovili 10. februarja na pokopališču Homec. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočutje in izrečena sožalja, za cvetje in sveče ter darove za maše. Posebna zahvala je namenjena osebju in usmiljenkam v Domu sv. Katarine v Mengšu, kjer je pokojna bivala zadnja leta. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo homškemu župniku g. Lojzetu Hostni-ku in g. prof. Rafku Valenčiču, pevskemu zboru župnije Ljubljana Trnovo in zboru Consortium musicum, zborovodji g. prof. Gregorju Klančiču, organistu g. Marku Nagodetu in trobentarju g. Gašperju Selku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič)
V 88. letu starosti se je od nas poslovila naša draga žena, mama, babica
Elizabeta Podlipnik
z Duplice pri Kamniku
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in darovano cvetje. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo opravljen in spoštljiv pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču. Posebej se zahvaljujemo dr. Nadji Pfajfar Križnič in urgentni službi ZD Kamnik za skrb ob njeni bolezni. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V januarju letos je svojo življenjsko pot, v 84. letu starosti, nenadoma sklenil naš dragi brat in stric
Janko Lah
iz Tunjic 39 pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ste ga pospremili h grobu. Hvala za izrečena sožalja, darove za maše in sveče. Hvala sosedom za vsakršno pomoč v njegovem življenju in tudi ob pogrebu. Hvala g. župniku za lep nagovor v pogrebni maši, pevcem skupine Krt za zapete pesmi, govornici za lepe besede v slovo ob grobu ter trobentaču. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbnost in toplino, s katero so mu lepšali leta življenja, ko mu zdravje ni več omogočalo živeti v svojem domu v Tunjicah. Janko, čeprav te ni več med nami, so lepi spomini nate tisto, kar te vedno znova vrača v naša srca.
Žalujoče sestre Angelca, Marija in Francka z družinami ter ostali sorodniki
ZAHVALA
V 96. letu se je poslovila
Frančiška Burkeljca
iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin Stane z družino Januar 2016
ZAHVALA
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
V 96. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi oče, ded, pra-ded, brat in stric
Martin Burja
iz Srednje vasi pri Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, sosedom in vaščanom za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Danielu Kaštrunu za opravljeni pogrebni obred, gasilcem za spremstvo in govor, kvartetu Grm za ganljive pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V 85. letu se je od nas poslovil
Štefan Humar
24. 12. 1931-5. 2. 2016
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče. Posebej hvala dr. Jermanovi za razumevanje in pomoč pri lajšanju bolečin, patronaž-ni sestri Romani za vso nesebično pomoč, spodbudne besede.
Vsem, ki ste nam stali ob strani v zadnjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Domači kraj, kako mi spet bo drag! Kako bom ljubil gore razkopane, dokler ne bom med njimi tih zaspal. (F. Balantič)
20. februarja je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Josip Pečečnik
iz Šmarce pri Kamniku
Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo in obiščete njegov poslednji dom.
Vsi njegovi
k A V
mL
16
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Kamničan
Tomaž še v lovu za rekordom
Devetnajstletni Tomaž Humar, sin že pokojnega alpinista iz Zagorice nad Kamnikom, si prizadeva postati najmlajši Zemljan, ki bo prekolesaril svet. Za njim je že 206 dni na kolesu, rekord pa bo njegov, če se domov vrne do 4. marca.
