Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagonlurt P. b. b. pilili mlin Letnik XXIV. Celovec, petek, 21. november 1969 Štev. 46 (1430) Ameriško-sovjetska »zelena miza“ V Helsinkih so se v ponedeljek začeli pogovori veččlanskih delegacij Amerike in Sovjetske zveze. Konferenca se na straneh svetovnega tiska pojavlja z označbo „SALT", kar pomeni angleško kratico za »pogovore o omejitvi strateškega oboroževanja". Iz tega je razviden značaj in namen teh pogovorov, ki potekajo za strogo zaprtimi vrati izmenoma enkrat na sedežu ameriškega in drugič sovjetskega veleposlaništva v glavnem mestu Finske. Pravzaprav gre trenutno šele za neke vrste pripravljalne pogovore, ki naj bi utrli pot poznejši ameriško-sov-jetski konferenci, glede katere ne izključujejo možnosti, da bi se odvijala na Dunaju. Ne glede no to, kakšnega formalnega značaja je sedanji sestanek v Helsinkih, so si v mednarodni javnosti enotni v mnenju, da gre za izredno važen dogodek že samo zaradi tega, ker sta se obe velesili sploh znašli za skupno zeleno mizo. Prav tako pa je jasno, da vsak najmanjši uspeh teh razgovorov ne bo koristil le obema neposredni- ma partnerjema, temveč bo v določeni meri in obliki vplival na splošne razmere in odnose v svetu. Vse to je v otvoritvenem govoru poudaril tudi finski zunanji minister Karjalainen, ki je ta sestanek med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki ocenil kot zgodovinski dogodek. Pogajanja po njegovem mnenju niso pomembna samo za obe ,,l*o h od proti smrti44 svetovni protest proti vojni Ob koncu prejšnjega tedna je prišlo v Ameriki in v številnih drugih državah do množičnih protestnih demonstracij, na katerih so pripadniki najrazličnejših narodov in 'političnih opredelitev najostreje obsodili vietnamsko vojno ter zahtevali takojšen umik ameriških in drugih tujih vojakov iz Vietnama. Središče te velike protivojne manifestacije, ki je bila prirejena kot »pohod proti smrti" in »pohod za mir", je bila seveda Amerika sama, kjer je na stotisoče ljudi protestiralo proti politiki predsed. Nixona. Tega nedvoumnega izraza resnične ljudske volje tudi ni moglo prikriti zatrjevanje, da vsi tisti milijoni ameriških ljudi, ki pri demonstracijah ne sodelujejo, s svojim molkom priznavajo pravilnost vladne politike. Prav tako na potek mirovne manifestacije ni moglo vplivati dejstvo, da je vlada na primer samo v Washingtonu, kjer je bil višek demonstracij, zbrala na desettisoče policajev in vojakov, da bi skrbeli »za red", v resnici pa zastra-šili ljudstvo in ga odvrnili od udeležbe pri »pohodu miru". Kljub vsemu temu je bil konec minulega tedna v Ameriki mogočen fa-nal, ki je dovolj jasno opozarjali, da ameriško ljudstvo noče več krvaveti za interese nekaterih politikov in generalov; opozarjal je, da tudi v Ameriki ničesar ne želijo tako iskreno kot pa mir in sožitje med narodi. Brezhibni organizaciji protestnega pohoda se je zahvaliti, da ni prišlo do večjih spopadov. Red in disciplina udeležencev demonstracije sta napravila vtis celo na policiste, ki so postali očitno živčni, ker jim udeleženci mirovnega .pohoda niso dali priložnosti in povoda za »ukrepanje". Zato pa so se ob prvi najmanjši priložnosti dovolj surovo izdivjali ter srdito napadli manjše skupine mladih ljudi, ki so ob koncu zborovanja pri Washingtonovem spomeniku posebno