Poglejmo v zakulisje naše stroke. Ali smo (iz)učili 
učence, dijake, študente, kolege v duhu sodobne geo-
grafije in časa? Smo jih navdušili zanjo? Smo ji sami 
zavezani? Smo z javnim delovanjem in zavzemanjem 
za stroko zgled mladim generacijam? Kaj smo stori-
li, da bi stereotip geografije kot vede/predmeta o naj-
daljših rekah in glavnih mestih ovrgli? Ali delujemo lju-
biteljsko in odgovorno v strokovnem društvu ter vzpod-
bujamo in podpiramo njegovo dejavnost? Morda pa 
je za nas geografija le služba? Naloga pravega, stro-
ki zavezanega geografa pa je pestrejša in vsebuje 
štiri dejavnostna polja: 1. poučevanje, 2. komunicira-
nje, 3. kolegijalnost - cehovstvo in 4. permanentno 
(samo)izobraževanje. Ves spekter delovanja pleme-
niti in bogati kvaliteta in osebna zavzetost za delo. 
1. Geografi smo predvsem učitelji. Poučevanje je uče-
nje in vzgoja duha v delovni ustanovi in izven nje. 
Učimo se v pogovoru s kolegi, pri podajanju snovi 
v razredu, ob javnem nastopanju, ob delu na pro-
jektu. Najbolj uspešni so kolegi, ki se odzivajo na 
reakcije sogovornikov, poslušalcev, se jim prilagaja-
jo in znajo vnovčiti kritični »feed-back« ob vredno-
tenju svojega dela. Tako niso le informatorji, ampak 
tudi animatorji, saj s svojim nastopom podžigajo za-
nimanje za predstavljeno problematiko in stroko, med 
kolegi krepijo samozavest in privrženost stroki, dru-
god pa utrjujejo razumevanje problematike in dvigu-
jejo ugled geografiji. 
2. Zal nas je v primerjavi s pripadniki in privrženci 
drugih strok izrazito malo. Naše število izkazuje na-
klada Geografskega obzornika (1100 izvodov). 
Naši strokovni potenciali pa zdaleč presegajo okvire, 
ki nam jih je odredila polpretekla socialistična družbe-
na ureditev. Zaradi zanemarjanja komuniciranja s stro-
kovno in laično javnostjo se v drugih profesijah pouču-
jejo in razvijajo pod lastni stroki ustreznim imenom 
geografski predmeti (»prostorska sociologija«, »ureja-
nje krajine« itd.). Naša naloga je sodelovati v interdis-
ciplinarnih projektih, na javnih tribunah, na natečajih 
in drugih javnih ter strokovnih prireditvah in kolegom 
iz drugih strok dokazati sposobnosti geografa - stro-
kovnjaka in geografije - vede, ki kompleksno prouču-
je prostorske pojave in probleme. Stroko in osebo geo-
grafa bo javnost in »akademija« na ta način vede-
la ceniti. Posebno še, če bodo ugledni strokovnjaki 
drugih strok širili nadvse ugodne ocene o našem de-
lu. Ugled nas, učiteljev in raziskovalcev, se bo lah-
ko po prestižu meril z ugledom zdravnikov, pravni-
kov in ekonomistov, ki so v ogledalu javnosti v vrhu. 
3. Svoje ideje, hotenja in želje lahko udejanimo le 
s skupnim in kolikor toliko enotnim nastopom. Zato-
rej: oblikujmo cehovsko zavest! Najprej pa moramo 
priti do konsenza o pomembnostih, prioritetnih po-
dročjih stroke. Prizadevati si moramo, da se bomo 
medsebojno vsestransko informirali, dogovarjali in 
usklajevali. Osebnostni prepiri v preteklosti niso bi-
li v korist stroke; med drugim so prizgdeli samoza-
vest mnogih njenih pripadnikov. Sedanja institucio-
nalna zaprtost, borba za projekte, delo in prestižnost 
grozijo, da bodo oslabili sicer dobre medkolegial-
ne odnose srednje generacije geografov. Naše no-
tranje razprtije so lahko namerno slabše razumljene 
v drugih strokah. Nestrinjanje z mnenjem posamez-
nih kolegov ne sme ogroziti »podjetja geografija«. 
4. Številna udeležba na llešičevih dnevih in zboro-
vanjih je znamenje napredka in zavedanja proble-
ma. Prepogosto pa je interes obiskovalcev usmerjen 
le v ozko specializacijo (didakta, projekti). Premalo 
je iskrenega zanimanja za kompleksno delo stroke, 
za njeno teorijo, pa tudi za mednarodno izmenja-
vo strokovnih izkušenj. Ob letošnjem pomladnem obi-
sku šestih tujih profesorjev na Oddelku za geografi-
jo je bila udeležba tako skromna, kot da je šlo za 
bojkot predavateljskega in sodelavskega kadra. Ko 
je eden naših gostov predaval na Oddelku za zgo-
dovino, so poleg študentov predavanju prisostvova-
li vsi redni in upokojeni profesorji in nekateri učite-
lji iz ljubljanskih srednjih šol. Precej pa je zanima-
nja za poljudnoznanstvena predavanja in ekskurzi-
je. To je, po svoje, dobro znamenje. 
Veš, geograf, svoj dolg? (P)ostati angažirani Zač-
nimo pri sebi! Kot predsednik Nacionalnega komi-
teja mi je v veselje naznaniti projekt slovenske ude-
ležbe na 28. kongresu Mednarodne zveze geogra-
fov (IGU) od 5. do 10.8.1996 v Den Haagu na Ni-
zozemskem, ki predvideva: izdajo zbornika razprav 
»Slovenija - mostišče Srednje Evrope«, pripravo raz-
stave geografskih publikacij in kart, organizacijo spre-
jema za delegacije drugih držav in izvedbo enote-
denske ekskurzije na Nizozemsko z vsaj enodnev-
nim obiskom kongresa. Pobude o tem sprejema 
uredništvo Geografskega obzornika. 
3