- yu III I I • Največji ilmmId dnevnik ▼ Združenih driavah Vatja za tm leto • • - 16.00 Za pol leta.....$3.00 Zm New York celo leto • 87.00 Za ino^enutro celo leto $7.00 Ust slovenskih delavce* v Ameriki. The largest Slovenian DmSfy In Use United States. Innwt every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i TCLE702V: OORTLAlfDT 8876 HO. 161. — STKV. 101. ■stand u Second Clan Hatter, Beptambar 21, 1903, at Hi« FortOffioa at1«v York. V. Y„ udcr Act of p—^^_i i .,. _—__ _____——— i. . ____ of March 8.187» NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 11, 1628. — SREDA, 11. JUUJA 1028. TELETOM: OORTLAlfDT «7« VOLUME XXXVI. — LETNIK TJ^XVt JUGOSLOVANSKI POSLANIK UMORJEN STANOJE MIHAJL0VIČ JE PADEL KOT ŽRTEV KRVNE 0SVETE Morilec je baje Kotel maščevati smrt svojega gina. Tirolci prosijo avstrijskega kanclerja pomoči. — Diploma tični odnciaji med obema državama so obnovljeni. — Italijanski finančni m'nister ter vzgojni minister sta izstopila iz laškega kabineta. BEOGRAD, Jugoslavija, I 0. julija. — Iz albanskega obmejnega mesta Skadra poročajo, da je bil tam umorjen Stanoje Mihajlovič, jugoslovanski poslanik v Albaniji. Umoril ga je Salvo Rama, ki je hotel s tem ma sčevati smrt svojega sina. Sina so mu baje ustrelili jugoslovanski obmejni orožniki. DUNAJ, Avstrija, I 0. julija. — Nad tristo županov raznih tirolskih mest in vasi je poslalo avstrijskemu zveznemu kanclerju Seipelu prošnjo, naj pred vsem svetom svečano protestira proti zatiranju nemškega jezika v cerkvah, šolah in na sodiščih po Južni Tirolski. Prošnja najbrž ne bo dosti zalegla, kajti med Avstrijo in Italijo je zavladal sporazum. Poslanik Abriti se je vrnil na Dunaj. To se je zgodilo takoj zatem, ko je sporočil zvezni kancler Mussoliniju, da smatra avstrijska vlada upravo bivše avstrijske Tirolske kot povsem notranjo italijansko zadevo. RIM, Italija, I 0. julija. — Najbolj obširno novo zasedanje kabinetnih mesta pod fašistovskim režimom je bilo objavljeno včeraj. Neposredni povod Za to reorganizacijo ministrstva sta tvorili resigna-ciji finančnega ministra Volpija in ministra za javni pouk, Pietra Fedele. Mesto grofa Volpija bo zavzel senator Antonio Mosconi, ko bo prvikrat zasedel kako ministrsko mesto. Naslednik vzgojnega ministra Fedela je Giuseppe Belluzzi, sedanji narodno-gospodarski minister, kojega mesto je bilo poverjeno državnemu podtajniku Martelliju. Izpremembe med državnimi podtajniki so številne. Novi finančni minister je imenoval za svoja tajnika Cesaranija in Rosbocha. Tajnik novega ministra za javno vzgojo je dr. Leicht, profesor ju-ridične fakultete na vseučilišču v Bologni. Nova podtajnika ministra za poljedelstvo sta G. Losa in Allesandro Lossona. Politični ustroj kabineta pa se ni niti malo izpre-menil. Vsi novoimenovani so fanatični fašisti. P0USAK0V0 IMEVAMER. ČASOPISIH Ugledni newyoriki dnev nik "New York Herald Tribune" je objavil posebno brzojavko z Dunaja o iznajditelju Poljšaku in njegovem sredstvu proti raku. — Poljšak je sedaj v mariborski bolnici. DUX A J, Avstrija, 10. julija. — (Posebno poročilo "Herald Tri-bune")- — Poročila o senzacionalnih ozdravljenjih raka so dospela iz bolnišnice v Mariboru. Ljudskošolski uodtelj Poljšak je iznašel sredstvo proti raku ter ga nazval z imenom "afbjinin". Sredstvo je iz zeliščnih sokov in eteričnih olj. Dejstvo, da se Poljšaka, ki je lajik, povabili v mariborsko bolnico, da eksperimentira s svojimi metodami, je povzročilo senzacijo kakoršne ne pomni Evropa. Poljšak, ki je star štirideset let, je zadnjih dvajset let posvetil študijam raka in tuberkuloze. Xjegovo srd est vo baje ozdravi notranjega raka v teku "treh do šestih mesecev, zunanjega pa v treh tednih. Starost ni nobena o-vira. Ozdravil je že petinsedemdeset let stare bolnike. Poljšak ne prične prej z zdrav-1 j en j eni. -d older nima zdravniškega potrdila, da ima bolnik re-s raka. Kdor ima raka v notranjščini, mu mora prinesti X-Ray sliko. Skupina zdravnikov je hotela ustanoviti sanatonij, v katerem bi Poljšak zdravil, toda vlada ni dala potrebnega dovoljenja. Slednjič ga je pa pozvalo vodstvo mariborske bolnišnice ter mu poverilo šestindvajset slučajev, ki veljajo kot neozdravljivi. C00LIDGE IN HOOVER STA SE POBOTALA Predsedniški kandidat bo pohvaljen, ko bo resig-niral s svojega mesta. — Predsednik hoče zaključiti svoj termin z odobren jem proti-vojnih dogovorov z različnimi narodi. SUPERIOR, Wis., 10. julija. — Po vseh zadnjih nesporazumih med predsednikom Coolidgem in kandidatom Hooverjem je vrjetno, da bo predsednik Coolidge otvoril predsedniško kampanjo s sla-vospevom na naslov odhajajočega delavca. Mr. Hoover, kojega resignacija je dospela v »poletno Belo hišo v soboto, bo najbrž prišel semkaj v nedeljo ponoči ali v ponedeljek zjutraj, na poti na svoj dom v Palo Aflto, Cal., kjer bo formalno obveščen o svoji nominaciji dne 11. avgusta. Republikanski glavar in njegov naslednik bosta nato iz-gladila teŽkoče, očistila kampanjske odnosa je ter se ločila skoro molče. Predsednik ima priliko, da u-bije dve aii tri muhe oh istem času ter se domneva, da smatra ta korak za prednosten. S kratkim priporočilnim pismom za svojega trgovskega tajnika, ki se je lotiil višjih ciljev, zavaruj*.-, lahko predsednik dostojanstvo svojega visokega urada, se izogne vsem strankarskim (pogajanjem ter potolaži svojega naslednika s slavoarpev.i radi dobro opravljenega dela. Politični opazovalci in kampanjski govorniki razširijo^ lahko ta surovi materijal v več dovršenih proizvodov. BOMBA V B0LJŠEVIŠKEM POSLOPJU V Moskvi je eksplodirala v petek neka bomba v Ogpu uradnem poslopju. — človeške izgube in materijalna škoda niso še znane. — Poslopje je bilo podprto. BEKLIX, Nemčija, 10. julija. — Za enkrat v te«mo zavrt zločin, ko-je®* motiv, izvršitelj in politične poaledn-f* niso že znatne, .se je pripetil v petek v Moskvi. Bomba je eksplodirala v uradnem poslopju Ofpu na Lubja tika trgti. To po-filopje >'luži ob \%\nk času tudi kot dtrteneijska jetniwnioa za *|»olitične aretira nee itn eksplozija je |>om>-Ma strašna opustošenja. Takoj po eksploziji je bil potegnjen kordon vojatstva krog poslopja, »vei so pričeli vleči tra- re v poidopje, oči v id no v name-podpro razpokane stene in Sledila > eela vrta areta- cij. vendar pa ni znano, kdo je bil arebiran in zakaj. Krožijo govorice, da se bliža nova doba terorja. Nadalje se Splošno domneva, da je prišlo v novo nevarnost šest mož. ki so h ti i obsojeni v Šla lita procesu, a priporočeni za pomi-loščeuje. Naj bo stvar taka ali taka. a vse brzojavke glede te skrivnostne zadeve, ki odhajajo v inozemstvo, so najstrožje cenzurirane. Očividci eksplozije poročajo, da je bila dosti močna, da poruši velik del