odločno izražali svoje nezadovoljstvo z vietnamsko politiko predsednika Nixona. Prej je na tem zborovanju govorila vdova Martina Luthra Kinga, ki je poudarila, da je vietnamska vojna »blaznost in zločin." Do velikih demonstracij in protestov proti umazani vojni v Vietnamu je prišlo tudi v številnih drugih državah. V Londonu, v Berlinu in drugih nemških mestih, na Danskem, v Franciji, na Švedskem, v Rimu, na Dunaju in še v mnogih drugih krajih sveta so se zbrali tisoči nasprotnikov vojne ter mirno in dostojanstveno, ponekod pa tudi dovolj bojevito manifestirali za mir. Niso bili to le »levičarski skrajneži", kakor so skušali nekateri zatrjevati in s tem zmanjševati pomen te velike mednarodne solidarnosti; 'bili so pripadniki različnih političnih nazorov in veroizpovedi, ki so skupno obsodili krivično vojno in njene zagovornike. Toliko bolj je mednarodno in še posebno ameriško javnost razburila izjava predstavnika Bele hiše, ki je dejal, da protivojne demonstracije ne bodo vplivale na vietnamsko politiko predsednika Nixona. Zato pa voditelji protivojnih organizacij že najavljajo nov val protestov, ki naj bi se začeli prihodnji mesec in med božičnimi prazniki znova zajeli vso Ameriko. Torej kaže, da letošnje leto Ameriki ni prineslo le vročega poletja, marveč je pričakovati, da bodo Američani doživeli letos tudi »vročo zimo". velesiili, marveč za ves svef, kajti s tem, da sta se odločili za ta sestanek, sta v praksi Ameriko in Sovjetska zveza priznali odgovornost, ki jo imata za ohranitev svetovnega miru; rezultati pogajanj pa naj bi opredelili prihodnji značaj mednarodnih odnosov. Vodja sovjetske delegacije namestnik zunanjega ministra Semjo-nov je prav tako naglasil, da bi uspeh na tej konferenci pripomogel tako k izboljšanju sovjefsko-ame-riških odnosov kot tudi k utrjevanju miru na svetu. Semjoriov je dejal, da se je Sovjetska zveza vselej zavzemala za miroljubno sožitje ter za popolno in splošno razorožitev. Govoreč o cilju sedanjih stikov v Helsinkih pa je 'izjavil, da bi morali v prvi stopnji pripeljati do zaviranja oboroževalne tekme, nato pa bo omejitve oboroževanja. Ameriško delegacijo vodi predsednik ameriškega odbora za razorožitev Smith. Na otvoritveni seji v Helsinkih je prebral poslanico predsednika Nixona, ki sodi, da bodo pogovori pomagali ohraniti varnost obeh velesil. Američani so pripravljeni razpravljati o omejitvah, ki bi se nanašale tako na napadalna kot obrambna orožja. Pri tem — je v svoji poslanici dejal predsednik Nixon — Amerika ne želi doseči za sebe nikakršnih prednosti, prav tako si ne prizadeva doseči sporazuma, ki bi šel na škodo tretjih držav. Sedanje ameriško-sovjetske pogovore v Helsinkih je zelo pozitivno ocenil tudi glavni fojnik OZN U Tant. Poudaril je, da je to eden najpomembnejših korakov na poti k razorožitvi, kar sta jih po drugi svetovni vojni napravili obe velesili. MEDNARODNI KOMITE MAUTHAUSEN: POZIV NARODOM SVETA za petindvajsetletnico osvoboditve Mednarodni komite Mauthausen je imel — kakor smo v našem listu že poročali — v Parizu svoje redno zasedanje. Ob kocnu svojega letošnjega posvetovanja so bivši priporniki nacističnega taborišča Mauthausen ne glede na pokolenje in svetovnonazorno prepričanje spričo bližnje 25-letnice osvoboditve znova poudarili svojo neomajno solidarnost. Ta komite združuje bivše