""s. . - ■ wnw - -I" GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TXLXFOH: 2876 CORTLANDT. Entered m Second-Class Matur, 21, 1918, at tbs Post Office at New York, N. Y., the Act Congress of March 3,1879. TELEFON: 2876 GOBTLAHDT, NO. 146. — fiTEV. 146. HEW YORK, FBIDAY, JUKE 22, 1917. — PETEK, 22. JUNIJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Zapravljanje pri razdelitvi živil.'ženski ^ t»i'» izjava mk. hooveeja, bodočega diktatorja hrane v združenih drŽavah. — vlada ima popolno pravo kaznovati &pekulante s hrano. — kako je na danskem? — angleži plačujejo krog 25 odstotkov ceneje kot pa ml — odločiti se mora! I Povelje smrti. — Ženski »polk bo šel na fronto pri Minska. — Polk se vežba po devet ur na dan. — Vera Bničkarev. Mr. Hoover je povetinl in pojasnil «lfže!i. i Amerika uveljavila prepoved uvoza žita in krme. Nemo-poče bi bilo namreč še nadalje krmiti živino, ki dobavlja sedaj preobilieo produktov, katere se eksportira v dotične dežele. Živino bi bilo treba prodati in produkti bi izostali. Komu pa naj prodamo to živino? Nizozemski minister namiguje to na sledeči način: — Ce se zmanjša dovoz žita iz Amerike in premoga iz Anplije. bc Nizozemska prisiljena dobiti te stvari iz drugih virov. Kakorhitro se bo Nizozemska prepričala, d se bo Nizozemska prepričala, da ne more dobiti nadaljnih zalog iz Zapada. se bo morala obrniti na Iztok, da pokrije svoje potrebe glede premoga in drugih stvari. Nizozemski minister hoče reči s Petrograd, 21. junija. — "Povelje smrti" kot je oficjelno ime ženskega polka, katerega je v-stanovila že dvakrat "ranjena Vera Buičkareva. ki služi že dalj časa kot častnik v ruski vojski. Polk bo imel prvo javno parado v nedeljo in bo šel na fronto pri Minsku v dveh tednih. Ko je nek časnikarski poročevalec obiskal tabor ženskega polka v ulici Torgvaja. je zapazil modrooko gospodično v modri vojaški bluzi, kratkih hlačah, z zeleno čepico. navadnih črnih ženskih nopavicah in lepih čev-jljih. Na straži je stala Marija Skrid-lova. hčerka admirala Skridlova, ki je bil prej poveljnik baltiške-pa brodovja in mornariški minister. V šotorih so bile po štiri široke postelje, ki so poprnjene saino s težkimi vojaškimi suknjami. Na dvorišču se je vcžbaJo 300 mladih ženskih vojakov med 18. in 25. letom. Bile so lepo zrašče-ne in nekatere zelo lepe. Bile so kratko ostrižene. Vežbai jih je vojak volinskega polka. Poveljnica poročnica Buičkareva je rekla, da so deklice večinoma iz višjih akademij; le malo je kinetskih in tovarniških delavk. Sprejeli so tudi nekaj omoženih. toda ne, ako ima katera otroke. — Vežbamo se v tem strogem sistemu discipline. — je rekla poročnica Buičkareva, — kot revo-luejonarna armada in zametu jemo vojaški princip samovladanja. Ker nimamo časa. da bi privadili ženski polk na trdo delo. zato pa imamo špartansko vlado. Spijo na deskah brez posteljnega perila. — Najmanjši pregešek se kaznuje s tem, da jo brez usmiljenja izžene-mo iz polka. Imamo navadno vojaško hrano. Vstajamo ob 4. uri in se vežbamo od 7. do 11. ure in zopet od 1. do 6. ure. Dekleta imajo infanterijske puške, ki so pet funtov lažje kot navadne vojaške. Pri prvi naši paradi sem pozvala svoje tovarišlce, da naj vsa ka izstopi, ako bi imela frivolne misli. To je storila samo ena; — pozneje jih je še več odšlo, ker niso mogle prenašati osamelosti. Smo popolnoma oficjelne in smo že vpisane kot polk. Uniforme in drugi materjal dobivamo od vojnega ministrstva, kateremu dajemo report. Včeraj nas je nad zoro val petrograjski vojaški poveljnik in je izrazil svoje zadovoljstvo. Prepričana sem. da bomo prekosile moške vojake. — Na vprašanje, kako so s tem zadovoljni moški polki, je odgovorila, da jim je naklonjen samo volinjski polk, ki je pričel revolucijo v Petrogradu. Uradnica polka je Barbara Bu-kovišikova. izdajateljica nekega ženskega lista in je zelo odlična pisateljica. Gospa Kerenskijeva je nameravala vstopiti ne kot vojak, temveč samo kot usmiljena sestra. Socialistični konferenca. Iz Rusija. Aaflaki in fnaoodd delegati M Petrograd, 21. junija. — Zuna-smejo udeležiti konference v nji minister Terešeenko je izjavil Stockholmu. — Stališče Amerike. •proti nekemu časnikarskemu po- --ročevalcu. da vlada med ameri- Sedaj ae je definitivno dozna- posebnkn prašičem in med lo, da sta angleška in francoska državniki popolno so- vlada dovolili potne listine dele- gatom francoske in angleške so- "Živo se zavedamo potrebe, da jalistične stranke, da se vdeleže ,ne pri krijemo". (pravi Tere-mednarodnega soeja listič nega zbo ščenko, "zato nudimo axneriskim rovanja v Stockholmu. prijateljem priložnost, da spazna- Bila je prenagljena akcija s pravo stanje v Rusiji. Potem, strani našega vladnega depart- ^o bodo obiskali fronte, bomo menta. da je odlonil potne listine razpravljali o podlagi skupnega Meyer Ijondonu, Viktorju Berge delovanja.*' ru in drugim, katere je bila iz- Z ozirom na to, da Združene dr-! brala ameriška socjalističua stran ž*1'* niso sklenile nikake po-i ka, da se vdeleže zborovanj v godbe z zavezniki, je> rekel Tere-i Stockholmu. To je bila akcija, ki *čfnko. da se še ni razmišljalo o je postavila Ameriko, deželo pro- vdeležbi Zdražesuah držav pri za-stega govora in zborovanja, v pre vezniski k (diferenci, eej čudno hič pred narodi Evro- Provizonična) vlada je pričela pe. — strogo postopati proti visokim it- To velja prav posebno gl-de radniko[. Čejdse, ki vico izbacniti iz družbe narodov ima sedaj urajvečjo -moč v Rusiji, vsakega člana, ki bi se ne pokoril je odločno za to. tela zasledovati tega slučaja. Da gleške napade; tudi pri Vermelles so zdaj policisti, katerim je bila in Loos so bili napadi brezuspeš- poverjena naloga zadeve Cruger— ni.----j jeve na trnju, je razumljivo. Poli- Renske, lianoverske in brunšvi-: eijski poročnik Cooper je že po-, ške čete so severovzhodno od Sois- kazal sovraštvo proti Mrs. Humi-sons zavzele sovražne zakope v.ston. dolžini 1500 metrov. V napadu je! Ko je JHrs. Humiston hotela vi-zelo pomagala artilerija in zrako- deti pričo Miss de Rue, je Cooper plovci; sovražnik je bil presene-' pred nosom zaprl vrata z beseda-čen. mi: "Prepričali se bodete, da vi Sovražnik je imel težke izgube ne vladate newyorške policije." in smo vplenili 16 strojnih puški Poročnik Cooper in dva polici-in vjeli 160 mož. Močen francoski sta. ki so imeli nalogo izslediti protinapad smo odbili. zločin, so že odpuščeni fn se je proti njim uvedla preiskava, za-Rusko bojišče. kaj niso odkrili umora. Danes se Berlin, Nemčija, 21. junija. — bo pričelo proti vsem trem javno Blizu Lučka in Ziote Lipe ter ob zaslišanje. za vse. V četrtem se priznava pravice malih narodov, narodnosti, ki naj bi imele pravico do lastnega obstoja v okvirju avtonomije Ko-nečno se predlaga, naj bi medna- cija. Cejdze je odvetnik in dober govornik ter vodja v ruski Dumi. Poravn&va na Kitajaktjn. , .. . , Washington, D. C., 21. juniga. rodna liga pripomogla k zopetne- Iz Pekinga se poroča kitajskem^ mu zgrajenju vseh držav, ki so lanitvu ^ bodo kitajske bile največje žrtve sedanje voj- Wmjave mirno poravnale>^e ne\ ... . .. . . I južni provinci ji Yuniuao in Kwan- Ameriska socjalisticna stranka tung ki sta bm sredi^e ^ ugotav ja nadalje - da n, mogo- kov sUi^sporohiil oarednji Vladi. ce poplačati izgub življenj, boga- da Weta storiH da ^ stev in proizvodov civilizacije in ci- razre^j da stranka vied tega odstranjuje iz svojega programa vse, kar bi se tikalo vojnih odškodnin in kazenskih aneksij. Pravijo tudi, da je ameriška socjalistična stranka proti vsakemu Predsednik je izdal proklama-eijo, s katero pocaivljla narod k novim volitvami za parlament. Anarhisti separatnemu miru, ki bi poslabšal . d, 21. junija. — Anar« splošni položaj. Treba je splošne- i l118*1; k.1 ? opIen,li urad < Anglija, 21. junija. — Ruski vrhovni poveljnik genera] __Brusilov je na čestitko angleike- II ga šefa generalnega štaba odgo-; voril sledeče: J "Vezane po časti bodo armade 'svobodne Rusije storile svoio.dolžnost," Narajuvki je bila artilerija bolj delavna kot običajno. Ruske oddelke smo na več krajih prepodili. Petrograd, Rusija, 21. junija. Na ruskem in rumunskem bojišču je bilo samo streljanje s puškami. Tudi letalci so izvršili nekaj poletov. Na kavkaški fronti južno od Erzingana