velikanskega poslopja. Enajst smrtnih slučajev vtled epidemije v Lee, Mass. LEE. Mass.. 10. julija. — Število smrtnih slučajev vsled septičnega imetja vratu, ki je razraslo tukaj v pravcato epidemijo, je znašalo enajst, d očim je 450 od 4000 prebivalcev kraja bolnih na tej bolezni. Državne in krajevne oblasti so ]>odvojite svoje napore, da zajezijo epidemijo, ki se vedno Ixrij širi. Cftrkv© m gledišča so bila zaprta ze nedoločen čas. Epidemij« pripisujejo dovozu mleka, vsled čewr bo adravstrveni uradniki odredili pa sterizaranje Smrt bogatega debeluha. ATLANTIC CITL, N. J., 10. jul. Številna leta potem, ko je zapravil vse svoje premoženje v strahu, da ne bo več dolgo živel, je umrl sedaj C. Emory Titman na srčni bolezni. Mož je tehtal 545 funtov. Umrl je v revščini ter se preživljal v zadnjih letih kot slučajni delavec. Pred petnajstimi leti je podedoval Titman po svojem očetu, nekem tvorničarju. četrt milijona dolarjev. Ko so spoznali zdravniki njegovo debelost kot Elephantiasis ter mu povedali, da ima le še par mesecev življenja, je sklical skupaj svoje prijatelje ter rekel, da bo za pil svoje premoženje na veliki "party". Trije premogarji zasuti'v Pennsylvaniji. POTTSV4LE. Pa., 10. julija. — Trije premogarji so bili včeraj zasuti v Lincoln rovu pri Miners-ville. ko sta se kamen in premog v četrtem nadstropju odkrušdla vsled neke eksplozije plina. Vojna granata ubila dvajset otrok. POIZVEDOVANJE PO AMUNDSENU Križarka je obnovila iskanje Amundsena. — Kapitan Lundborgh j e predlagal aeroplane za rešitev petih Italijanov. STOCKHOLM, Švedska, 10. jul. Norveška križarka Tordenskjold, ki išče Amundsena in njegovih pet tovor i še v, je zapustila včeraj Kings Bay, da preišče plavajoči led med 73. stopnjo in veliko le* 4cno fbarijero. Križarka bo šla nadalje proti zapadu na meridijau ničle. Z iskanjem se bo nadaljevalo do 21. julija. Iz Rima ni dospelo isemkaj nobeno sporočilo, če je vest o smrti Ceccionija neresnična. Poročnik, sedanji kapitan Lund-borg. švedski letalec, ki je rešil generala Nabile z leda, list-raja pri tem, da je mogoče rešiti pet tovarišev generala le s pomočjo aero-planov, — kajti vsi eksperimenti z gumijevimi čolni so v velikanskem pritisku leda »brezkoristni in nevarni. Tudi je zelo orežkočena možnost, da se kje pristane z gumijevim čolnom, ker je član posadke. Ceccuoni težko ranjen. Poveljnik Tornbe-rg, voditelj švedske rešilne ekspedicije, pa daje izraza, soglasno z doslimi brzojavkami, povsem nasprotnemu na- MILIJONAR LOEWENSTEIN SE BAJE NI USMRTIL Glasi se, da je Loewenstein dvignil 4z banke pol milijona dolarjev, predno je izginil. — Te govorice so poglobile skrivnost. — Ribiči so izjavili, da so videli parašut pasti v vodo. LONDON, Anglija, 10. julija. — Vztrajnim govoricam, da ni bil kapitan Alfred Loewenstein, belgijski finančnik, ubit pri padcu iz zračne jahte nad Angleškim kanalom pretekli teden, se je pridružilo včeraj nadaljno poročilo, da je pred svojim odpotovanjem iz Anglije dvignil veliko svoto denar -ja iz svoje tukajšnje banke. ziranju. Led je baje za varno pri-DUNAJ, Avstrija, 10. julija. - ^je zračnih letal premehak in Brzojavke iz Katovic v Gornji ^^ _ in edino upanje Sleziji javljajo, da je bilo včeraj ponesrečenih tiči v ruskem leo-ubitih dvajset otrok na nekem lomcu «Kra$inu". Tornberg do-prejsnjem polju, od neke granate, da ^ z ^^ Nobila in katero je izkopal neki deček ter se je razpočila v njegovih rokah. Razjarjen bik nabodel filmskega igralca. 3IADR1D, Španska, 10. julija. Pri fihnanju neke bikoborbe za raczburljrvo filmsko dramo, je vzel neki »bik, v napadu igralske ljubosumnosti priljubljenega matador-ja na svoje roge tetr ga vrgel ob tla. Matadorja J ose pa so odvedli v bolnico, h številnimi poškodbami. Grška stavka končana. ATENE, Grška. 10. julij«. — Delavska zveza je včeraj proglasila, da je končana maeedonska tofcačna. sfiavka, ki je povzročila — . -----1 ~ Zastrupljeno rabarbara vino. 40 let stara vdova Lilian Locke s Št. Nicholas Ave. v Bronxu, je umrla v noči od sobote na nedeljo vsled zastrupljenja, ki je bilo po- petih mož na ledeni plošči vsi ljudje "Italie" in šest mož Amundse-nove ekspedieije mrtvi. sledica zavživanja par čaš doma zvarjenega rabarbara vina. Njen boarder je istotako okusil to božjo pijačo ter so ga rešili le na ta način, da so mu izpompali želodec. Nekatera poročila so izjavljala, da je dvignil celih 100.000 funtov ali pol milijona dolarjev, kar predstavlja veliko svoto eelo za moža, kojega letni življenski stroški so znašali celo štiri miljone dolarjev. To dvignenje denarja je bilo spojeno z govoricami, da je namenoma izginil, da pa ni mrtev. LONDON, Anglia, 10. julija. — Zanimanje za skrivnostne okoliščine. obdajajoče slučaj kapitana Alfreda Loewensteina, mednarodno znanega belgijskega bankirja, je bilo oživljeno včeraj z objavljanjem Exchange Telegraph brzojavke iz Du nkirka. v kateri se glasi, da je videl neki ribič na francoski obali parašut. ki je padal iz zraka nekako ob času. ko je Loewensteinov aeroplan vozil preko Kanala. Ta brzojavka pa je ostala nepotrjena. Ribič pa se baje ni brigal za dogodek, ker je videl čoln v bližini mesta, kjer je prišel parašut navzdol. V avijatiških krogih, kjer se ^e razpravljalo o poročilu, se ja glasilo. da bi bilo popolnoma mogoče za kapitana Loewensteina za-' pustiti aeroplan. ne da bi bil rkz-: krit od članov posadke, pod pogojem. da so bila vrata aeroplana odprta. BRUSELJ. Belgija. 10. julija. Hipoteza o nesrečnem slučaju pr: izginjenju. kapitana Loewensteina je najbolj 'logična, — je izjavil sodnik De La Lumiere. ki je predsedoval včeraj preiskavi. Odklonil pa je izdajo smrtnega certifikata v Belgiji, ker se je pripetila nesreča v angleškem aeroplanu v francoskem teritorijalnem vodovju, vsled česar so ostale belgijske oblasti brez pravosodja. Na prošnjo Mrs. Loewenstein je imenovalo sodišče svaka in družabnika Loewensteina. grofa Ro-gel Van de Straten, upraviteljem posestva. ROJAKI, NAROČAJTE BE N4 •GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. e z n am. To je aesnam, ki pokale, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam je treba posla ki, d« poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. P«* dfttki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objav4 na tem mesta. Ne droaiuo, da Vam bo t« ponudba ugajala, {»osebno le, aks boste vpoftteraH nslo fea* oesljiTo Ur toino postrefto. 