Devetnajstletni Tomaž Humar je na dobri poti, da postane najmlajši Zemljan, ki je sam
prekolesaril svet. / Foto: osebni arhiv Tomaža Humarja
Jasna Paladin
Zagorica nad Kamnikom -
Tomaža smo prejšnji teden zmotili v vročem indijskem Mumbaju med čakanjem na let v zimski Istanbul, od koder ga do doma čaka še 1500 kilometrov vožnje. Če se je kdo ob tem vprašal, kaj ima letalo skupnega s kolesarjenjem okoli sveta, naj pojasnimo, da pravila pri postavljanju rekorda zahtevajo premagati »le« 29 tisoč kilometrov, brez vožnje v zavetrju, brez uporabe zasebnih prevozov in z uporabo zgolj enega okvirja kolesa, prav tako pa je potrebno tudi startati in končati na istem mestu. Na pot se je sprva nameraval podati dan po lansko leto opravljeni maturi na kamniški gimnaziji, vendar »Moja pot se ni začela v Debrecenu na Madžarskem 25. junija, kot sem načrtoval, saj sem med treningom 14. maja padel s kolesom na glavo, dobil dvajset šivov in slamico, po kateri sem nas-
lednji mesec bolj pil kot jedel. Končati šolo in opraviti maturo v manj kot mesecu z dvajsetimi šivi po obrazu, to je več kot umetnost! Na pot okoli sveta tudi pomisliti nisem hotel, preveč boli, če je
nekaj, kar želiš, pred nosom, pa tega preprosto ne moreš imeti. Sprijazniti se s porušenimi sanjami, s tem, da se moraš učiti, ob tem pa ne veš, kako se bo vse skupaj zacelilo. Nezmožnost
trenirati zaradi šivov, izguba kilogramov, ker po slamici preprosto ne moreš normalno jesti Nerad se spominjam teh dni,« je na svoji spletni strani, kjer tudi sicer vestno beleži svoja dnevna
doživetja s poti, zapisal Tomaž Humar. A kljub vsemu je takrat prav vse v svojem življenju podredil temu, da se vrne na kolo in odrine svojim sanjam naproti. Dva meseca je treniral na vso moč, saj je vedel, da bo na kolesu prebil tudi po deset ur dnevno, in ko je bila za njim še manjša operacija, je bilo v začetku avgusta končno vse nared za začetek projekta.
Vse od takrat je na kolesu, sam, od doma mu pomagajo le mama, sestra in nekaj pravih prijateljev. Za njim je že na tisoče kilometrov po večjem delu Evrope, celotni Severni Ameriki, Novi Zelandiji, Avtraliji in večjem delu Azije, trenutno pa premaguje še zadnje kilometre po Balkanu.
Če mu uspe domov prikole-sariti najkasneje do 4. marca, bo rekord postavil pri devetnajstih letih in 313 dneh, tako pa premagal aktualnega rekorderja, Britanca Toma Daviesa, ki je bil po
končanem kolesarjenju okoli sveta avgusta letos star devetnajst let in 314 dni. »Rekord je še dosegljiv in ga še lovim, a najpomembneje je, da se dobro počutim in da varno pridem domov,« nam je zaupal Tomaž, ki ima za seboj nemalo dogodivščin, tudi kakšno slabo, a kot pravi, ne želi drezati v gnezdo, saj je vesel, da se trenutno počuti dobro. Za zbiranje vtisov bo dovolj časa takrat, ko se vrne domov. Kot nam je še povedal, nima s seboj
-	glede na projekt in dolžino
-	praktično ničesar, le kolesarsko opremo, nekaj tablet, kratke hlače in majico, toaletno torbo in natikače. Njegovo kolo brez nahrbtnika tehta le dvanajst kilogramov. »Pogrešam družino in prijatelje, materialnih stvari pa prav nič. Pravzaprav sem ugotovil, da jih večine sploh ne potrebujemo,« pravi in dodaja, da si o pustolovščini želi napisati knjigo, česar se bo lotil takoj, ko se vrne domov.
Jutri dobrodelni koncert za malo Suhejlo
Jutri bo v Domu kulture Kamnik dobrodelni koncert za deklico iz Bosne, ki za normalno življenje rabi še vsaj dve operaciji v Nemčiji.
Otroci prvič zimovali na Mali planini
Devetnajst kamniških osnovnošolcev se je v začetku meseca udeležilo štiridnevnega zimskega tabora na Mali planini, kjer so jih čakala mnoga doživetja.