pripornike KZ-taborišča Mauthausen iz raznih dežel. Predsednik je Anglež sir Robert M. Sheppard, generalni tajnik pa dvorni svetnik dr. Heinrich Diirmayer iz Avstrije. O mednarodnem značaju organizacije pa je pričala tudi udeležba na pariškem zboru, saj se ga je udeležilo 40 delegacij iz 15 držav. S svojega zasedanja v Parizu je mednarodni komite Mauthausen naslovil na vlade in narode, vsega sveta poziv, v katerem poudarja, da so vsi narodi dolžni skrbeti za to, da ne bodo še naprej vsak dan morali umirati ljudje, katerih edini zločin je v tem, da hočejo živeti v miru in spoštovanju človekovega dostojanstva. Komite izraža zaskrbljenost zaradi poživljanja nacizma in fašizma, ne le v Zahodni Nemčiji temveč tudi v drugih deželah, ter poziva k budnosti, da ne bi ekstremizem spet prišel na oblast. V soglasju s priporniki tudi iz drugih nacističnih taborišč komite Mauthausen poudarja, da vojni zločini ne smejo zastarati, da se vojni zločinci ne bi mogli skrivati za varujočo zakonodajo. Odločilni trenutki za Južne Tirolce Jutri dopoldne se bo v Meranu sestal deželni zbor Južnotirolske ljudske stranke, da dokončno odloča glede tako imenovanega »paketa", torej o predlogih, ki jih je italijanska vlada izdelala za rešitev še odprtih vprašanj nemško govoreče manjšine na Južnem Tirolskem; poleg tega se bodo ob tej priložnosti odločili tudi glede načina izvajanja teh vprašanj. Kakor smo v našem listu že poročali, sta se med južnimi Tirolci oziroma v njihovem vodstvu izoblikovali dve skupini — ena je za sprejem »paketa", ker je mnenja, da boljše rešitve v doglednem času ne bo mogoče doseči; druga skupina je proti ter poudarja, da bi se manjšina s sprejemom »paketa" odrekla nadaljnjemu boju za izboljšanje svojega položaja, hkrati pa bi tudi Avstrija iz- Vprašanje evropske varnosti ni mogoče reševati z načeli blokovske politike V izjavi za hamburški dnevnik „Die Welt" in za-hcdnonemški radio je predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič zavzel stališče k raznim vprašanjem, ki se nanašajo na notranjo ureditev Jugoslavije, na odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo ter na aktualne mednarodne probleme. Na vprašanje o prihodnosti politike neuvrščenosti v svetu in posebej v Evropi je Ribičič odgovoril, da načela politike neuvrščenosti, ki postajajo čedalje pomembnejša 'in aktualnejša, sprejema vedno več držav z vseh celin, vštevši Evropo. Med državami, ki sprejemajo načela politike neuvrščenosti, so tudi take, k'i so formalno članice vojaških zvez. Ribičič je poudaril življenjsko silo politike neuvrščenosti kot zamisli ki usklajuje interese posameznih držav s splošnimi potrebami mednarodne skupnosti. V sedanjem položaju — v katerem mednarodne odnose hudo obremenjuje politika s pozicij sile in praksa vmešavanja v notranje zadeve drugih držav — si srednje, male in nedavno osvobojene države najbolj zagotovijo neodvisnost in suverenost, če tudi aktivno sodelujejo kot neodvisni aktivni dejavniki v mednarodnih odnosih. Glede tega, kaj Jugoslavija, ki je zvesta svoji neblokovski politiki, pričakuje od konference o evropski varnosti, je Ribičič izjavil, da smatra predlog držav varšavskega sporazuma o sklicanju konference o evropski varnosti za pozitiven. Vso pozornost posveča Jugoslavija tudi vsem drugim predlogom in pobudam, ki imajo namen krepiti