21 PIJANCEV PRED SODNIKOM 21 pijancev so privedli pred sodnika in iz tega je sklepal slednji, da je prohibici jska posta v a zelo pomanjkljiva. » _ Ko so predstavili newyorskemu policijskemu sodniku Franku Girgoi 21 pijancev, je dal izraza želji, da bi bila navzoča Mrs. {Shaver, žena prejšnjega narodnega predsednika demokratične stranke, ki je napadla pred kratkim governerja Siuitha radi njegovega mokrega stališča, ker bo potem prav gotovo soglašala ž njim in governcrjein Šmithom. da. bi po-menjala modifikacija obstoječih prohibicijskih postav pravcat blagoslov za deželo. — Kje pa ste'dobili pravzaprav pijaro— je vprašal sodnik presenečen enega obtoženca za dru-^ian._ki sp mu predstavljeni. . •— Jaz sem dobil svojo na postaji. — je odvrnil veseljak, ki je ravnr/ >tal pred njim. — Ali mislite policijsko postaja - — je vprašal presenečeni sodnik. — Xe, temveč postajo nadulič-ne železnice, — se je glasil odgovor. — .Jaz ze vrjamem, da bi bilo mogoče dobiti blago na policijskih postajah. — je rekel sodik smeje. — Preje ni bilo nič takega, — je rekel sodnik pozneje. — Ja z nisem za poviratek salonov, pač pa za to, da je dovoljeno ljudem dobiti na postaven način alkoholične pijače. Če bi imeli to stanje, bi tem trem mladeničem (ki so bili zavedeni k pijači teh pozneje razgrajali) niti v glavo ne padlo nabaviti si opojne pijače. To so storili le. ker je bilo prepovedano in ker prepovedan sad najbolj diši. — Prepričan sein, da je Mrs. Shaver poštena v svojih nazorih. — je nadaljeval, — vendar pa ne pozna dejanskih razmer. Opijska komedija v Ženevi. Dinarji Dia t.W0 .......... f 18.49 DfaL t.BOO .... . ... f 49.76 Dta. 1000..........f 91.00 XHa 10,000 ..........$181.00 Ml 11,110..........1800,00 Ur« 100............. 9 8 80 800 ............$11.80 800 .............018.88 800 ............. 987.78 Lir 1000 POSEBNI PODATKI Pristojbine U izpis lila aaeriskih dolar Jer ▼ Jugoslaviji fa Italiji znaša kakor •ledi: cm $25, sU MoJi znesek 75 cen. tm; od $25. naprej do $3M. po 3 eents sd vsakega dolarja. Za večje trate po SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, oowlaito mm , New York. N. Y. ŽENEVA. Švica; 10. jtilija. — Xa dolgo razpredena komedija prepovedi opija, je dospela v Ligi narodov do novega poglavja. Združene fh-žave bodo povabljene, naj pošljejo svoje zastopuike k novo ustanovljeni proti-opijski komisiji, čeprav je ameriška delegacija pred zakljitčenjem demonstrativno 'zapustila 7.adnjo opijsko konfedenco. To demonstracijo je povzročila okoliščina, da »o Amerikanci v principu predlagali, naj se produkcijo opija na celesm ervetu reducira na statistično dokazane potrebe zdravniške umetnosti in znanosti. Ta predlog pa so odločno odklonili naroda, ki so trgorv»ki intere-sirani pri sajenju opija ter trgo- Tmi i njim. : _ • I'.; &i-= /"/i J.. ..i,'-. : m.. - . ■ H GLAS NARODA Tttwmm vailu and Pnblithcd b* WKOMtm PUBLISHING OOMTA2CC r1 (A CtrvmHt*) M Benedft, riMfeof tariuMi f| tik« serporstkrn «nd sddneee* ofabor« offiears; pea Cortland« St.. Borough of Manhattan, Now York City; N. Y. 11 0 L 1 8 K A K O D 1 11 (Voice of the People) Im—d Emery Diy Kmpt Bundays and Holidays. Za celo leto volja lift m Ameriko in Kanada_______$5.00 go pol Mm____$9.00 in četrt Ufa-----*LfO Za New York ea celo Mo. Za pol lota — Za tnowemstvo Za vol leta $7.00 .$9J0 oele Uio J&.OQ ..__M9.nr Subscription Yearly 46.00. Advertisement on Agreement. *'Ola» Naroda" uhaja vsaki dan ievtemsi nedelj »i» prasnilo*. Popki brts podpise in oeebnoeti m ne priob&ajejo. Denar naj se blagovoli poBljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, preeimo, da ae nem tudi prejinjo bireliKe nameni, de hitreje najdemo paalomiiks.____ "GLAS NABODA", 82 CortUndt Street, New 3T«*, N. T. Telephone r Certlandt $876. OKUPACIJA PORENJA Francoski parlament se je odgodil, in gospod Poin^ care bo imel najmanj tri mesece počitnic. Toda to ne bodo počitnice v pravem pomenn besede. Svoj prosti čas bo posvetil delu, predvsem sestavi, proračuna za prihodnje leto. Polegtega se bo moral ba-viti.pa še z drugimi problemi. Novi kabinet v Nemčiji, kateremu načelujfe Mueller, nje zopet spravil pred državni zbor vprašanje izpraznenja Porenja. Poincare dobi laliko vsak dan prošnjo oziroma poziv, naj pokliče vojaštvo iz druge okupacijske zone kot je določeno v versaillski mirovni pogodbi. Ta zona se nahaja v okolici Coblenca. Edina stvar, ki je neglede na nasprostva v rajhstagu omogočila Mueller je vo koalicijsko ministrstvo, je bila obljuba, da vlada ne bo prej mirovala, dokler ne zapusti zadnji zavezniški vojak Porenja. To je tudi odločno zatrdil gospod Stresemann predno je vnovič nastopil mesto zunanjega ministra. feLAg NAKOPA, n, JUL. 1928 iMSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT Herbert Hoover in senator Curtis, ki bo kandidiral za podpredsedniško mesto. vedariča Albert, sC^e igral z dragimi otroci v stanovanju. Otroci so potrgali vse električne žice in jih zvezali. Med igranjem*ae je Albert nenadoma zgrudil in začel o- vid«da samo na dan umora in pozneje nič več. Sploh ga ni marala videti iz -strahu, ki ji ga je vzbujal la človek. Kdor zna gledat T kot psiholog v strukturo duše, ve, da je bupno klicati na pomoč. Pribite-J.svojim nenadnim nastopom postala je »služkinja in našla malega Al-jia \Q žrtev špekulantov, ki izrablja-berta na tleh nezavestnega. Pokli-jj0 vsako stvar v svoje namene, tem eala je rešilno postajo, ki je deč-[boij & jjm smotri politični ali ka odpeljala v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da je električni otrok otroka oslepil. 5PUTIN0VA HČI KOT ŽRTEV ŠPEKULANTOV Dopisi. y Conemaugh, Pa. Delavske razmere so v Co-ne-maugh in okolici jako slabe. Dela se le par dni na teden. Če bo še dalj časa tako, ne vemo, kako se bomo preživljali. Seveda, krivda je naša, ker ni>mo zadosti organizirani. Mislim pa, da se bo delavstvo morado enkrat zdramiti, kajti tujko lie more iti naprej. Naj omenim tudi, da je radi slabih delavskih razmer tukajšnje Iz Jugoslavije. Stresemann ima v Nemčiji dosti nasprotnikov, toda pevsko društvo "Bled" izgubilo več dobrih pevskih moči, ker so ne Ora. nice, slabih živcev, zguba teže ali moči, bolečin rev tna t i ima, slabega spanja n , enakih vrednosti. Vi lahko dobite Nu- Električni tok OSlepil OtTOiOL ga tone kjerkoli se prodajajo zdravila. o-. - - - j • .. Ako v** trgovec z sdravili nima istega JtUllja dopoldne se je pripe- v zalogi recite naj isto n vas naroči tila v 7a(rr^ii no Vlomilec v podružnico Zadružne gospodar, banke v Kranju prijet. V Zagrebu je b:l aretiran Čeh Anton Iknisek. ki ima za seboj zelo burno preteklost. 1'olieija v Vin-kovcih jt» bila obveščena od zagrebške policije, da je aretirala nevarnega viomilen. ki ^ra je iz^le-dila, že 7. aprila, ko je vlomil v neko trgovino. Rou.sck je svoj čas že sedel v preiskovalnem zaporu v Vinkovich. iz katerega je pa kmalu pobegnil in se klatil po <-)sije-ku, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živel "zelo razkošno. Ko je pobegnil iz zapora v Vinkoveih, ni imel v žepu uiti beliča, loda v Zagrebu so našli t»ri njem 75.000 Din., •JoOO avstrijskih šilingov. 