so ifurdi potisnili naše čete nekoliko nazaj. S protinapadom smo Kurde zopet prepodili in so morali bežati. Pri Podgače smo izstrelili eno nemško letalo; letalca sta bila ranjena in vjeta. Boji na Tirolskem. Dunaj, Avstrija, 21. junija. — Po 24-urnem artilerijskem priprav Ijanju so Lahi vprizorili infante-rijski napad na Sette Communi; napad je bil zelo ljut, posebno na severnem delu Monte Ferno. — Vsled hrabrega odpora naših čet ti napadi niso bili uspešni. Krajevna pridobitev za sto jardov je bila z našim protinapadom izjalovljena. Smrt rojaka. V Brooklynu, N. Y., je uimrl v ponedeljek 18. t. m. rojak I. Bla-ževič v starosti 67 let. V Ameriki, oziroma v Brooklynu jo prebival nad 30 let, torej je bil eden najstarejših slovenskih uaseljpncLw. Zadela ga je kap. Mrs. Humiston ima imena vec kot 700 deklic, k iso izginile tekom zadnjih šest mesecev. Med temi je največ deklic med 13. in 17. letom. Druge so dosegle starost do 27 let. Policija do sedaj ni izsledila niti ene teh deklic, kajti vedno so rekli, da so pobegnile z ljubimci Mrs. Humiston je že dobila dovoljenje, da sme preiskati to zadevo. Po New Yorku je polno pod zemeljskih prostorov, kamor so pohotneži vlačili mlade deklice; skoro gotovo je tudi marsikatero doletela usoda Crugerjeve. Mrs. Humiston bo sedaj preiska-vala te podzemeljske prostore in bo vodila izkopavanja. Cocchi je bil še dva dni po u-moru v New Yorku in je šele tretji dan izginil. Denarja ni imel, ko je odšel. Ko pa je prišel v Italijo, je bil moderno oblečen in je imel mnogo denarja. To zopet dokazuje,- da je imel prijatelje, ki so skrbeli za to, da Cocchi izgine. To je bila cela družba, ki se je na debelo pečala z odvajanjem mladih deklic. Angleški jetniki London, Anglija, 21. junija. — Iz Caire poročajo, da je v jetni-skein taboru v Taurusu pomrlo več kot polovica angleških jetnikov, ki so bili od Turkov vjeti v Mezopotamiji. Pošiljateljem denarja. i-0 * 1 Kakor že znano, ne sprejemamo nic več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izpoaljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so lasedlui po laški armadi. ^ ~ - nsr • Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega nejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVKDKA 82 Cortlandt Street* mamm. M SAKSEE , »New York, N. Y. GInska si želi s ličnega razvoja. Tega pa ne more dobiti potom cenejšega prodajanja na odprtih tržiščih »veta. Tehnika produkcije na Japonskem ni boljša kot tehnika v Angliji, Nemčiji ali Združenih državah. Itesniea je nasprotno, da «e ima Japonska še mnogo naučiti. Japonski sc tudi ne nudi prilika zagotoviti si bodočnost kot si jo želi potom razvoja kolonij v nezasedenih delih sveta. Skoro ves svet je razdeljen med sedanje velesile. Vsled tega se ozira Japonska na drugo stran, namreč na — Kitajsko. Ce bi mogla priboriti si prednostne stališče na kitajskih stališčih za svoj kapital in za svoje eks-portne predmete, bo prišla tekom ene generacije do stališča, za katero je potrebovala Anglija celo stoletje, da si ga je priborila. Kitajska ima denes štirikrat toliko prebivalcev kot jih je imela Evropa v pričetku devetnajstega stoletja. Kitajci so priden in podjeten narod in pravgotovo najbolj neizrabljen delavski narod sveta. Kitajcev je toliko, da je delajo za celih dvajset centov na dan. V kitajski republiki je dovolj premoga, železa in drugih surovin, da se zadosti vsem potrebam domače industrije. Če bi si Japonska mogla zagotoviti prednost v zadevi izrabljanja te naravnost čudežne dežele i i prednost glede zalaganja te dežele s produkti svoje industrije, katere rabi na novo vzbujeno industrialno prebivalstvo, potem se bo doseglo višek japonskih hrepenenj in želja. Japonska bo postala najbolj mogočen narod na svetu. Temu nasproti pa stoji politika odprtih vrat, o ka teri je govoril John Hey. Ta politika govori, da ne sme imeti na Kitajskem noben narod prednosti, ki jo zahteva sedaj zase Japonska. Japonska si je izbrala za uresničenje svojih ciljev ravno primert n moment, ko so evropski narodi zaposlje-ni s velikim bojem. Naloga naših ameriških diplomatov pa je, da posežejo v celo zadevo. Stvar se v resnici tika le nas samih. Anglija je izjavila, da nam ne more pomagati. Obvezana je dovoliti Japonski na Kitajskem prosto roko, za kur mora Japonska stražiti Pacifik tet* se brigati za red T Egiptu. Anglija je potrebna pomoči Japonske, da se prepreči uresničenje sanj Nemčije glede graditve mogočne . a-de, segajoče preko Male Azije do Bagdada ter izrabljanja bogatih naravnih virov dotičnega okraja. V slučaju, da bi dosegli Nemci svoj cilj, bi bili ogroženi angleški interesi v Egiptu in Indiji Vsled tega ne more Anglija na noben način pomagati nam, da se vstavi japonsko akcijo glede Kitajske. -ooo--- Prišli so in so me raztrgali na kose in nikdo ni rekel: — Ta je naš! Vseokrog je odmevalo, da sem — izdajalec. In jaz sem — pel... Pravijo, da nisem, kakoršen sem bil. Pravijo, da pojem v cerkvi; drugi zopet, da pojem na prepovedanem prostoru in v prepovedanem času. Pel sem v društvih različnih na- Bil sem, sem in bom Hude-pe-vec. Gospodje, politika je daleč proč od mene, kadar sem v petju. Nikdar nikogar ne vprašam: — Kaj si? Pazim pa na to, kdo si. Ako si gentleman, si moj prijatelj. Ako pride k meni Kazimir, pa je gentleman, je moj prijatelj; ako pride k meni Konda in je gentleman, podam mu roko; ako pride Kristan, pa je gentleman, bo videl v je več začetnikov; naselili so se li; seveda malo je sitno iti iz me pred »petimi lali šestimi leta s precej malim kapitalom in ako bi hoteli vsi tisti danes posestva prodati, bi ostalo vsakemu Čistega 2 do 3 tisoč dolarjev. Seveda so bili zelo vstrajni pri kopanju pa-robkov. Torej se vidi, da se vseeno še precej dobro izplača. Nikakor pa na mogoče spraviti takšne svote skupaj iz navadnim delom popremogorovih. Jih je veliko število, ki delajo po deset in še več let. ali imajo samo hišico sta, ko se enkrat človek privadi na mestne razmere. V mestu mora računati od meseea do meseca in to je veliko 'lažje kakor na farmi. Tukaj se moramo navaditi računati na eno leto. ker le enkrat v letu je žetev in leto ima 365 dni. Gospodinja mora vedeti, da družma hoče vsak dan trikrat jesti, obleko in druge potrebščino pa brihtna gospodinja kmalu pregleda m uredi gospodinjstvo po svojih razmerah. Ravno tako Zakaj je potreba kopelji? IN MOČITI CELO SOBO? Kopelji ne pomagajo noga^n, ki se pote. S tem samo ponesnažite sobo in razjezite svojo gospodinjo. in vrt, to je vse, kar si more j tudi možje, kadar gredo na deže ustvariti po dolgem trudu. Ali te- lo, morajo s seboj vzeti denarja, mu se pač ne more nikdo čuditipridne roke in železno voljo, klju-kar «3i v dobrih letih prihrani, paibovati vsem neprilikam, ki bi jih slaba vzamejo. Mislim, da so poj morda kupil s farmo. Zraven tega kanssiški naselbini še vsenn v spo- mora vedeti še dve reei, ki so ne-minu zadnji dve, ne preveč- dobri, obhodno potrebne, kadar gre no-leti za delavstvo. Pred dvema l^-.vinec na farmo: prvič, da nič ne toma je bilo zelo veliko rovov za-J zna. drugič, da se vsakega far-prtih in gotovo več kot dva tisoč merskega dela prav zlahka nava-dclavcev brez. dela. In zadnje po-jdi, čc se le hoče. Kdor ve te dve rodnosti in različnih strank. Nem meni prijatelja; ako pride Pire, ei so rekli, da sem Srb; Hrvatje pa je gentleman, najde v so mi kazali, da sem Švaba; narodnjaki so me dolžili, da sem Nemec; scojalisti so vpili, da sem Jugoslovan; Srbi so rekli, da sem Avstrjianec in Italjani so me zmerjali s "porco Schiavo." In jaz sem — pel. In kadarkoli sem pel v cerkvi, nisem prisegal na Boga; ko sem pel pri svobodomislecih. nisem prisegal na Darvina; ko sem pel pri Italjanih, nisem prisegal na Garibaldija; ko sem pel pri Nem cih, nisem prisegal na Bismar-eka; ko sem pel pri Srbih, nisem prisegal na Petra; ko sem pel pri narodnih Slovencih, nisem prisegal na Hribarja. Pred menoj plava pesem, ki je bolj internacjonalna kot je — socjalizem. Zvoki pesme me povzdignejo v višave in se naslanjam ob njenih melodijah. Ko je ,pesem končana, stopim na zemljo in arije mi zvene po ušesih. In ako me vprašate za besede, — gospodje, ne vem jih: pesem mi doni po ušesih. Prodajal sem še platno in že meni dobrega tovariša; ako pride Novak in je gentleman, se