Ana Šubic
Kamnik - Folklorna skupina Kamnik jutri, v soboto, ob 19. uri v veliki dvorani Doma kulture Kamnik prireja dobrodelni koncert za Suhejlo Novkinič, deklico iz Bosne, ki se je rodila z izkrivljenim stopalom, zaradi katerega ne more normalno hoditi. "Prestala je že eno operacijo, ki žal ni bila uspešna. Kot da ta poškodba ne bi bila dovolj, ji iz hrbtenice rastejo še lasje. Mogoče se to ne sliši tako zastrašujoče, a marsikdo ob tem ne pomisli, da se lahko korenine las razširijo do hrbtnih živcev in povzročijo ohromitev," je pojasnila Jasmina Ilič, pobudnica koncerta za deklico, ki prihaja iz njenega rojstnega kraja Bosanske Krupe. Dodala je, da bo Su-hejla za normalno življenje morala še na vsaj dve operaciji v Nemčijo. Stali bosta najmanj 12 tisoč evrov, česar pa dekličina brezposelna starša nikakor ne moreta plačati, saj se komajda prebijajo skozi življenje. "Nimajo svojega doma in tudi denarja za najemnino ne. Živijo z občasnimi prihodki, ki jih oče zasluži s sekanjem drv, mama, ki ima tudi sama
resne zdravstvene težave, pa je ves čas predana skrbi za hčer. Suhejla naj bi septembra šla tudi v šolo, a je ta oddaljena štiri kilometre od njenega trenutnega doma. Kako bo deklica nosila svojo šolsko torbo, ko pa še hoditi ne more normalno, so skrbi, ki pestijo njene starše in tudi vse dobre ljudi, ki v njej vidijo tisto iskrico do življenja in ji poskušajo pomagati v svojih najboljših močeh," je dejala Iličeva, ki bo jutrišnji dobrodelni koncert tudi povezovala.
Koncert bodo poleg kamniških folklornikov z nastopi obogatili še Kulturno društvo Priden možic, Kulturno športno društvo Bošnjakov Biser Jesenice, Kulturo in športno društvo San-džak iz Kamnika, plesalke KUOD Bayani in Ljudske pevke Predice iz Kamnika. "Obeta se zelo pester in raznolik program, ki bo poln plesa in glasbe. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite. Da je ljubezen še vedno prisotna v nas in da smo pripravljeni pomagati, ne glede na to, od kod je otrok, dokazuje tudi odziv društev, ki so bila takoj pripravljena sodelovati," je še povedala Jasmina Ilič.
Ana Šubic
Kamniška Bistrica - Mladinski odsek Planinskega društva Kamnik je v začetku februarja v okviru projekta Vesele Gorice pripravil prvi zimski tabor za otroke od tretjega do devetega razreda osnovne šole. Štiridnevnega zimovanja v Domžalskem domu na Mali planini, poimenovanega Vesele Gorice v snegu, se je udeležilo devet-
najst otrok, ki so morali svoje telefone in elektronske igrice pustiti doma, a so se kljub temu imeli zelo lepo, saj so doživeli in se naučili veliko novega in zanimivega. Ker je bil ravno pustni čas, so prvi večer izdelali nekaj zanimivih pustnih mask, ki so jih naslednji dan, na pustno soboto, uporabili v pustnem smuku, ki ga je pripravilo planinsko društvo Bajtar. Še prej jim je preob-
lečeni planšar Vinko razložil, kako so nekoč planšarji živeli na Veliki planini. Nedelja je bila vetrovna in meglena, kar pa jih ni prav nič motilo. Najprej so se napotili na Vetrnico na Veliki planini, pripravili so jim tudi demonstracijo pravilne uporabe nahrbtnika z zračnim balonom, ki ponesrečenca v snežnem plazu obdrži na površju. Obiskali so tudi gorske reševalce na Ze-
lenem robu, med vračanjem v svoje bivališče pa so se zaradi težkih razmer malce izgubili, a so s pomočjo GPS-a našli pravo pot do svoje postojanke. Zadnji dan so se v dolino vrnili v vetru in dežju, a so že utrjeni od slabega vremena povsem varno prispeli do Ravni. "Imeli smo se super. Če pa bi imeli še štiri dni sončnega vremena, bi bilo vse skupaj že kičasto. Vendar naravi ne moremo kljubovati, lahko se ji le prilagodimo in v njej uživamo. In če vprašate mene, smo naredili maksimalno in naš čas izkoristili popolnoma," je poudarila Vlasta Bizjak iz ekipe Veselih Goric, v kateri so sodelovali tudi Matej Bizjak, Matjaž Šerkezi, Marko Petek, Barbara Berlec in Simon Kurinčič. Projekt Vesele Gorice, ki ga sofinancirata Planinska zveza Slovenije in Občina Kamnik, v sodelovanju z Društvom Gorske reševalne službe Kamnik, je inovativ-na ideja taborjenja za otroke in mladostnike, so še razložili v Mladinskem odseku Planinskega društva Kamnik.
Tabora, imenovanega Vesele Gorice v snegu, so se otroci udeležili brez telefonov in elektronskih igric, a so se kljub temu imeli zelo lepo. / Foto: Matjaž Šerkezi