10 angleških šterlingov in motorno kolo. J*ri zaslišanju je izjavil, da je zaslužil denar s tihotapstvom, motorno kolo je pa kupil na velespj-mu v Ljubljani. V Zagrebu je žive! tri tedne kot velik gospod. li-ousek jf nastopal pud raznimi imeni. V Ljubljani se je izdajal za trgovca Antona Tylsa. Ko je '-ehoslova-ški konzul v Zagrebu čital v novinah o lionseku, je u-gotovii, da ga zasledujejo tudi če-hoslovaške oblasti radi vlomov in drugih zločinov. Pod težo dokazov je Kousek tudi priznal, da je vlomil v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju. Izmišljen roparski napad. Pred dnevi je javil polieiji blagajnik Edinesli v Vršcu, da so ga pri belem dnevu napadli neznani zlikovci in ga oropali. Roparji so blagajniku zvzeali roke in noge ter ga pustili na cesti. Policija uvedla strogo preiskavo, da bi odkrila drzne napadalce. Patrulje so 'preiskale vso okolico in obvestile vse orbžniške postaje, a napadalcev 11 i bilo mogoče najti. ►Slednjič so oropanega blagajnika ponovno zaslišali in tedaj .se je zapletel v razna protislovlja. Srezki poglavar je blagajnika osumil, da si je zgodbo o roparskem napadu izmislil in si denar jiridržal. Blagajnika Ivana Sceneja so zopet zasliši i in po dolgem oklevanju je priznal, tla ga ni nihče napadel, temveč si je izmislil roparski napad, ker je denar, ki bi ga moral izročiti upravi Edinosti, zapravil. Ravnatelj Edinosti je bil o tč takoj obveščen in je odpustil nepoštenega blagajnika. Ker ni Edinost vložila ovadbe proti blagajniku in je škodo poravnal neki njegov sorodnik, je denarno dobičkar^ki. Tema. ki je ležala dvanajst let nad smrtjo meniha-diplomata Ras-putina in. ki so jo njegovi pristaši ali nasprotniki s svojimi fanatičnimi pro in contra še boli zgostili. se je ra zbežal a šele z natančnim opisom tedanjih dogodkov v knjigi "La fin de Rasputin", ki jo je izdal morilec Rasputina. princ Ju-supov. Nekaj ča-a so razni ljudje o stvari pisali že razne knjige, potem je zadeva zaspala. Prav v zadnjem času pa j'1 stopila ponovno v javnost obenem z ve.stjo. da pripravljata obe .stranki po eu film. neka nemška družba pod imenom "Rasputinov konec", neko franco, ska pa pod imenom "Rasputinova hči", V poslednjem na-topi v naslovni vlogi v resnici umorjenče-va hči sama, ga. Solovjevova, ki živi v Parizu kot guvernanta. Obenem s to vestjo pa .s" je razširila neka druga, ki pripoveduje, via je Kolov.jevova, ki živi v Parizu kot guvernanta. Obenem s to vestjo pa .■-e je razširila neka druga, ki pripoveduje, da j" Solovjevova vložila tožbo za odškodnino 25 milijonov frankov proti princu Jusupovu, Seveda je postala š" včerajšnja skromna vzgojiteljica junakinja dneva. Reporterji in fotografi >o' začeli oblegali nje dom, listi .so začdi objavljati o njej obširne članke in neštevilne fotografije. Posebno je mikalo javnost vprašanje. kakšni razlogi .-o dovedli to junakinjo do te?a. da j" nastopila na takšen način, ko bi bila i-mela že leta prej isto priliko,'a je vendarle ostala tiha. Listi so kmalu odgrnili ttidi to skrivnost. Slo je prav za prav za reklamo filmske družbe, ki jo angažirala za novi film: drugega praktičnega |>omena tožba nima. ker ni verjetno, da bi Jusupova obsodili, tem manj pa na tako pretirano vsoto. Deloma pa so pravi povzročitelji te tožbe znanci g*\ Solovjevove. kajti ona sama men-a nima niti jasne slike o načinu in vzrokih Rasputinove smrti. Ob času umora je je bilo 1(J let in je živela z materjo, pravo rusko kmetico, sama, na pol kmečko vzgojena, skoraj ločeno od ostalega sveta. Svojega očeta je videla le v redkih presledkih in takrat je gledala nanj. kakršen je bil v očeh večine proprostega ruskega ljudstva in mLsticlstično razpoloženih višjih slojev: bil ji ie vsemogočni čudodolec, človek, obdarovan s pol-bozanskimi močmi, morda še nežen oče. Z drugih strani ga ni poznala, njegove prave vrednosti in pravega pomena pa se ni zavedala ; in haš to bi dokazovalo, da ji je sedanji nastop proti njegovim morilcem vsufliran. Poleg tega je treba upoštevati čisto rusko, fatalistično potezo v njenem značaju, ki je bolj priprav. Ijena darovati svečo za dušo mrtveca nego klicati morilca pred sodnike. To potezo povdarjajo vsi, ki so jo te dni kot re}>orterji ali kako drugače obiskali. Jusupova je Smrtna kosa. V Ribnici je umrla po daljšem' bolehanju v SI. letu starost i Terezija Mervičeva. rojena Faganel. — V Poljča.na>h je umrla po kratki bolezni v tif>. letu starosti Ivanka Zeilkoferjeva. vdova učitelja. Nočno Oslabelost Mehurja ni Bolezni Ledic pri itarib Hitro pomoč s pristnim Santal Midy (Jspeino-Neikod IJivo. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdc priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda" KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE t ljubljani za leto 1927 bo sledeče: VODNIKOVA P BATIK A za leto 1938; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN PKEKOKI. (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV cena vsem Štirim $1.50 Kdor hoče postati clan te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto NaroČila pošljite na: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Header Sestavil 1 Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovarjal angleških besed; vaje za učenee angleščino; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite »a; "GLAS NARODA" 82 Cortlandt 81 Now York ZASTAVE svilbns amcftiskk. slovenske in HflVAlKI .[fivitnio 25% ceneje kot drugod. victor kavmšek, «1 nobene drujre poljubljal razen mene. * Skruvj vsaka druga evropska država ima diktatorja. Tudi Poljska jra je imela. Pil-ud ski mu bilo ime. liil je tak kot vsi drugi diktatorji, namreč, da je morala vedno k* njegova veljali. Mini^trt- je oib.tiivljal po svoji volji in volja naroda mu je bila zadnja briga na svetu. Njegovim poveljem se je moralo vse pokoriti. Xjegova hest^da .je bila zakon. njegova želja — povelje. Kojieein prejšnjega meseea je pa izdal nekake odreslbe, kako se mo-;rajo ženske »iblaeiti v njegovi državi. Zatpovrdal .Hm je. naj norijo obleke, v katerih bo najmanj poldrugi jard ver blajra. ht zginfilo ^e je. kar je sleherni slutil. Srlni. močni, neustrašni Pil-sudski. ki se je roga! boljševikom in zaveznikom, je tri dni zatem, ko je iz ial to povelje odstopil. Mož je dregnil v sršenovo gnez-do. V gnezdo še hujšega diktatorja kot je on. Žensko modo je hotel komandi-rati. ¥ Sedaj pred volitvami se vrši dosti tajnih pogovorov, pri katerih sta samo dva navzoča. Tak pogovor se vrši med tremi očmi. Eno ok<> je namreč treba vedno za ti^nit i. * Marsikateri rojak, ki gre dandanes v staVi kraj kupeijo delat, se pelje tja v drugem razredu, vrne se pa v tretjem. Če se sploh more vrniti, seveda. * Težko je odgovarjati na vprašana, posebno brihtnim otrokom. — < Vre, ali pridejo vsi inisijo-naji v nebesa — je vprašal nadebudni sinko svojega očeta. — Seveda, vsi mivjonarji pridejo v nebesa . — Kaj pa divjaki — Ijudožrei? — Ljurložrei gredo v pekel. — Kani pa gre divjak, ki je misijonarja požrl' * — -laz se pa ne bom poroeil, — je rekel mlad simpatičen fant svojemu starejšemu poročenemu prijatelju. — Bojim se. Izkušeni pni ja tel j mu je odgovoril:.