bom ž njim z veseljem pogovarjal; ako pride k meni Krist, pa je gentleman, poljubil ga bom na lice in ne kot Iškarjot; in če pride Lucifer s svojimi vragi in vražicami, pa je gentleman, pozdravil ga bom kot prijatelja in zapel bi jim divjo arijo da bi zaplesali. Pojem povsod in ne vprašam. letje je bilo veliko družb na stavki skoro skozi celo poletje. Nisi mogel dobiti dela niti za denar. V takšnih časih delavcu pač ne ponnaiga veliko lepa hiša/ ako hi-ma zraven tudi nekaj stotakov na banki. Torarj ne tako hvaliti tamkajšnjih razmer. kfr delavec, pa naj bi še imel taliko spretnosti, pač ostane vedno nekakšen novodoben suženj. Da so pa delavske raz- resnici, tisti bo gotovo dobro delal na farmi; kdor py. ima kakšne ibolj visoke misli, tisti pa gleda že prvo leto. kako jo bt> odkuril s farme. Torej, možje farmerji. le po-iruiA! Prvo leto je slabo, drugo leto je že 'boljše, tretje leto št boljše in tako naprej. Pa še nekaj želim povedati, dragi čitatelji. Pred nekaj časom je nek farmer svetoval, da. če ni- pred kom. ! strogi organizaciji. Prodam svoje delo. ne prodam. pa holtesm ^ pisati 0 ^ samega sebe. Srce m pesem osta- j kajšnjih razmerah. Linden je r.e-neta meni. ln ponesel bom pesem |k;lko ^ milj vhodno od Madiso mere v kansaški naselbini mogoče ma kdo denarja za eno obdelano vseeno malo "boljše kot pa po dru-{ farmo, lahko dva skupaj kupita, jrod. se imajo zahvaliti še precej Jaz tega ne svetujem nikomur narediti, ker bi se gotovo sprla. ker vsaka farma ima boljšo zem- med vse narode in vse stranke. Slišajo jo naj vsi od Davida in Krista pa do Kristana in Kon-data, kajti pesem je nad politiko i nad strankami. Pesem bo moja tovarišiea vse moje življenje in branil jo bom povsod in proti vsakemu. Petje je moja služba in moje edino veselje. Nikdo še ni obogatel od petja, razun opernih pevcev. Slep je, kdor se s petjem vkvarja. Oni, ki trdi, da gonim propagando zveze jugoslovanskih pev Pole • pa ni voda. kar rabijo noge, ampak zdravilo. Nobenih neprijetnih kopelj, nobenih neprilič-nosti. Vi ne potrebujete ničesar drugega kot PEDISIN. Namažite si noge vsako jutro in odstranjeno bo vse. utrujenost, neprijeten duh, mehurji ali kurja očesa. Na miljone ga rabi — vi ga morate tudi rabiti. Velika družinska škatlja. zadostuje za več mescev, stane le $100. CROWN PHARMACY 2812 E. 79th St,. E., Cleveland, O. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. V., Joliet, 111. — Otrok, r>-jen v Ame/iki, je državljan, četudi «*če iii državljan. Postava je stara k<»t Združene države. sem pel. Zbirali so se ljudje in skih društev zato, ker imam mast me poslušali. Šel sem v svet in pel sera povsod. Narodnost in stranka mi ni bila mar : pel sem. In danes pojem, pa ne vprašam, — kje. Petje je moj ideaL Ako me dolžite, da sem Kazi-mirjevec. se motite; ako trdite, da sem Kristanovec, se motite; ako pravite, da sem Kondovec, se motite. no plačo, naj ve, da vsa njegova trimesečna plača ne bi mogla pokriti primanjkljaj^, ki ga imam pri tej mastni "plači". In ti, pesem: Jaz pa tebi sami želel sem do-pasti, Drugih nisem vprašal, kaj jim po glavi blodi. Hude. se -OOO- Dopisi. Brooklyn, N. Y. fvimi rokami. Ne bojte se nič in ne V soboto dne 23. junija priredi poslušajte gospodov, kar vam pevsko društvo ''Zvon" v prosto- pravijo, ker oni imajo še vseeno rih g. Franka Mraka, 211 Grahaim dosti dobička. Ave., svoj vedno dobro obiskani H koncu pozdravljam vse čita-družinski večer. S tem bodo za-!telje kij učene do jeseni naše zabave. V novembru bo »zopet velik koncert, pri katerem bo "Zvon" poktrzal, Linden, Wis. koliko je napredoval v tem krat ' Kdor piše dopise, niora biti tudi ketu času. j vedno pripravljen na kritiko, pa Tudi naša zadnja zabava je naj ima pri tem še tako dober naprav lepo izpadla. Žalibog, da je nien. v vsakem društvu kak " zgaga",[ Hočem odgovoriti na pripombo "Glas Naroda". Frank Polanc. --—1 .. jUtti^im^Mit. ki nc gleda na društveni napredek, ampak le gleda, kje bi se o-koristil. Nek tak človek je bil svoječasno tudi pri "Zvonu", pa je še dovolj zgodaj dobil "lauf-pos". V soboto bo izžrebanih tudi »par krasnih dobitkov. Pridite vsi! Torej na svidenje v soboto zvečer ob osmih. S pevskim pozdravom Dudovik Muc, it. č. tajnik. McDonaldton, Pa. Kakor je bilo že poroČano, smo bili v tukajšnji naselbini na stavki ; zatoraj sedaj naznanim, da smo bili mi delavci zmagovalci, če so prav kapitalisti z nami grdo postopali, in sicer s tem, da so nas iz liiš metali, vsled česar smo morali iti od tukaj. Nekaj naših rojakov pa so odvedli v z?apor, češ, o se do dobra raz-plaea.no, tako da kljub neznosni ^leda in vidi, kje je dobra usem-draginji še ostame kakšen dolar-] lja. Na ta način si bodete zagoto-ček. Delavci so zastopani skoro v vili srečno in zadovoljno življe-vseh narodnostih, največ je Po- nje. ljakov in Hrvatov, samo Slovenec sem jaz sedaj še edini, kolikor mii je znano. Okolica je tukaj precej valovita in med rudniki, so krasne farme. Naseljenci so raizen par Nemcev različnih .narodnosti; pečaijo se s poljedelstvom, največ pa z Z vsakim dnem se bolj kaže. da živinorejo, ki krasno uspeva in južnoameriške države naklo-nosi lepe dobičke, kajti ne najde "jene Združenim, državam in iza-se zlahka kje drugod takšnih paš-| veznikom. Kažejo se tudii že zna-nikov kot tukaj, kjer je živina od menja, da bodo morebiti pokazale spomladi pa do pozne jeseni tpo-'sovražnosti proti Nemčiji. Vse so polnoma odtegnjena, skrbi gospo- j se prepričtale, da v nemških, izja-darja. AH letos v tej splošni sti-j va'h in obljakeside Ave., Cleveland, Ohio. bi bile ravrno tako prijazno sprejete kot v Braziliji. O Braziliji se priljubljenem dnevniku(ne more dvomiti, da bi bila neod-N a roda" veliko farmer-1 kritosrčna. Zaplenila je 40 nemških dotpisov. Umevno je, da mi škili parnikov in skorogotovo jih farmerji najprvo preberemo take dopise. Veseli me, ker se večinoma še precej pohvalijo; le tako naprejj! Lušno je res na deželci, ker hiša pri cesti stoji; podinev' se nažvižgam, napojem, ponoe' pa prav sladko zaspim. Pa s tem še ni rečeno, da nam pečene tiče lete v usta. Ne, dragi prijatelj! Mi delamo počasi od zo bodo po dogovoru 7% Združenimi državami porabili za prekmorski prevoz. "Nemega", pravi (brazilski zunanji minister, je napovedala vojno vsem nevtralcem. Uruguay je iz simpatije do Brazilije odprla vsa svoja pristanišča vojnim laidjam Združenih držav in uruguayska vlada priporoča svojo zvezo vseh narodov tc zemeljske poloble. V svoji poslanic re db mraka, k temu Bog da svoj' braisitlski vladi Uruguay odobrujc blagoslov in žetev je obilna ter!brazilsko politiko in pravi: življenje prijetno na čistem zra- ''Uruguayska vlada iskreno in ku. Ravno danes so začeli z žet- resno želi, da bi videla ameriške vijo pšenice; kakor je pozami sla-'da-žave v skupnem dejanskem so- bo kazala, je zdaj prav dobro naredila. Malo bolj je redka, pa j3 klasje veliko in zrno težko. Oves je prav lep, ki tudi že rumeni; v 14 dneh bo ves ^rel. Če Bog d-i ugodno vreme, da se bo vse lepo spravilo, bo naš trud obilo poplačan. Kozruza zdaj prav lepo izgleda, pa zdaj ne moremo reči, kakšeai bo pridelek. Krompir, fižol, graii in druga zelenjava, vsega tega imamo zdaj v kobil ju. Tukajšnja rojaka John Lenta in Anton Pritekel sta naredila lepe, velike moderne hleve; prav ponosno stoje poleg drugega gospodarskega poslopja, kar znači dobrega gospodarja in marljive in marljive gospodinje. Hi drugi jima čestitamo na. dobrem u»pehu. Kakor je razvidno ti raznih dopisov, bo naše slovenske farmeri-ee tudi jako zadovoljne aia deže-li. Saj to je Jfandi samoumevno; ni lahko do- dekleta, rojena na deseti, so ..... delovanju, da sprejmejo skupno politiko, ki naj ibi bila izražena v postavni obliki in praktični metodi, v namenu, da bi v demokraciji in pravem razumevanju pra vice in svobode dosegle solidarnost v dobrobit vseh. Principi in interesi logično zahtevajo prosto razvijanje držav iti v luči strašnih dogodkov, ki pretresajo svet, trdno zvezo v delovanju, tako da, ako bi bilo izvršeno proti eni državi kako dejanje, ki bi kršilo mednarodno pravo, kot se splošno priznava, bi-to pomenilo skupno ofenzivo proti vsem in dosledno bi to moralo povzročiti odpor pri vseh." Ako bi se vstrojilo to, kar priporoča Uruguay, potem bi južnoameriške