medevropsko sodelovanje in omogočiti stvarno reševanje problemov evropske varnosti. »Toda po našem trdnem prepričanju iskanje rešitve za vprašanje evropske varnosti na blokovskih temeljih ne bi pripeljalo do trajnih in splošno sprejemljivih rešitev. Za vse evropske države in tudi zaradi pomembnosti Evrope in miru je življenjskega pomena, da popolnoma enakopravno sodelujejo vse prizadete države ne glede na svojo moč in velikost, ne glede na to, ali so članice blokov ali ne, in ne glede na razlike v družbenih sistemih." Ko je odgovarjal na vprašanja glede notranjepolitičnih problemov je predsednik Ribičič med drugim poudaril, da v Jugoslaviji nikakor ne mislijo, da so najpametnejši in da se ne morejo ničesar naučiti od drugih dežel ter od znanstvenega potenciala sodobnega sveta. Potem je nadaljeval: Kakor v vaši družbi so tudi v naši ljudje, ki se težko spreminjajo, ki se boje novega, ki ne znajo živeti v družbi in svetu, kakršna ustvarjajo sami. Mislim na konservativne sile in na vse tisto, kar je recidiv starega v naši družbi. Obstajajo pa tudi ljudje, ki se težko sprijaznijo s stvarnostjo in ne vedo, da je boj za napredek težavno in naporno delo, ki terja angažma vseh sil združenega dela in znanja. Pač pa se proti tem odporom mi praviloma ne borimo z administrativnimi sredstvi, pač pa se trudimo z njimi čim bolj konfrontirafi v javnem in argumentiranem boju za dejansko demokracijo, kjer bo postajal vpliv ljudi na družbene posle od dne do dne krepkejši. O programu nove zahodnonemške vlade je Ribičič dejal, da je to pomemben političen dogodek, ki utegne odigrati veliko vlogo pri okrepitvi miru, pospeševanju sodelovanja in odstranjevanju ostankov hladne vojne v Evropi. »Zavedamo pa se, da je potreben realizem, kadar je govora o možnostih za izvajanje te politike, ker to ni samo vprašanje hrabrosti, ampak tudi možnosti. Toda to ne sme vzeti poguma silam, ki si v Nemčiji in v 'Evropi prizadevajo za mir, varnost in sodelovanje.” gubila možnost, da se zavzema za svojo manjšino v Italiji. Jutrišnji zbor se bo torej znašel v zelo težavnem položaju. To se je pokazalo v zadnjih tednih, ko so bila posvetovanja po okrajih in je prišlo jasno do izraza, da širša južnotirol-ska javnost sploh ne ve, za kakšne podrobnosti pri tej odločitvi gre. Zato niti ne izključujejo možnosti, da na jutrišnjem deželnem zboru sploh ne bodo glasovali za ali proti »paketu", marveč bodo dokončno odločitev prepustili ožjemu forumu, to je odboru stranke, češ, ta bo že vedel, kaj je prav. Nasprotja med obema strujama so se v zadnjem času precej zaostrila in je predsednik stranke deželni glavar dr. Silvius Magnago celo napovedal, da bo odstopil, če »paket" ne bi bil sprejet. Magnago se namreč odločno zavzema za sprejem »paketa", ker dobro ve, s kakšnimi težavami je bila dosežena sedanja pripravljenost italijanske vlade, da bistveno izboljša položaj manjšine in njeno avtonomijo. Sicer vedno poudarja, da tudi to ni idealna rešitev, vendar smatra za najboljšo, kar jih je trenutno mogoče doseči. In kot dolgoletni vodilni predstavnik manjšine ter hkrati kot deželni glavar bo gotovo dobro poznal pogoje in možnosti. Kolikor je znano, bo odločitev vsekakor padla ob koncu tega tedna, kajti tudi v primeru, da bi deželni zbor Stanke prevalil odgovornost na strankin odbor, bi se le-ta sestal še