— Oh, fant, ko sem bil jaz še samec, in v tvojih letih, se nisem ničesar bal in sploh nisem vedel. kaj je strah. * Kaj >tore nekatere ženske, da so tako lepe. bele polti.' Ali si pomagajo z umetnimi ali z naravnimi sreistvi.' — tako me vprašuje neka naivna čitafeljiea. Kolikor je meni znano, si po-mag&jo samo z naravnimi sredstvi. Te dni sem čital izjave štirih slavnih igralk, ki so izdale tozadevno skrivnost. Prva je rekla : — Zvečer si obraz z oljem namažem. zjutraj j>a umazance z brisačo z obraza zbrišem. Druga: — Lase si namažem s surovimi jajei, čelo in obraz pa z mastjo. Tretja: — S svežim beljakom si nantažom obraz in čakam, da se posuši. Potem še enkrat in še enkrat. Nato si umijem obraz s svežo .smetano. Obrvi si mažem z mlekom in smetano. Četrta: — Za lase uporabljam rmenjake in limone. Obraz si pa mažem z oljem. Samo z oljem. In potem Obrišem. Voda ne sme na obraz. V našem kraju je živela reva Xeža. Malo je bila prismuknjena in se je vsako jutro z roso umivala. Pa so menda na svetu še dosti večje prismuknjenke kot je bila reva Neža. •Jjl: .-.<•;- i.*-"-.' i • GLAS NARODA, 11. JUL. 1928 PRIPOVEDKA IZ ROŽA V st;ir:h ra>ih so živeli trije | brat j", ki ><► l»ili /.<• \>i na takoj; visokih šolnli, da >n l brali Ko-' loni'>novc bukve. 1 mi doj»ovo-j rili in .so Ali \ is. Ker so imeli v.v trije skupaj sam eno knjijro, -o .-.t* domenili, la ho najstarejši bral. dni«!, praprotim seme M'jnl. tretji pa i'-akal, kaj 1».«. Ko >o pr šli v ris, .-o .storili. k«i-kor je f- * f I > r dogovorjeno. ;ti ,>o f-;j-k;tli, Komaj je /,i<-»'!(» biti pobi o«" i. je /dirja! ckr««5 r l«-p t>< lec in KJikor je !>•!«•!. jt- ■ • palo o ^ra. Najmlajši brat se je zasmejal in kl iknil: gwiin!" izrekel, ni kotlj« Ver »a I- bral okrojr rLs.i za klical: vidiš ' na istarejši in ne lep je med V.-» 4• \o. ee \>e lahko naredim, bom ■ tudi to." Zaprl je Kohmionove bukve in šel pO .-.Vetu. (rodilo .ve »lU je L--a j m r\ >i m l i clohro. Kainot kajti p'M'enjal je take da j*a ' mu je Je p 1'J.se 1 ; ■udi)" rei'-i. pozna! svet. lnie pa o .lo/ef. Vse se mu je pO- lie, .lil 1 >i bil dobil jne- vprieo nje<_'a živo jrolo ' noben-'«ra la bi mu on kaj h! /e žalosten in je vrajr oirolju-i ;/lier»' tL»to mu pripomore " i'oglejte Komaj je ne jjnviwi, n h: brat je /a eel o bejrat ]it drtiyi je "Ali jo Ko se je vitfel brata vee. Al bil najvišjih >• »rečilo, h- t uilia. ki hi »ievieo irl<- lal. ne poViial. Zato je preprie.ui. da j.-« I';ii. m .)<• sklenil, da i/here tL-tolk >> 'eo /a ženo. k: mu pripomore I m i I; n-štv obeh bratov. Tejra pa ni ! pf in:s].!. da hii loh.i nima oblasti "hi nje^a. jiad svetimi ljudmi, kakršni so Xaj.starej- ineuilii. obupal pa Je ni in je ho-dokh-r ni dil i/ v kraj. povsod /aže- n lohro sprejet, te dni >o napravili v liorov- Zdajci jo je spazil brat in se je prestrašil njenih besedi, ker se je hal, da je inogoee od zlodja po->lana. njemu v pogubo. Vendar je š.- brž p< r> k u v i I .svojo moč, ki se j'- tudi obnola : kajti devica š" ni bila pri spovedi iu je zato huda sila še imela moe do nje. Naredil ji je pa tako. da naenkrat ni videla Ioveka. ampak Kaj in kako je bilo potlej ž njim. tegra živ kr.t rani. dožive vodo, -k: je hibi v«'(ino globlja, j e i tli d a 1 je je •po 'kit I jen T .ih m>ijon in ljudj<- so od blizu šla devici). Dekle m' bah>. da ,m ne bi zmočila oble-je zalo kr>-ndo nazaj na holm >1* j.- sleklo. Potlej je povilo ob-S"ko v >\itek. si Lr;i del<> na glavo in spet šlo navzdol. 1'bojri petelin ji- zdaj nenadoma izgubd gledalci in nihče .se ni več zmenil zato. ali vleče žival bruno ali slamo, ampak j*' %>•■ strmelo v lepotico. Lasi. nem mestu ski. Ijivih vzrokov Se vsak teokrat- vantnre cerkven režim je bil iz razum- ovire. • nasproten tujmi pravo p je v>e mogoee a-.11 premagala vv mogoči* vrivala je ves ča.> svoje kolen je ill tako je dosjle-vplivom nad ,-vojimi podrejenei. J hi do La.se. šele v Wjangzeju. tr t-■n tdjetski mehiški režim ne moro .j-Sm najveei^ui tibeiskem mestu, hiti izj'-ma. |ki je cdprto angleški trgovini, na' »s bil ve dno tako r>roti- nori v indijo..-.. ],■ ojrla.sila pri ta-| Sic proti- poti v ! ml I j o. ven tujemu elementu. Pred dvema 'mošnj«*m ;ine in L. mislimo, kako .-e j so kapueiiiei istotam z4b. mu je dala. spoznali. Lahko -i e možakar zaje opotovala v zavetiš>'-e.; 1 ndijo in od tam v Pariz, kjer je Tibet prepoveda nin krenil ija tudi najstarej- j kor za -aran ob.stal pred lepo žensko! ^j- :u je oznanil ljudem, naj in ni mogel oilvrniti p<'trleda < i ter je ok-tal. čeprav tra je bilo gro/a ni si mu štrelili las jo jiokon-ci Ko je bral najhujšo pr. je naenkrat st;ii preil njim peki« nš*"ek in -a je vprašal, kaj s e Tukaj. I5rat pa ni precej odgovoril, ker prnb kako na Dole. da bodo v hI ho petelin vhkel bruno li. i nje. Ta treiiotek je nastal ta vi-,; bar. da se j,, vsekrižein lomilo drev- P« je last i, na r i rvili brat je :n ji i ni.« zdaj vraga v ob bral hudo reč do kon- t m tal IIIOC, 1 v.se, kar bo »hupani hmlr. da boš lahko i bolel," je a najstarejši ni hotel poslušati, ampak mirno bra! dalje. Vragu je že predla, ker se mu je zdelo KKoila. da hi za eitega .-amega člo-veka /amudil toliko časa. — pa je zaprosil: "Povej mi brž. kaj ti še manjka, da potlej gtvin po opravkih!" Najstarejši brat je pomislil; Zdaj pa ži !'' Prebr.d je še par sfrani. a pot-bj j'' vprašal: Kdaj prideta moja dva brata na/a j " \'rat; se je >kruči| in za,stokal: je Miru« bo menih '' Kadar živo devico gledal, mu ti kaj povedal." Brat je dejal: Vpričo tebi ne da hi ZAUSTAVITE SRBENJE Ne pr.isk.ijte. J«; nevarno. Za hitro pomoč proti sr. bcnjii je Sevtras Esko. rjko hladeče, pomirjajo-ce. Zaustavi srbecico. Do bite aa v lekarnah SEVERA'S i ESKO doung-hu.sban ia L 1 !U)4. s.. jt. posrečilo prav mah. Evro]»c m. da so dospeli do .svetega mesta tale-la-A'ancu .Izbral si je klanec kraj) Je. in toča. debela kot orehi, je moy začela nahtavali tako na iro>to. da so s., ljudje prestrašeni ra zbežal i na vs.