narodnosti skrajšale vojno. Upamo, da bočno kmalu slišali, da bodo državniki v južnem kontinentu napravili zvezo. PrHo&oost čaka samo še na. vdd- VABILO na VELIKO PLESNO in ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo <;Slovenski Bratje" št. 23 SDPZ v sredo dne 4. julija t. 1. v C. Milki n sovi dvorani na 2. St. v Thomasu, A\r. Va. Začetek točno ob '2. viri papoldiie. Vstopnina za moške 5 dober farmer in veliko število » mehaničkih poslov, pri katerih idostnje ena roka. Naravnost neizmerno težja v ar napraviti uspešnim delaven človeka, ki je bil tako ne-•ečen, da je izgubil obe roki, a nI i na tem polju se je doseglo namenite lispelie. Problem so de-nna r» šile umetne roke, ki pred-avljajo naravnost čuda meha-ične umetnosti. Poroča se o nekem francoskem rraleti na vijolino, ki je bil iz-111»i | «»1h» svoje roki v prvih dneh 'danje vojne. Ko je vsaj deloma /.ilravel. se mu je dalo par u-letnili rok. Rolj kot kedaj preje ■ jra ie polastila želja, da igra •i gosli kot je igral v nekdanjih isih. Po napornih in vstrajnih sol do tega, da je i-, ki je v posesti svo-lidov. z nog najde lahko s etnih nog dela pri caterih pridejo v pr->tev noge in to delo osebna pred pravica izgubili v tej vojni je vrjetno, da bo v prihodnjih generacijah več levičarjev kot jih je bilo dosedaj. Umetne ude se v sedanjih časih izdeluje na tako rafiniran način, da ni pohabljeni Človek se nadalje obsojen na žalostno in ne srečno življenje. S pomočjo znanosti mu je mogoče dobiti nazaj skoro vse prejšnje zmožnosti in sposobnosti ter biti še nadalje delaven ud človeške družbe, potem ko je bil doprinesel domovini veliko žrtev. To je ena najbolj razveseljivih točk v sicer temnem prospektu sedanje vojne. Kjer je brl pohabljeni vojak še pred par desetletji obsojen na življenje precej omejene delavnosti, je žrtvi sedanjih bitk zagotovljena srečnejša usoda. V prejšnjih časih se je le prepogosto dogajalo, da je postal pohabljeni vojak splošna nadlega, berač na vogalu, ki je prosil mi-1 od arov. Srečen pa je dan, ki je videl rešitev vojakov pred tako usodo. Boj proti konsolidaciji in zakoni ekonomije. Raznoterosti. »v« >tvi o splošno spreje-iskati vzrok deškem rodu v tem. rvotuih dobah close i te. s katerim se srce. Te šeite se je v levi roki ter poza obrambo. Skozi e je boril človek lom ter razvil Poskusi za izboljšanje letine. Med številnimi poskusi, katere se je vprizorilo v Angliji, da se doseže boljšo letino vspričo velikega pomanjkanja živil, je najbolj zanimiv poskus, da se pospeši rast žita in drugih pridelkov s pomočjo "umetne sohične luči". katero dobavlja močan elek trični tok. Ta zanimivi poskus se je izvedlo na Huntington Court farmi v bližini Hereford-in sicer pod nad zorstvom V. H. Blaekmana,' profesorja . rastlinske fisiologije in patologije v South Kensington. Nadaljne poskuse se bo izvedlo v veliko večjem obsegu v te ku bodočih let ter se je pri tem le nadaljevalo delo, započeto že a* prejšnjih letih pri Dumfries, kjer se je doseglo leta 1916 izboljšanje nekako 50 odstotkov pri žitu in 85 odstotkov pri travi. Zveza med Švedsko in Finsko Dovršilo se je načrte za železniško zvezo med Švedsko in Finsko ter se upa pričeti z grajenjem do jeseni leta 1918. Most preko Tornea-reke, med Tornea in Ha paranda. bo enotirni most, a vspričo različne širine tračnic pri ruskih in švedskih železnicah bo treba položiti dvojni tir vsled česar bo mogoče uporaibljati most za švedske in ruske tovorne via ke. Velikoruska. Zajček. le fikači, sivček le pleši, s| Okoli, na stran se prevali! svo* i Zajček le pleši, sivček le skači, pleme j»* postalo I i_ i , . » j i """'opri se z nogami ob boke! Zajček na dlani, sivček na dlani nastaja sedaj, je ečalo število levi->o enkrat naučilo e, ki so izgubili •sil ice T koni podedoavnja okoli, na stran se prevali! Tukaj mesta vsa so nemška in železne vse ojrraje, kam naj revček — zajček skoči, kam naj revček — sivček skoči! [RANGER MOTORBIKE fcLXKTRlCNA LUC 44 VRST BARV/ IN VFUKOST1 BODITE SAM SVOJ GOSPOD mu vi, ne I1*' na i nič zato kaj lahko pride. Vojska ali mir, Range kolo in pravočasno boste na delu, v crk-stanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite m. v dela, dorim dru^i čakajo ali hodijo peš. I7DCDITC »Turn II VDCT r»znih barv in v^»^osti "BANGER" IlOtnllC l&RttU 44 Inol koles. Vsi so naslikani v naravnih barvah v nas m eeniku. Najpopolnejša izbira koles na svetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO, od $15.75 naprej. on m HA PfKriKiin -ranger- u ** MI JU um HA rUOAUOOJU puščamo PREVOZ DO VAŠEGA KRAJA, za trtihwH Šni ca poMkusnj« »«», Frank Ioarlcb, A. In Jobn Fnletei Im SaOe, DL: Matija Koap DL: Mlb. Obar. IMMMMMfcIMMMMttMMMMMMMMMMIMrtMMMMMfelfeii Kam in kje? Kam se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts- ' burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka! i Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in i moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjema- i lec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo • visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, ! $6.00 ter $7.00 galou. Vsako naročilo takoj odpošljem. Ignatz Podvasnik, | WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS j 6325—27 STATION ST, E. E. PITTSBURGH, PA. ! Nasproti East Liberty postaje. Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabiin le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij. Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. UK4DNE UM: PROF. DOCTOR SLOAN Car. feitlfeMSt. * Specialist Pittsburgh, •4 It. im 1 w. 408 SIXTH AVENUE PA. s"*:. S te-iW"' Ameriki Od leta 1820 naprqj, ko je pri vlada Združenih driav popisovala prialece v to deželo, pa do leta 1910 je prišlo semkaj iz Nemčije 5,351.746 ljudi. Ponavadi se je tevalo Nemcev zelo pretiravalo ter jih cenik na dvajset milijonov. Prvo trn eno varno število je treba precej skrčiti, da se pride do pravilnih wtevilk glode čistega nemškega priseljevanja v Združene države. Odšteti je treba najprej Žide. ki so prišli semkaj iz Nemčije in katerih ni na noben način smatrati za nemški element i , | prostor za draga važnejša imena.,Smrt vsem židovskim pijavkam! Vida, ti ne ves, kaj je strast, Na isti način se tudi obravnava'A kako je gospodu profesorju! | trmasta, vsa uničujoča, vse žr^ zgodovino državljanske vojne. I • — Še vedno nezavesten, zdrav-; tvujoča strast Največji vpliv na nemški ale- nik se ne gane od njega. Moj! — — ment pa ima nemško časopisje v vojne jetnike se je poeialo v jet- ... * . /T , ... *m«jx lun ima iitfiiu&Ho časopisje "v n«ka taborna v Pennaylvan^ ^ dežcli_ To + soveda naTse om-Marvlaiidu m \ irgimjd ter potem, ^ prizadeva ubki ijildeni v la_ ko se jih je pustilo na prosto, .. Nean^a v srediSČU e ne more navesti v vseh dobah ameriškega* narod- več; — žal mi je, krasno dekle je,! Mahoma pa se ustavi Koder in natančnih ^»tevrik. vendar mir-'nega življenja in to radi njih več- — a nima ničesar! — Poprimi se 0811,0 Posluša, no laliko trdi na podlagi navede- je zmožnosti, prilagoditi se raz ie ne bo žal!" — je dejal ■ ~ Voz Pohaja — tu so! nih faktov. tla se je v im.-novani meram v deželi. V nekaterih kra- nadporočniku; jezik se mu je za-' In za malo hinnv if »dobi priselilo v Združene držav: jih dežele, kjer so se bolj na go- letaval. nekako 4.0o 1 n 4 V* .v J .. K - .. A. . J ! ' J . • : t*. ti . • till -»-»a /1 tv/m*/\Xm 4 lr zove vendar ta 'keberček' " "Weigstedn!" — Nadporočnik in agent sta planila po koncu, pri sosednji mizi pa je z velikim ropotom padla šahov- - - . . / slednji stalno skupaj kot enota, rokama obraz in ječa!. Prva utvar, ki jo store, je pena-; Kakor ris na svojo žrtev je pla- bilo prebivalstvo skoro izključno angleško, izvzeniši takozvaaie Palatines, ki so se naselili v glavnem po Petmsylvaniji, Marvlandu in Virginiji. Precejšnje število In za malo hipov je prispela res v največjt diru kočija k pristavi, iz nje pa je skočil artilerijski nadporočnik. — Gospoda tovariša, prišel sem sam! je dejal in ponudil obe roki v pozdrav. — Sam!? — Scherz je pred uro pobegnil z dunajskim vlakom. — Nesramni Žid! — Bojazljivež! — Gospoda tovariša, obžalujem, da sem bil zastopnik take propalice in vaju prosim, da... — Gospod tovariš, nobene besede! — Mi ostanemo stari, — ga je zavrnil Mrak. Koder pa je še pristavil: — Molčimo vsi o dogodku radi easu je na rast lo prebivalstvo angleško kri v irsko-anglcško, a Združenih držav od devet in .pol v drugih delih, posebno v južnih miljona leta 1820 na 92 miljonov državah, je ostalo prebivalstvo leta 1910. 1 izključno angleške krvi kot je bi- Razmere v letih, ki so sledila.! lo prej. ne pridejo pri tem računu v fr£»l<.š- Dosti je vzrokov, zakaj smo to- - .______________f ntNu \ poštev, ker je poteklo od liko slišali o številu in vplivu ska deska na tla, da so se figure onega časa naprej le tri leta in! nemškega elementa v Združenih razpršile na vse strani. po! do izbruha vojne, nakar se je državah. V vsakem mestu, kjer" "Irma, moja Irma!" _ je za- .sploli ustavilo vsako pripeljeva- je kaka skupina Nemcev, se drže plakal profesor, za kri l si z obema nje. — i ....... . Toliko glede nemškega eleme« 1a V Združenih državah od K ta radi ustanovljen je pevskega dru- nil Mrak k Židu in ga z enim u- 1S20 naprey. Pred tem »asom je -tva, kjer najde izolirani prišlee darcem svoje koščene roke pobil zabave med svojimi lastnimi i j ud- na tla. mi m rojaki. Drugi korak pa je "Lopov, tu imaš plačilo!" — ustanovitev zgodovinskega aH li- je viknil s trašnim glasom, da je - ^oqkx terarnega društva. odmevalo tja na ulico ter je letelo ^ 1[0dbme t]^te4movc' , V teh društvih se prične z agi- ljudstvo od vseh stranij prepla- S° V k°C,Je ter Se ^ 1 rane« Mkk iii llugeuotov s«? je nase-1 taci jo. Vedno se govori o iileube- šeno in radovedno vkup. lilo v South Carol i ni ter franco-1 nu, Sohurzu, Sigelu in drugih tea ! Agent in nadporočnik, sprem-ske in »span^kt- nasHuike se. je do-! položi s tem temelj pretiravanja, ljevalea, pa sta pobirala krvavega bilo z odstopom LoiiMane v roke da imajo Neme i »koro ravno toli- in omotenega Scherza ter ga po-Združcnih držav. Palatini, ki so ko zaslug pri agraditvi te dežele ložila na fotelj, boljše znani p.>d iiuenom "Peiui- kot Angleži. Izjavlja se, da so rc-j — Jutri se vidimo, ako drago! svlviuiui Duteh*', mi prišli sem v šili Nemci Unijo v državljanski — je dejaj Mrak, in ko mu je prosiedkih o«l letu 1683 naprej vojni in vsak Nemec je o tem ta- nadporočnik v očitni zadregi pri-ko je organiziral kveker Pasto- ko prepričan, da smatra za oseb-j kimal, je vrgel Mrak še svojo po-rius i a Frank furta svojo naselbi-1 no žaljenje, če si kdo upa dvomiti tnico na mizico, rekoč: no. Ti ljudje so prišli povečini iz o tem. | — Da bo vedel, kdo ga je!... renskega, l»alatiua, V'irtemberikt. j Vsled te^a tae utrdi v Nemcih Moj zastopnik pa bode gospod in l>vic»! ter S4> se izselili radi voj-j misel, da se jim ni dalo pravice in lajtnant Koder! ttih opust j - ■ se je \rši pouk izključno v nemškem jeziku. To je bila direktna posledica političnega pritiska od ktrani nemškega elementa. Pouk ameriške zgodovine v takih šolah se je seveda vršil na način, da se je pretiravalo ulogo, ki so jo igrali N<\mei v zgodovini Združenih držav. Ti učenci slišijo dosti o delu VL — Trikratno menjanje krogelj, — distanca petindajset korakov, — kraj: mestni log za neko samotno pristavo. — Prav! — in kdaj! — Popoldne ob tretji uri. Želel si, da se stvar čim preje reši, in tudi gospod tovariš, artflerij ski nadporočnik... — Prav! Rečem ti, da uprav hlepim po trenotku, ko poženem Ijali nazaj v Ljubljano. Prva pot častnikov je bila k bolnemu profesorju. Ko pa sta prestopila prag, sta začula že glasno jokanje Vidino in stare postrežniee, mej katero se je vmešavalo ostro in rezko tolaženje zdravnikovo: — Tiho, gospica Vida! Solze ne pomore jo nič.. Tiho, pravim! Odprla sta duri in vstopila. Tu pa se jima je prikazal žalosten prizor. Na postelji je ležal vznak suhljati profesor Weigstein pol odprtih ust, bled in vpalic lic — dihal ni več... Tik njega je klečala Vida in tišee svoj obraz v mrzle profesorjeve roke, je krčevito jokala. — Mirko, Mirko! — je kliknila Vida, vide častnika, planila po koncu ter se plakaje vrgla Kodru ; na prsi. — Gospod profesor je izdahnil, — je dejal zdravnik odhajaje. — Sedaj imam samo tebe na vsem svetu, Mirko — ne zapusti me! — Tudi Irma... — Irma I — Kaj je z gospi-eot — vztrepetala sta hkrstu o-ba častnika. —. .. »v ckom. Tu Čiiaj! auuer prisiljen sprejeti tovariše-temu židovskemu vragu kroglo v| Podala mu je veliko pismo, in vo prijazne ponudbo ter odpelja-srce! Ne boi ha. miktuli nnu KnAm» i* m«*! «!.^ . — x___. _ srce! Ne l>ej se, prijatelj, moja Koder je eital glasno sledeče .roka ne trepeče nikoli! I Itjlk^jrus Vido* nekega Miihlenbenga za časa re-J — Toda, Se pa vendar padeš —l Preganjan* ed vesti in-- voiucue, 4»eiravno ne om«*j»jo j Aron Sellers je reMrvni &Mtnik! te, ppod lioke^^ei« is VII. Bilo je nekako tri mesece po Weigsteinovem pokopu. Na verandi pred Mrakovim gradom, ki je visel kakor lasta-vičje gnezdo na strmi skali, je sedela znana nam družba. Ravno je zahajalo solnce za goz dom, ki je šumel za gradom. — Zadnji večer ste nocoj pod našo streho, gospa. Vesel sem, da vam je ugajalo življenje pri nas in da se povrnete popolnoma zdrava v Ljubljano. Mož, ki je tako govoril, je bil sivolasi, a še vedno kakor hrast krepki veleposestnik Mrak. — Ne morem se vam in vaši go spej dovolj zahvaliti za vso blago naklonjenost in prisrčnost, s katero ste me negovali ves čas. — Nič hvale, gospa, celo mi smo vam hvaležni, da ste nam delali tako zabavno druščino. Dolgčas nam bo sedaj. Gospa Mrmkova je bila še vedno lepa ženska, dasi je imela dvaj-setleno hčerko in sina nadporoč-nika. — Oh, mamica, kaj ne, da naju mora še večkrat obiskat priti gospa Kodrova I — je spregovorila vitka Eva, in se kakor ljubeča sestra oklenila gospe Vide. — De, gotovo prideta, Eva, — jaz ju šiloma pritiram, — jo je tolažil brat. — Ne bo treba, dragi Mrak, — se je zasmejal Koder.'— Da bi pa še kdaj samoval v Ljubljani, dočim bi bfla Vida tu, ne, tega ne dovolim! — se je Šalil Koder. e Mesec dnij po stričevi smrti se je poročila Vida, Čisto na syetu, s poročnikom Kodrom. Žal, da se je njena bolezen na — Pobegnila je s svojim ljub- prsih tako poslabšala, da je bil Koder prisiljen sprejeti tovariše- ti Vido na zračno grajščino Mra-kovo. Bridko je pogrešal mladi to- mož svoje ienke; na ie ____^ - * " ^ 7 * Iz doline so se zaeuli zvonovi cerkvih zvonečih *Ave Marijo".. Družba je molčala; vsak je bil zatopljen v svoje misli. Vida je sedela polek svojega moža, ki ji je ovil roko okoli pasu ter jo pritisnil k sebi. Bila sta srečna! Tu stopi na verando poštni sel. — Prinesel sem pismo gospej Kodrovi! Lajtnant je segel po pismu in sel je zopet odšel. Eva pa je stekla brzo po svečo. Koder je čital: — Dunajska polieija. Velespoštovana gospa! Iz priloženega listka je izvedela dunajska policija, da ste go-spici Irmi Weigstein najbližja in menda tudi edina sorodnica. Obveščamo vas zato, da so pred tremi dnevi našli na bregu Duna-va mrtvo žensko, v kateri so spoznali vašo sorod k in j o. Policija je dognala, da je po-kojnica živela skoro tri mesece v skriti ulici Leopoldovega mesta, kjer je imela najeto sobo pri neki židovski rodbini. Oboje je plačal za njo Aron Scherz, sin premožnega trgovca na Grabnu, ki je zahajal skoro vsak dan k nji. Zadnje tedne pa ni bilo njenega zaročenca k nji; ker tudi ni bilo več plačano za njo niti stanovanje niti hrana — sama pa tudi ni imela razen dvoje oblek, katere si je dala delati na Dunaju z denarjem, dobljenem v za-stavnici za različno zlatenino — ji je odpovedala židovska rodbina svojo streho in mizo. Videli so jo potem še parkrat na Grabnu hodečo okoli Scherzo-ve hiše; pred jednim tednom pa je izginila. Šla je v Dunav! — Končno vas še .obveščamo, da je radi našlih se pisem in ustme-nih izjav nekaterih prič Aron Scherz v preiskovalnem zaporu. Temu uradnemu pismu je bil pridejan še listič: Velespoštovani gospej Vidi Kodrovi v T..... Moja usoda je določena. Onečaščena, zapuščena in zaničevana od njega, katerega sem ljubila iz vse duše in po katerem hlepi še sedaj slednja kaplja — moje krvi, grem v smrt!.. On je bil moja luč, moje življenje ---čemu živeti še sedaj? — Z Bogom, Vida! Irma "Weigstein. Glasen jok je zadoncl po verandi" in obupana se je vrgla Vida v moževo naročje. Tedaj pa je vstal sivolasi graj-Ščak. — Molimo! — je dejal in začel "Oče naš..." In še vedno so doneli sem