- strani. Zdajci je za vriskal tretji brat. kajti v črnil, kočijah sta se pri-js,>t.lo pr,.bivati edih osel J(> ' l- •»..; .ln.z.,1 : ......I ... - > so .se obiski katoliških j popisala svoje doživljaje p«i nc- misij on a rje v nehali. Že v začetku raziskanih pokrajinah v posebni P». stoletja je bil tujcem vstop v icnjiiri. ki je pravkar izšla v za- po vojaški lož h i Pimia ''"N'ovage d'uue pari-i - 1 - polkovnika nne Lhas^a* — "Potovanje • pediciji aii^-le.šk-e^a \ .si. kjer ]iclje pot v Seje. Nil vsaki strani poti stoji kopast gri-ček, tako da človek ne vali na pot. dokler ne pride vrh liolma. Mli rečtMiem '"hmi — uprav med pr d;'_ro - se je nabralo tam toliko Ijud . da se je v^e gU"tlo v s«,, leski. Prišli .so tudi vsi iz cerkve — iu pobožni kapuein je kmalu spoznal, da govori praznim stenam. Zato je sklenil, da pojde še on tja. kamor so jo poeedili poslu-šalci. in začne nezvestim oznanjali pokoro. Ker je naredil najstarejši brat I 'a I';/ a like v Laso" !. s svoi iu dejanjem s>* je postavna v prvo vrsto /. ženami, ki u--p'-š"o kon!-:m-:rajo z močnim si»o-vzii-ajnosii v pogumu in v lo m vsakovrstnih rekordei-stvili. Bila I-m boli nepričakovana je tedaj vest. ki prihaja iz Pariza, ta namreč. da je neki ž"in>ki. čistokrvni je prva Kvropejka. ki je prepoto-Parižanki. ge. David-Neelovi. u- vala tihefsko deželo in to ji še več, m mesecev. nego če bi kot prva ženska pre- , tej deželi. m«>d temi dva meseca letela Atlantski ocean, praprotim seme sejal. je imel pol-i v V)1t. vila kakor nihče položila van d.jala o!>;i, ndajša. Ti>ti. ki no kočijo ziatega zrnja. «>ni pa. ki je videl belca iz risa. poln voz zlatih kep. Vsak je nasul pred najstarejšega nekaj svojega bogastva.! ■iu me>iu. Seveda, pripra-je nato drzno podjetje tako drntr: pred njo in je .1 vso energijo in wi - zvit'»st. ki jo zmorejo ženske, kadar povedati pa nobeden ni hotel, kj - [ — io bil ves ta čas. f Se posebe je treba povdariti. da J1' vso por i/ Kitajske do i n i jo opravila peš. ne da bi se enkrat poslužila drugega potovalnega sredstva. V GOSTEH PRI MUSSOLINIJU -ta .Midva sva rešena, glej še ti," j vzkliknila oba hkratu in sta' k; ar je hotel, tu li to ni bilo'se spet poslovila. Jožef je žalostno j nič čudnega. č>* so videli ljudje bruno, ki ua ji> vlek*d petelin, lti-io je Še.st klafter dolgo in tri pedi ib-belo. a petelin je Še kikirikal, ko je stopal po tilancu. Vs je buljilo v močnega petelina, ko je nenadoma prišlo po holmu mlado dekle. K; se je v gozdu, pri znamenju na križopoti pripravljalo za sp<»vcd in n; nič ved-lo. kaj se »rodi na Doleh. Ko je stopilo na vrh in za-pazdo toliko ljudi skupaj, se je začudilo: "Kaj pa je danes tukaj, da nihče ue ;rre v IJorovJje ! " tem je j »a ž ■ zagledalo, da vse strm: v pMelina. ki počasi stopa po klancu. K* r brat še ni vedel zanjo. — tisti namreč, ki mu je bilo ime Jožef in je bil najstarejši med tremi. — tudi njegova moč ni segla do nje. Spričo tega ji tudi ni bilo narejeno tako kakor drugim j ljudem in je videla le to. da vleče J petelin dolgo rženo slamo za seboj. ROJAKI! Zlasti oni v New York-u in okolici, IZRABITE UGODNO PRILIKO! (Samo se 2 dni časa.) Otvorite pri nas nov ali vložite na Vaš dosedanji račun do vključno 13. JULIJA, ako hočete, da dobite za vloge do tega dne obresti * po 4% za cel mesec julij, to je, kot bi vložili denar že 1. julija. STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. gledal za njima in je tudi povedal kapucinu .kaj se je zgodilo ' prej in kako je zdaj devica prinesla dvema rešitev. Menih je poslušal I ti zmajeval z glavo. Jožef je prosil kapucina, če bi i gi mogel poročiti, toda menih je branil : i "Dokler ni zlodjev madež s teln* , spran, te ne n. jrem zvezal i z žensko." — lirat je žalostno gledal na kup-'c zlata pred seboj in je stopil k de-j vici: "Ali hočeš biti moja žena.'" 1 Dekle je pritrdilo iu brat je iz-i" ^ n,",UiI kl'atkim Angležinja Lady Craluun. Izjavila je, da nova začel prositi meniha. Toda duhovni .nBtUOOC S. -NDC««OOa. N je .Mussolini v privatnem življenju izredno zabaven človek. gospod je odgovoril: "Pelji se z devico po morju, iu če te bo držalo, pridi. Potlej vaju z veže m. Jožef se je tedaj odpravil na pot in je vzel devico seboj. Dekle je bilo bornega stanu, toda bogati ženin mu je toliko nakupil vsega. Irta^'1 " SVOJ,m n,k''tnim 1 k tlom- da je bilo lepše oblečeno ne-o!avtomob,I,nn' J" t,li^, ~ >4 km na U"ini " km P^prcž.-na s prečnimi nit- grajske gospodične. Vendar je : r°' T° Jt' razmt'roma mal°- k-r zna,- kami. da bi jih vozilo zaporedoma vse žalovalo za njo, ko je odha-j*a ecI° rekonina hitr08t ^avaduN j pretrgalo in s tem sprožilo-brzino !ga avtomobila km. l isto lahko metra za prav natančno registra- > . bi bil Oppe] dodal svojemu vozu še nje hitrosti. . je sel ,.,... nekaj raket, ki hi še znatno pove-j < >h 2. popoldne je vozilo starta- Mačka - prva žrtev raketnega avtomobila. Največja hitrost, ki jo je doslej j zrak. da tišči avtomobil na ta na-;dosegel <»]>pel s svojim raketnim čin k tlom. Proga je biia v dolži- čale njegovo brzino. To izvršiti, pa'lo prvič. Pokazalo se je. da ni vse ni kazalo. Pri brzinah, ki pivkora- U- redu. Xekaj raket se ni vnelo o jala 7. doma. — Ivo sta hodila po svetu, jc povsod sloves o bogatem paru. Pe-' s ar. ki se je tiste dni vojskoval s Turki, pa ni imel dosti denarja, j'" je celo ponudil Jožefu baronski 200 km P^iuie vožnja z nv-8 pravem času, druge so zopet eks- stan. če mu pomaga iz zadrege Ker | Unuohlh ">kant..a. pa najsi bo plodirale tako naglo, da so zletele ie bogateč videl, da bi bilo to viCostil ah v ^ tako ^ ; v velikem loku iz baterije. Kljub božjo čast in v rešitev njegove du- bn>m *Hn3XU Zat° -1" °!>i>fl] sedaJ jtf'",u I,a ^ raketlli a^o- še. ie dal par kep zlata, n cesar!'^ r;ik"n,i avtomobil za mobil brzino 2-14 km. vožnjo po traeiueah. Te dm so sej Za neslednji start so vzeli štiri-vršili v Ilannovru tozadevni po-1krat toliko raket. Iz varnostnih skusi. i mu je obljubil, da bo odslej sam cesarski mašnik zanj mašo bral. Zdaj se je šele podal Jožef na morje. Ko pa je ladija priplula tako daleč, da ni bilo nikjer več videti suhe zemlje, je nastal silen vihar, in mornarji, ki so poznali Jožefa, so ga hoteli vreči v morje. V tej sili se je zatekel k svojemu patron u po pomoč in je obljubil, da sezida njemu v čast cerkev, če mu reši življenje. Po tej oblju-Jbi je vihar naenkrat pojenjal in Jožef je srečno zoj»et prispel z nevesto na suho. Brž je naročil, da so zidarji začeli zidati cerkvico, ki jo je dal postaviti ravno na bre-žini tistega holma. o-: z i rov pa so. progo za startom iz-' Izumitelj je računal, da bo ra-} praznili. Komaj so se vnele prve' ketni avtomobil na ta način dosegel i raket-, že je prišlo do strahovite' kakih 400 km na uro. brzino, pri j detonacije. Proti nebu so se vrgli j kateri je ono glavnih vprašanj za- j plameni in vso okolico so zagrnili' nesljivo delujoča zavora, ker bi