gor melodični glasovi vaških zvonov ... žensko ihtenje je pojemalo... še zadnji otožni zvok se je izgubil proti nebesu, in potem je tudi — gra jščak umolknil... VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v 1.1 oydellu, Pa., v svoji lastni dvorani v soboto dne 30. junija t. 1. Pričetek je ob 6. uri popoldne. Vstopnina $1.00. Povabljeni so vsi rojaki in rojakinje iz Dunlo. Pa., in okolice, da se te naše veselice ,polnoštetar in suh. v hrbtu upognjen in zdaj, ko se je po >topnjirah zasopel, neprenehoma maha po zraku njegova ozka, srednje dolga in spičasta brada. — Ste visoko, — pravi skoro jevrm ni svoji sobi gor in dol in misli in se na tihem zsdovoljsva. Nima rad, če ga moti iena Ana in celo neljubo mu je, če se hoče z njim zabavati njegova edinka, gospodična Marica. — Mlsda je, šali se vedno, govori stvsri. ki ou nima z njim/i nikake-gs stika. Naenkrat nastane med ti jima ust i nit a disharmonija. Ona pripoveduje na pr. o najnovejši pariški modi, on pa je našel dvoje Ktxrinskih izrazov in jih meni iwi občiti v prihodnji številki tistega mesečnika, ki ga urejuje njegov prijatelj. Slovnica, etimologija — slovniški pa be r ki m pariška moda — to ne sedi skupaj.. Sčetinar je donpd do ulice in hiše, kjer sanuje njegov prijatel; urednik. In rsvno na pragu se je spomnil, da mu je izročila hčerka rdečo rožo za prijateljevega sina ki je njen zaročenec. Domislil se je. zdaj tiplje po žepih, pogleda okoli sebe, če mu ni ravnokar pals na tla. ali rože ni. Spominja se, da je bila zavita v tenek bel papir. A — inorda je f izgubil tudi rukopis. Ne! Rokopi> ie točno v malhi, a rože ni v no bencin žepu. Tudi v hlačnih žepih ne. V suknji je listnica, zadaj v hlačah denarnica, spredaj robec sicer je prazno--- — Saprament! A! To je sitnost ! — se meni sam s seboj. — Kaj sem jaz za take stvari! Naj si najame postresčks! Govori tako. pa istočasno v mislih sklene, ds ie nsjbolje kupiti v bližnji evetličsmi enako rdečo rožo in jo oddati in o stvari — moflčsti. Takoj stopi v prodajalno, kupi vrtnico in se napoti v prijateljevo stanovanje. Urctinik stsnuje v prvem nad-ns ulico. Vdovec je, pn svojo preprosto sestro in dvs sins. Mlsjši je jurist suplent. Ta zadnji je že profesorjeve hčere. ga sprejme tako vljud-člografskih napak, ki so jih za nesli nekateri mlajši pisatelji a naš književni jezik. Stvar bo naj-aktuelnejša. — Res. prijatelj moj, — govon debelo urednik, — jaz sem v za dregi. Da bi bil prišel ti dva dni preje — ali tako so stvari v tisku Profesor opre desni komolec ob miziii rob. položi dlan nad oči in maje s čelom sem in tja. — Slabo, slabo! — govori. — Jezikoslovec treba, da je vedno čuječ. Kakor mornar, ki čuje na barki, tako naj varuje on našo jezikoslovno ladjo. Ali če mu niso dane možnosti, čr^se sa zadržuje pri netočnem objavljanju, — ali če se zapostavlja njegovo delo spričo drugih beletrrstičnih spisov --to, moj dragi, ne bo rado sadov! Profesor umakne Toko. brez- he in slične nagubanemu papirju, strani palec debela črna žila, ves in po vsem obrazu mu leze piker obraz so razrile čmerne brazde, smehljaj. 'oba ušesa sta žarela kakor v og- — Je križ. — vzklikne urednik, n ju, obe rami sta pali obenem na-kakor bi se kregal in pot-olee z vzdol in pokazal se je tenek in debelo pestjo ob mizQ. — Težava nenavadno dolg vrat, kako zve-je to, biti dandanes urednik. — z&n iz xrdih in rjavih žil. Vsak sotrudnik ima svojo stvar! Mahoma je "vstal, strgal roko-za najvažnejšo. Novelist novelo pis izpred urednika, zgrabil klo-pesnik pesem, slovničar slovnico.J buk in hlastno odhitel iz stano-kritik kritiko! Vsi ste iz enakega vanja. testa. Pri moji veri! Na profesorjevih lic iti se je pokazalo na vsaki strani tam, kjer rasto pod očmi prve sive dlake, dvoje ali troje kapljic rdeče krvi. Nenadoma je vstal in dejal: — Če bi ti bilo moje sodelovanje odveč, prosim te. bilo bi mi jako žal, ali jaz hi moral--- — Ne, ne. ne sodi napačno! — hiti urednik, vstane naglo, posath profesorja nazaj na stol, vzame iz njegovih rok rokopis in ga prične takoj čitati. — Jaz ti ustrežem na vsak način! In mrmra zase. — Če gre samo za to, — prične profesor z rezkim patosom in s tresočim glasom. — da ti meni us-trežeš in ne za znanstveno, za ape-cielno tilološko pridobitev, -potemtakem mi ni mogoče drugače kakor da — hm. hm-- — Ali. saj si vendar človek! — rohni in ga miri urednik. — Ne štej besedam zob, duša prijateljska. kdo je mislil žaliti?!... Gre se tukaj —-- — Cisto krivo! — seže naglo vmes profesor. — Gre tukaj itd Brez "se"! — Torej naj gre za karkoli! — bobni urednik in zasopljen glasno liha. — Da bi tebe kod mislil ža liti. za to gotovo ne gre. Čakaj. di» prečita m. pa nesem takoj v tiskarno! Urednik se nasloni z levim komolcem na mizo. z levo dlanjo pod pre svojo teško rdečo in debelo slavo, v desnici drži dolg rdeč svinčnik in čita rokopis. Profesor strmi vanj PO trepalnicah, brkih krog ust in kon eih prstov se mu pozna, da je vznemirjen. Trepalnice utripljejo kakor bi poskakovale, brki se stiskajo in raztezajo, zbližujejc in redčijo, konci prstov pomajuje-io in vztrepetavajo. Zdaj je uretdnik nenadoma privzdignil desno roko. uprl rdeč: svinčnik v rokopis in — profesor se je naglo dvignil in razprl oč: napravil iz čisto pravilnega in u mest nega podpičja dvopičje. .. Pri^ tem ni ■črhnjl besede, položil roko nazaj k robu in čital dalje Profesorju je zardelo levo uho kakor bi ga zavil v škrlat. Na čelu nad desnim očesom se je pojavila naenkrat ostra in trpka zareza. ki je dozdaj sploh ni bilo o-paziti. Urednik je zopet dvignil svinčnik in ga mahoma zapičil v ro kopis. Profesor se je vzpel še više, — život se mu je stegnil kvišku, kakor bi bil iz gumija, rame so se dvignile skoro do srede glave. Urednik je napravil iz vejice piko, prečrtal "in", pa pričel na-slednjo besedo z veliko začetnico Tiste kapljice krvi, ki so se bile pokazale pod profesorjovo kožo med prvimi sivimi kocinami pod očmi, so se povečale in nekako razlezle po žilicah, ki so se pre^ le dalje proti nosu kakor rdeča pajčevina. Konec nosa je bil zlasti gosto preprežen in skoro popolnoma rdeč. Tudi desno uho se je pričelo razgrevati. Urednik je obrnil zadnji list. pa zopet nepričakovano zabodel svoj rdeči svinčnik v rokopis. V drugo je naprarvil iz vejice piko prečrtal besedico "k vil iz odločno pravilnega ozirane-ga stavka davni stavek. Našbopm besekli je zapisal veliko začetnico Profesorju je bilo v tistem tre notku. kakor bi ga obiili s krop^rfi Iz senc mu je skočila na vsaki II. To se je zgodilo ravno nekako okoli pete ure popoludne. Vladi-črnikasto hodil po sosednji sobi, jurist Dra-gotin je igral klavir in teta Agata je žvenkljala v kuhinji z žlicami in pripravljala kavo. Profesor je pri svojem odhodu glasno loputal z vrati, vsi ljudje v stanovanju so ga culi in prišli v gospodarjevo sobo in izpraševali po vzroku. — Ali sta se skregala? — je" vprašal Vladimir nekoliko zas-mehljivo, kakor je najrajši govoril. — Ali je kaj narobe? — je v-prašal navdušeno jurist in teta Agata je po priznani ženski skrbnosti sklenila roke: — Za božjo voljo, Anton, kaj pa sta imela? Drugače lazi kakm senca po ulicah, zdaj pa je planil skozi vrata in bežal po stopnicah kakor vihar. Glejte, tole rokavico je izgubil. Teta privleče iz žepa staro ro kavieo in sama in Vladimir in >ragotin. vsi jo ogledujejo. — Postarana rokavica! — se smehlja Vladimir. — Mislim, da bi jo bilo treba pred eventualno porabo razkužiti zavoljo slovni-ških bacilov! Dragotin se zasmeje, teta -'ga ta ne čuje ničesar, v brata gleda ki sedi na stolu za svojo mizo obrnjen po sobi. in živahno izprašuje — Oh. Anton, povej nam no povej. kaj sta si skočila v lase. — Saj jih nobeden nič nima! — doda Vladimir. — Sicer pa k stva ri, torej kaj je bilo? S. R. KIRBY, FRANK GOUZE. predsednik. blagajnik. MINERS STATE BANK, Chisholm, Minn., t se vam vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor čekevni promet, hranilne vloge in zavarovalnino. Naša banka je pod strogim državnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog. {19—6 v2d) Išče se delavce! Veliki močni možje za splošno delo v jeklarni. Dobra plača — stalno delo — nobenih delavskih zaprek in ne delamo municije ali kaj drugega za vojno. MARSHALL FOUNDRY GO. Black Lick, Indiana Co., Pa Dospete lahko po P. R. R. ali B R. R. & P. IVAJBOLJA TRGOVINA OPOJ HXH PIJAČ ▼ awmttt Naročite vse pijača pri naa po poitL Eksprea vam jih prinese i hiio. ŽELODČNE Moja osebna poslanica nade. Ž»!im, dt me pozn* vsaki mol!_ vsaka iena v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz "kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika via lakko spriduje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vriim že dolgo vrsto let; moji laaie so danes sneio. beli po dolgih letih it udiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjeae bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov Ie povrino znanje. Vrlini, da mi vsak bolan fanoiki in vsaka bolna ienska zaupa svoje teško£e in tajnosti: vsakemu bom dal pofeen nasvet, ker Želim, da sem z vsakim dober prijatelj. PiJite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajtt mojo mm okorela ietra, Solčniea, mpflm, zlata Sila, revmati-zem, katar, naHiiha In funkcijonalne bolezni srca ae lahko vspeSno zdravijo privatno na domu in z majhnimi strošku Želimo tudi* da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne drage bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj. PiSite ie danes po to knjižico in u mej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jib moral znati vsak moSki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja I — pošljite samo vaie ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zvsste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. Dr. J. Russell Price Co., j. 1100 Madison A Clinton Sts., Chicago, 111. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravnlAlco knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. . DriEava. — Norec! — brusne gospod j lucija. Čehi so pričeli silno agita-Anton in še vedno globoko sope cjo za neodvisnost vseh čeških — Najkrajše povedano: popolen! dežel. iioklenil z raznimi firmami pogodbo za nabavo 3.567,000 parov nogavic. — Par nogavic bo veljal približno 25 centov. Kje je mož? Bd. ri. WtoUkay* Bali ri. Whiakay. Bob (rdeč)..... Qin Mojme. $2. $2.50 1800 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2, $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $3 $3.50 $4.00 VPOŠTEVAJTE. Ako ^^e izvedeti sa naslov m o jib sorodnikov, prijateljev, znau-v cev, itd. sMm 1 AKO želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd, Ako želite objaviti krst, ženite v t ialostinko itd Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti druitvene naznanila $1. $1.50 $2.00 RoaoUjo......... Vinski Spirit.... Vina iladka ali Uda.. Piiite po natančni cenik whi-akeya, vina. okrepčujočih pijač itd. Plačamo pre vos pri vseh naroČilih za $5.00 ali več v shodu o od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kopice za Žganje, odpirače, vse dobite brasplačno a naročilom. poitt ali t pri- G. F. ZARUBA & CO. yti EABITC VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; ▼ vsakem me-atu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kake; tudi v Canadi itd. "Gtlai Naroda'' je najpriljubljenejii in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "GHas Naroda" je razposlan na leto v Žtiri in pol miljone (4,500.-000) ižtisih in je torej najboljie, sredstvo za oglaževanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane 11.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. itane-----------$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane —______ $1.00 Enkratno iskanje dela stane______ ...:______$0.30 Enkratna objava lenitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane --------------—.------$1.0d Enkratno druitveno naznanilo stane _________$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne Cene pri stalnifi oglasih. naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nai "GLAS NARODA" a« ~vrtiandt Street, New York, N. Y. Opomba: Rojaki, vpofttevaju. naše geslo, da ne sprejmemo ogla-•ov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naSe naročniku pred raznind sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa sveta- — J " 'jAiLliii. » «■ a.**- w * tu : V. ■ • , - mm f 'S-... .. £ , J... GLAS NARODA, 22. JUN. 1917. SLOVENSKO podp. društvo © svete Barbaro U ZKDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Sedež: FOREST CITY, PA. 21. januarja 1M2 v driavf Pcanarfonia. GLAVNI URADNIKI:. F. 8. TAl'CHKR, «74 Ahsay Are., Bock Sprtn**, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181. Broaghtoa. Pa. Tajnik: FRANK PAVDOVČlC, box 047. Forest City, Pa. PorMftnl tajnik: AVGUST GOSTIŠA. box 310. Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČlC. 58(15 SL Clair Ave., Cleveland, Oblo. Poawtnl blagajnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport, Okla NADZORNI ODBOB: Predsednik nad a odbora: JOSIP PETERNEL, box 06. WUlolk, Pa. 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdlne, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: ProdMdnlk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. E. Mineral, 1. porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. 3. bor 146. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th SL, Springfield. 11L VRBOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. U RABE K. 843 E. Oblo SL, Pittsburgh, Pa. Uiadao glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortland t St., New York, N. T. Cenjena društva, odroma njih uradniki so naproxen! pofiiljati. vse dopise direktno na glaroega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa po-mja edino potom pofitplh. ekspresnib ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlov&č, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa. ▼ slučaju, da opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoms naznanijo uradu glav. tajnika, da ss samore napako popraviti. — Zato se najbolj zanesem nate in zato te prosim, da mi stojiš na strani. — Še danes grem za vami v smrt, kapitan. — Nikar se ne prenagli. — Nikdo ne ve, kaj ae lahko pride. — Kaj bi prišlo f — Take misli si kar iz glave iz bite. Kapitan Kelly se je zamislil Kapitan je bil krasne visoke in vitke postave. — Temni kodri so mu obdajali visoko čelo, črne oči so mu bliskovito švigale sem-tertja — Barva njegovega obraza je biia nenavadno bleda, skoraj bela. — Gornjo ustnico je imei neprestano nekoliko dvignjeno. — Iz njegovega krasnega obraza se je zamoglo brati, da hoče ta človek kljubovati vsema svetu. Kapitan se je obrnil k svojemu spremljevalcu in začel polglasno govoriti: — To bodo gledali, to se bodo čudili. — Že zdaj jih vidim, kako naširoko bodo odpirali svoje zaslepljene oči. — Kakšen načrt ste pa vendar skovali — ga je vprašal Black J foot začudeno. — Kakšen načrt? — Za vašo varnost moram skrbeti, to je vse. — — Ali je morda meti nami kak izdajalec? — Povejte mi njegovo ime kapitan. — Povejte, kdo nas hoče izdati? — Ne, ne, — je odvrnil Kelly in sen asmehnil. — Tega se nam ni treba bati. — Toda vendar, vendar. — Varnost je prva stvar. Saj se še spominjate, kako je hotel Rawson v smrtnem strahu izdati našo skrivnost. — Komaj smo mu preprečili. — In če bi povedal oziroma izdal, bi ne imeli zdaj več doma na otoku. — Kaj lahko nam pa Se kdaj preti taka nevarnost. — In če nam bo pretila, moramo biti boljše pripravljeni. — Toda .kako? — Na kakšen način? (Dalje prihodnjič). G ERSTAECKER: Roparji na Mississippi " ROMAN. Za 4* Glas Naroda" priredil J. T. 9 roparjev je biia popolna (Nadaljevanje). Glavno in skoraj edino \arstvo teh tdjmmt, popolna *krivno*t. Roparje so vezale strašne prisege in obljube. — Nikdo ni vedel, če je človek, kateretra je srečal slučajno na poti njejrov zaveznik ali njetrov sovražnik. — Celo sodniki, pravdniki in druere ugledne osebe, »o pripadale tej zveri. Otok je bil najboljšo skrivališče. — Če je kak morilec, katerega j* piiln-ija zasledovala. izrinil. so rekli ljudje, da je najbrže pobeg- nil pa še dalje proti jugu. pa mirno počival na otoku in je imel vsega v izo- pobeg i MM Zločinec j« bilju. — Xapitanove postave so strogo izvrševali. — Kdor izmed družbe je ovadil tovariša, ki je nameraval kaj iadati, je dobil tisoč dolarjev nagrade. Prvo -rboto vsake rs meseva se je vršila zvečer skupščina, kateri je predsedoval kapitan Kelly. — Xa najvišjem drevesu otoka je bila vedno straža, ki je \ idela na oba bregova. — V slučaju, da bi n« bli/ala