j oblaki težkega dima. Voz je zleteli drugače končani eksploziji raket dr-j* tračnic v stran ter je obležal po-j vel voz sam še kakih 20 km na- poplnoma razfoit. K sreči se je v av-' prej. Za zaviranje avtomobila je bila v ospredju voza. kjer imajo navadni avtomobili hladilne naprave. nameščena baterija raket, delujočih v obratni smeri, kakor gonilne rakete. Da bi voz med vožnjo ne skočil s tira. so nad sprednjimi kolesi pritrdili peresa. v katere se med vožnjo upira tomohilu nahajala samo mačka, na' kateri so hoteli preizkusiti kakšne pritiske prenese pri t(,j proceduri živ organizem. Mačko jc seveda popolnoma raztrgalo. Poleg morskih prašičkov, zajcev in podgan je torej morala sedaj poginiti na žrtve ' niku znanosti in tehnike tudi mac ka. ZNAMENITA VRATA takozvana llatamau noei, v tem samotnem prostoru. Koncem meseca pa ponavadi niso bili niti plačani. Petrus Martel je vedno izpopolnil svojo plačo s košarami vina ali litri likerja, katerega nifco kopalci nikdar pili. Andenmatt in Gontran sta odšla naprej. M, Aubri-Pasteur in dr. Honorat *ta pila ->vojo kavo v bližini muzikantov. Petrus Martel in Lapalme sta igrala svojo blazno igro in blagajnik se je prebudil t toliko, da je vprašal : — Kaj želita gospoda t ^ " . r ? V if ČETRTO POGLAVJE. * * 1 * * Preizkusni slučaj. * ' Oriola, oee in sin, sta govorila skupaj dolgo časa potem, ko sta S3 i deklici že >p#t. Razburjena od pouudbe Andermatta. sta skušala najti pot. kako hi podžgala njegove želje, ne da bi ogro-zila svoje lastne interese. Ker >ta bila skrbna, praktična kmeta, trta dobro pretehtala vse .prilike. Spoznala sta. da jima i»e kaže zarvrn.iti tega materijala v ]>okra-jini, kjer je vse polno mineralnih vrelcev, s stavljenjem previsoke C*ne. Kljub temu pa ne bi rada pustda tega vrelea za slepo ceno, ker bi lahko neki dan nosil srebrni tovor. Royat in t'h at el-G ti yon sta ju naučila lekcijo. Vsled tega sta skušala najti pot, kako podžgali želje bankirja. Izmislila -vt« >i številne neobstoječe kmnpanije. katere jima bodo stavile druge ponudbe ter raznrišijala o celi seriji čudnih slučajev, ki fco bili pa«'- najboljše, kar sta znala izmisliti. Spala -sta -slabo in zjutraj se je oče, ki se je prvi prebudi, vpraševal, če ni vrelec izginil tekom noči. Koncem konea je 'bilo namreč mogoče, da je rzginil kot ee je pojavil, da je zopet zlezel v zemljo in da ga ne bo mogoče več najti. Vstal je nemiren, /budil svojega siria ter mu zaupal svoje strahove. Nato pa j«* veliki Kolo* vstal ter se oblekel, da'odide s svojim očetom. j | Xa vsak način sta hotela počediti po poljih in krog -vrelca. Pospravila bosta vse. odnesla kamene ter posnažila vse, kot osnaži človek žival, katero upa prodati. Vsled tega sta naložila svoje krampe in lopate ter odšla, drug poleg drugega z dolgimi, umerjenimi koraki. i Sla sta naprej, ne da bi se ozrla na kako stvar. >zainišljena v svoj lastni biznes in odgovarjajoča na kratko pozdrave sosedov in prijateljev, katere sta sreč a vala. Ko sta -dosegla pot v Rioni, *ta se pričela čutiti vznemirjenim ter gledala, da vidita žuboreujc vode v daljavi ter ne blebetanje v jutranjem solncu. Pra«šna bela. cesta jc bila zapuščena. Mejila je na potok, preko katerega je viselo par vrb. Pod eno teh je zapazil Pere Oriol naenkrat dve nogi in ko je šel par korakov natprej, je sj»ozna! Pere Glovisa. sedečega na robu ceste in njegovi berglji sta ležali v travi poleg njega. Bil je star paralitik. slaven po celi okolici, po kateri je hodil celih deset zadnjih let. s svojima lesenima nogama, kot je rekel. Bil je prejšnji divji lovec in ribič pogosto areiiira.ii in obsojeu, a konečno se je prehladil radi svojega dolgega čakanja, ko je ležal v mokri travi ali pa bredel po vodi skoro do pasu. Sedaj pa je lezel naprej kot morski rak. ki je izgubil par nog. Fantje na deželi pa so izjavljali, da 40 videli Pere Clovisa lahkonogega kot srno in naglega kot modrasa v goščavi in na ravnina in da je njegov revmatizeni le "trik, namenjen m orožnike'. Posebno Kolos je trdovratno trdil, da je videl Clovrsa. ne enkrat, pač pa petdesetkrat, kako je nastavljal zanjke, z bergljama pod rokama. ' , Želel jima je dobro jutro in ona dva sta odgovorila. Nato so pričeli govoriti o vremenu, o cvetoči vrnski trti in "o nešteto drugih Stvareh. Ker pa je Kolos že odšel, je pohitel oče za njim. Xju vrelec je še vedno tekel. Sedaj pa je bil čdst in tla luknje so bila rdeča, one lepe rdečice, katero povzročajo obilni skladi železa v zemlji. , Oba moža sta izmenjala smehljaj. Nato pa sta pričela Čistiti okolico okrog vrelea ter jemati proč kamene, katere sta zlag-ala na kup. Nato sta iiaala zadnje ostanke mrtvega psa ter jih pokopala z navideznim i cer i moni j a m i. Naenkrat pa je izpustil stari Oriol lopato. Pretkan smehljaj veselja in triumta je razoral konea njegovih tenkih ustnic ter kota njegovih zvitih oči Rekel je svojemu sinu: — Pojdi z menoj in videš «boš nekaj. Sin ga je ubogal in stopila sta zopet na cesto, kjer sta namerila svoje koraka nazaj. Pere ( loviš je še edno grel samega sebe in in svoji berglji na solncu. Oriol je obstal njemu nasproti ter vprašal: — Ali bi rao ozki stezi proti vodnjaku. Hipoma se mi zakadi v pi^si kača manipa, ki pa zgreši cilj. kajti v istem hipu sem skočil za nekaj korakov nazaj. Zabarikadirala .v je za grmom ob poti in ker nisem imel ne palice ne drugega orožja pri sebi, .sem preklical nekega urojenca, ki je položaj takoj spoznal in prihitel s kolom in sekiro. Dvignila je glavo in vrat, uprla pogled nepremično v naju, iztegnila tenki jezik in zajdedovala vsak najin gi'b. Vzel sem sekiro in jo napadel. Mampa se je udarcu izognila, a je postala tako besna, da je začela sama napadati. Zadelo jo je več udarcev, ki pa niso nič zalegli. Kafer me je posvaril, ker je postal po nekoliko .slabili izkušnjah s temi živali zelo oprezen. Naročil .sem mu, naj ostane na .straži, sam .se skočil po puško. Komaj sem zapustil z nabit im orožjem hišo. mi je pritekel kriče naproti, zasledovan od mam-pe. Dobro namerjen strel jo je u-smrtil. Ni mogoče povedati, kako hitro se je premikala. Bila je to črna, skoraj tri metre dolga mam-pa. Drugič sem prijezdil pozno večer domov in gospodinja mi je povedala, da je ena izmed valečih kokoši mahoma zapustila svoje gnezdo. Kokoši smo bili dali v zaboje. ki smo jih samo površno pokrili z deskami. Ko sem stopil v mali kokošnjak. sem spoznal s pomočjo žveplenke, da se je spravila naša najboljša kokoš iz gnezda. Ob svitu druge žveplenke. sem dvi-gil ppkrov z zaboja. Mahoma je nekaj siknilo, vrgel .sem pokrov nazaj in planil ven. ker mi je bilo takoj jasno, da sedi kača na jajcih iir se ž njimi gosti. Nekemu uro-jeueu sem potisnil svetiljko in palico v roko; s palico naj bi dvignil^ pokrov. Sam sem vzel puško. Stvar je potekla skrajno dramatično. Kakor dogovorjen, je počil ob dvignjenju pokrova strela; v istem hipu je seveda zaradi zračnega tlaka upihnila luč. cilinder se smo bili zunaj, kakor da bi bil vrag za nami. Ko smo .si oi>omogli od strahu in si našli drugo svetiljko, smo zapazili, da je bila kača, spet mampa. prestreljena na dvoje. V svoji togoti. to la onemogla je skušala napadati; v svoji beMiosti in smrtni muki je nudi- POŠEVNI STOLP V PISI SE VEDNO BOLJ NAGIBA Kwanie narnikov Shipping Hems ||| Poševnost pisansk"ga stolpa je tako znatna in očitna, da je že dav- j no prešla v pregovor. Italijani so ta stolp prištevali med laške sve- j tovne znamenitosti, kar se sedaj njimi (maščuje. Kakor namreč pravkar poročajo iz Londona, je la strašen pogled sovraštva in hu-j italijanska vlada sed aj resno pri-dobnosti. Nekaj udarcev s palico jo morana izvršiti popravila, da se je odrešilo. Zaboj s svojo zmešiija- j pisanski stolp popolnoma ne poru-vo razbitih jajc. lesa in kačjih de- si. Britanska cementna družba v lov ni bilo baš lep« pogledati; bil sem jezen, ker ni morala piščeta 12. julija: Majestic Cherbourg. Uuench«n, Cherbour«. 14. julija: I'arls, Havre (1 A. H.) £aturnia. Trat Pennland. Cherbourg, AMwerpen. Dfutsrhland. Cherbourg, H amh-.irf. Voiendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam. 16. Julija: Berengaria, Cherbourg. 21. Julija: lie u»-g Antwerpen Cleveland, Cherbourg. Hamburg. G«orge Washington, Cherbourg, Bremen. Veendam, Boulogne Rur Mer, Rotterdam. Conte Biancamano, Napnll, Genova. 25. julija: Mauretania, Cherbourg. 26. julija: Thuringia. Hamburg. 28. julija: Homeric. Cherbourg. Arabic, Cherbou -g Antwwptn. Hamburg. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne «ur Mer, Rotterdam. Roma. Napoti, Genova. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen. 2. avgusta: Belgf-nland. Cherbourg. Antvrerpen Dresden, Cherbourg. Antwerptn. 4. avgusta: » France. Havre (I A. jA Majestic, Cherbourg Albert JBullin, Chertsourg. Hamburg. Leviathan. Cherbourg. Rotterdam, Boulogne aur Msr. Rotterdam. Conte Grande. Xapoli, Genova. TO HOLDERS OF Third Liberty Loan Bonds Doncaatru je že dobila nalog iti naročila, naj takoj začne .s popra- izlezti že v nekaj dneli. liilo mi j rami, ker preti opasnost. da se je pa v svarilo. dw nisem nikoli stolp nagne tako jw>Mrani, da ne več zvečer ali ponoči stopil v ža- bo več mogel držati v poševni Ie-prt prostor brez lnči. S!aj je legla'»-i. Baje pa Im stolpa prej ali slej nekaj tednov pozneje n«a posamezne dele. — Za ceno in pojasnila vprašajte: Jakob Bren-čid, 172 F St., Johnstown, Pa., ali pa mojo ženo Johano Brenčič, ki se nahaja na obisku pri svoji materi na Rakeku, Štev. 34, Jugoslavija. (3x 11.12&13) The Treasury offers a new per cent. 12-15 year Treasury bond in exchange for Third Liberty Loan Bonds. The new bonds will bear interest from July 16. 1928. Interest on Third Liberty Loan Bonds surrendered for exchange will be paid in full to September IS. 192ft. Holders should consult their banks at once for further "details of this offering. Ttfird Liberty Loan Bonds mature on September 1S, 1926, end will ceMe to bear interest on that data, £ A. W. MELLON, Secretary of die Treasury. Washington. July 5, 1928. ONE, KI IMAJO RADIO APARATE opozarjamo na krasen "program v petek zvečer dne 13. jiitija. To bo Cities Serviee Hour, broaclcč^tana s posTaje WEAF preko NBC sistema. Slišali boste "Gopak" od Mits-sorjrskvja in Nearingov tipičen "IvntztoAvn Reel''. Nadalje je na programu "Loreli", "Happy Days" in "Old Oaken Bucket". AMELIA EARHART prva ženska, ki je preletela Atlan tiški ocean, ter njena dva sprem* ljevalca. Zgoraj je aeroplan "Friendship", 7. avgusta: Pres. Wilson. Trst 8. avgusta: Bcrengarla, Cherbourg. Prea Harding, Cherbourg. Br«mra. 11. avgusta: Paris, Havre (1 A. M ) Olympic. Cherbourg Peimtaiid. Cherbourg;, Anttrerpaa. N>* ork. Cherbourg. Hamburg. Republic. Cherbourg. Bremen. . Columbus, Cherbourg/ Dullio, Xapoli. tlenova. 15. avgusta: Colombo, aimero. N&poil, Genora. 16. avgusta: Mauritania. Cherbourg. Westphalia. Hamburg Muem-hen. Cherbourg* 18. avgusta: He de France, Havre (1 A M) Vulcania. Trst Prvič, nov parntk. Homeric. Cherbourg. Lapland. Cherbourg, Antwtrptll. Dfutsrhland, Cherbourf. Hamburg. Volendajii. Boulogne sur Mer, Rotterdam. 22. avgusta: Aquitania. Cherbourg. Geo. Washington. Cherbourg. Bra-men. 2S. avgusta: France. Havre (1 A. M.) ! Majestic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Ant*«rp*n. Cleveland. Hamburg Leviathan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Veendam. Boulogne aur Bier, llot- t*rdam. Conte Pi an cam a no. Xapoli, Genova, 28. avguit*: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 29. avgusta: Berengaria. Cherbourg.' America. Cherbourg. Bremen. 30. avguata: Drfedea, Cherbcurg. 11. avguata: Olympic, herbnurg. 6 DNI PREKO OCEANA: Najkrajša In najbolj ugodna pot ta potovanj« na ogromnih oarnikiht Paris — 15. jnlija; 10. avgusta He de France 20. jul.; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg. (Ob potnoei.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini * Tneml modernimi udobnosti. — Pijača in siavns francoska kuhinja, izredno nizka cen«. VpralaJt« kateregakoli ponblasaon—■a agenta alf FRENCH LINE It Stoto Street, Hew York, H. Y. r ADVERTI8E in OLA8 NARODA katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vejvade. roman JI Čebelica .........................JU Iz dežel po trese v, Bsoksrt. Izbrani spisi Hinke OAleae i M Knjiga o lepem vedenja, ga-▼orjenjn In sasefcaem lir* Ijenjo, Bonton ..........l.tf Liberalizem................n Materija In Energija, Cermelj .71 Otrorl Sotnea, Pregelj, t. L_ <*redhodnikl In Mejni utemelji* telji roškega realizma — (Prijatelj) .....................LM Prava in revelnelja, — Leo Pitami® JI Sosedje, Cehov ........... M Tigrov! zobje, Maurice Le- blanc .................. JB9 Vojska na Turškem ...... . .25 Pesnit v prosi, 49, t v. .M Sodnikovi, Stritar. ........ Tri legendo o razpela. Zeyer, t. v. ,•#,,,,,>■,,, JfiI Vladar ...............................,S8 Veierna pisma. Kmetova .. jM Uvod v Filozofijo, Teber .. 1__ Znanost in Vera, vedoeiovna itndija, Teber ......... L— Zbrani spisi Sfaselj Pod- Um baraki .............. Lil fcrtvo, Fr. Zbalalk, povoat M IGRI | Gospa s morja. Igra v 6. dejanjih ...... .U Lokalna ielegnlea, v 3. dejanjih ............ J9$ Pepeloh, narodna pravljiea, f. dejanj ..... # H Skopuh, komedija v 9. dejanjih ................... .71 Vrtim«, drama v 8 dejanjih .78 Veleja, drama v S dejanjih Ji "GlaAS NARODA" 82 Gorti&ndt ttt, Ftw Tork p t oV ■.. v jk - -v •si-- ssssss