kaka nevarnost, je straža opozorila prebivalce, ki so se še pravoeasno skrili Pod % r bič jem na vzhodnem delu otoka je bil Vedno pripravljen velik brod. — Enako skrivališče je bilo pa tudi na ju/nem koncu otoka. — V tem skrivališču je bil samo en čoln. Zdaj m pa nekoliko oglejmo prebivalce te roparske republike. G. O T O C A N L --d po- V Zbiralnici, največjem poslopju nasHbme jc sedelo kakili dvanajst mol pri kaminu. Pili so žgli P™**1 Sfroeetrijsko obrt. d redil, da pošljejo revno prebival i Hlša Je d(>voIJ velika> a(>X70. V stvo iz Varšave na deželo, ker v|bhznj1 dela mnogo Sloveli - mestu primankuje živeža'in ker eev iu nohene trgovine. Pro-je na deželi veliko lažje dobiti daul lladi slabeSa zdravja. Kate-delo. Največ zadene ta odredba Imga V€sell> naJ se osebuo Jude. p^1 Pa P&2 na: | Frank Slasiovič, __ Kaznjenci ropajo. Uox_491,_Dawson, N. Mes. Petrograd, 21. junija. — Preki Rad bi izvedel za naslov rojakinje sod je bil razglašen v Tomsku, v zapadli i Sibiriji; ker izpuščeni kaznjenci ropajo in morijo ter so se pridružili vojaškim anarhistom. Aretirali so že več kot 1500 teh kaznjencev in okoli 800 drugih. Ubitih je bilo 20 oseb in mnogo ranjenih. Pričeli so jih zapirati, ker je brla nevarnost, da oropajo vse baifl^ in tovarne in da pomorijo vse uradnike politične uprave. Neprijatelj bolezni na želodcu. * V' /C v j Vr>-■ • v /, w —v*', -4v t' ■* . > / iy^.y " iS '' ' V"- • ' r— H. H. Von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje je naš rojak Tomo Vode-nar, P. O. Box 493. Rislyn, Wash, psj?! sledeče pismo: "Pošljite mi še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ker je on sovražnik vseh želodčnih bolezni, izvanredno dobro deluje v slučajih slabega teka in zaprtja; jaz ga vsakemu riporočain in ne bi hotel bti več brez njega, ker se ga prav lahko pije". Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega čaja, ki traja 5 mescev !s®«lt>ene Instrumente, kai>e itd., ali IUI kadar potrebujete ure, verižice, priveske, _ 1 nrctunn Shl no biinitn r»en i tiiL>inr /i« r>A<« ».. X« * ^ Tf—— "'i' > -------' V-' v'S P Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, regalje, ANGELE SLABAJNA, doma iz Kamnika na Gorenjskem. Pred tremi leti in pol je prišla v New York in se tam tudi na st uiila. Če kdo izmed "rojakov ve za njen naslov, naj mi naznani. ali naj se pa sama javi. Max Slaiiovec. 4641 Butler St.. Pittsburgh. Pa. (21-23—6 > Kje je JERNEJ GRILL, podoma-če Lubančenov? Doma je i« to-pliške fare na ^Dolenjskem Zadnje leto se je nahajal v okolici De Pue in I a Sa l le, IU., in zdaj sem pa že dobil vrnjena dva pisma. Ker mu imam poročati več nainih zadev, zato prosim onega, ki ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sami oglasi. — Joseph Uraič, 1733 E. 29. St., Lorain, Ohio. (22-25—6) VABILO na DRUŽINSKI VEČER, katerega priredi slov. pe\sko društvo "Zvon" v soboto 23. junija v gostilni g. Franka Mraka 211 Graham Ave., Brooklyn," N.Y. Na vsporodu so lope umetne iu uarodne pesmi ter krasni dobitki Iz bratske naklonjenosti sodeluje Jugoslovanski amburaški klub. Vljudno vabi vse Slovence in Slovane "Zvon". Rad bi i&vedel za naslov svojega prijatelja, s katerim sva bila skupaj v Detroitu, Mich., in v Akronn, Ohio, in zdaj se NA PRODAJ farma 146 akrov, dve hiši, dva hleva, poljedelsko orodje in stroji, pet konj, katerih tehta en par 2800 funtov, 22 glav živine, tri prašiče, kokoši bi sploh vse, kar spada k farini, ki se nahaja blizo mesta, šole in mlekarne. Proda se z vsom ali pa prazna. Cetia vsemu je 6600 dolarjev. Za podrobnosti pišite na: M. E. tL, Box 122, Cooperwtown. N. Y. NA PRODAJ imam dve novi hira, ena ima 4 sobe in druga pa 6 sob in Še posebej tri lote, ki merijo 42 čevljev na širokost in 260 čevljev na dolgost ter ležijo na lepem kraju v bližini mesta in poulične žedezni-oe. Prodam zato, ker se mislim naseliti na fta-mo. Kdor si želi kupiti svoj dom, naj ne zamudi te lepe prilike, ki se mu zdaj nudi. Če kdo izmed rojakov dobi kupca dragorodea, mu dam $25 na grade in rojaku pa na lahke obroke. Jaz se hočem v kratkem naseliti na farmo. Za natančnejša pojamila se obrnite na lastnika: Frank Grabnar, 3511 Garden Ave., Indianapolis, (21-23—4) I ..^^iLa: Rad bi izvfidel za mojega prijatelja FRANKA KALČIČ. Doma je iz Kuteževtiga pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred enim letom in pol se je nahajal v St. Marys, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, "naj mi znani, ali še bc Ije je, če se mi sam oglasi. — Frank Celin, Box 162, Lowber, Pa. (21-23—6) OGLAS. Cenjenim rojakom priporočan •roja NARAVNA VIHA za 1 dolar, 6 škatelj za 5 dolarjev I>ošlje kamorkoli Marvel Products Company, 99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete pošiljatev agotoviti, pošljite 10c. več. prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO:, 456 Chestnut St., CONEMAUGH, PA. Rad bi izvedel za svojega brata JOSIPA SIMŠIČ. Doma je iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Ako kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: John Simšič, Box 132, Crown, Pa. (20-22—6) POTREBUJEMO 50 dobrih gozdarjev za belenje. Plača $2.75 do $3.00 na dan ter board za dobre gozdarje. Lep svet. ravnina in lep gozd Dela je t za štiri leta. Oglasite se takoj Anton Požar, (18-23—6)__Leetcnia, Pa NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in iztočni Pennsvlvaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravo vel javna potrdila. Rojakom priporočamo, da mu gredo na roke. Upravništvo Glasa Naroda. DOCTOR KOLER 638 PENN AVE- PITTSBURGH, PA SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr Koler j« najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v Pittsburgh!]. ki ima 231etno prakso v zdravljenju tajnih moških bo lesni. Sifilis ali zastrupljeni« krvi zdravi x fflasoviUm 606. ki ga j« izume) dr. prof. Erlich. Ce imate mozolja ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in iz£istil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Semenotok, kapavec ali trfperln tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v naj kraji sem času. Kakor hitro opazite, da vam ponehaje moška zmožnoat, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem času Hydrocelo ali vodenico, kilo oadravim v 20 urah in sicer brrz operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine r križu in hrbta in včasih tudi pri ipnicinjn ▼ode. ozdravim z aotovostjo. Revmstizem trganje, bolečine, otekline, srbečico, »krofi« in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati. ' Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do 3. IftCB SE MOŽE del&ti v usn jaml. D« bra p Č.&, stalno dela. C. Moenaab Sons 'Cstmpaay, ' 13—4 v 4) Oawanda. N T. is o^jboljitgft grozdja. Najboljše staro belo vino Riea ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdečo vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tudi vojni davek aa viso. 8 spoštovanjem 8. JACKftfl. Bok 1« St. Helena. OaJ HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a čelo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poelu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnlh vpraSanJ. JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St, Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov« STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL* MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 26 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POZOR ROJAKI NAZNANILO. Cenjenim rojakam v državi Minnesoti. naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik JAKOB WAHOlC, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Mr. Janko Plesko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ze večkrat prepotoval države, ▼ katerih so nasi rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da nuL.bodo Sli rojaki v vseh na roko, posebno se, ka ima Levo roko. MODERNO&UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, • • • DELO OKUSNO. * • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. m • m UNUSKO ORGANIZIRANA. • * « POSEBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČIIA POŠLJITE NA: 82 Cortlandt St., New York. N. Y. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "&LAS SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽEf ! NARODA" H DRŽAVAH.