to nedeljo. ž>clež ncz jCzzzic JE TUDI TOKRAT USPEL Kljub začetnim težavam je polet ameriške vesoljske ladje »Apollo 12" s tričlansko posadko dobro potekal. V sredo je bilo tako daleč, da sta vesoljca Conrad in Bean stopila na površino Lune ter tekom štiriurnega sprehoda opravila razne pomembne naloge. Včeraj je sledil še drugi sprehod, potem pa sta se vesoljca spet odpravila proti matični ladji, ki je zdaj spet z vsemi tremi člani posadke na poti proti Zemlji. Spričo uspešnega poteka dosedanjih dveh poletov na Luno v ameriških strokovnih krogih delajo že drzne napovedi. Tako med drugim napovedujejo, da bo že leta 1985 mogoče izvajati »turistične" polete, ki bodo trajali kak teden, vendar bodo morali »izletniki" svojo vožnjo večkrat prekiniti. a _ Štev. 46 (1430) 1 21. november 1969 Kmetijstvo išče vzhodni trg Pod tem naslovom je dunajski list „Die Presse" 8. novembra objavil prispevek generalnega sekretarja konference prezidentov kmetijskih zbornic Avstrije. Prispevek, katerega avtor je dr. Ernst Brandstatter, eden od predstavnikov v zadnjem času sila pomlajenega agrarnega vrha Avstrije, je zanimiv zaradi tega, ker se spoprijema z danimi realnostmi naše zunanje trgovine in ker v njem ni mogoče več zaslediti pretiranega dramatiziranja položaja kmečkih ljudi preteklosti, ki je napredku kmetijstva pravzaprav najbolj škodoval. Avstrijsko kmetijstvo in gozdarstvo je na glavnih področjih svoje proizvodnje doseglo obseg, s katerim pred 15 leti nihče ni računal. S to ugotovitvijo začenja generalni sekretar konference prezidentov kmetijskih zbornic Avstrije svoj prispevek. V dokaz tega navaja naslednje številke: Z 2,1 milijona ton mleka je bila proizvodnja deta 1967 za 7.3 odstotka večja kot leta 1966; v prvih mesecih leta 1968 je narasla za nadaljnjih 6 odstotkov, preden je uspelo to naraščanje zaustaviti z ustreznimi agrarnopolitičnimi ukrepi. Od lani naprej je število prašičev naraslo od 2,79 milijona na 3,1 milijona komadov in tržna proizvodnja pšenice je od 488.000 ton leta 1965-66 narasla na 754.000 ton leta 1967-68. Sicer je v zadnjih dveh letih pridelek pšenice stagniral in rahlo popuščal, medtem ko se je začela s koruzo in krmnim ječmenom osejana površina njiv večati. Ker so istočasno hektarski donosi koruze narasli od 31,6 q leta 1958 na 54,1 q leta 1968, stojimo letos pred dejstvom, da imamo tudi krmnega žita dovolj. Podoben porast proizvodnje kot pri mleku in žitu je mogoče zabeležiti tudi ipri perutnini; v zadnjih desetih letih je proizvodnja perutnine narasla od 14.000 ton na 42.000 ton mesa in od 1400 milijonov jajc na 1510 milijonov. Kaj pomeni to za nadaljnji razvoj naše trgovine z Vzhodom? — sprašuje generalni sekretar konference prezidentov kmetijskih zbornic v svojem članku »Kmetijstvo išČe vzhodni trg“. Še pred dvema letoma smo z Vzhoda uvozili koruze v vrednosti 300 milijonov šilingov, lani pa v vrednosti 190 milijonov šilingov; leta 1967 smo k temu uvozili krmnega žita v vrednosti 310 milijonov šilingov, lani a v vrednosti 230 milijonov šilingov. Letos o potreben le še malenkosten uvoz. Ob takem razvoju je očitno, da bodo naši importi iz vzhodnih dežel v prihodnje samo nazadovali. Ta razvoj je že nekaj let očiten in je le upati, da sta industrija in obrt na strani svojih importov medtem našli nadomestilo za upadajoče agrarne importe. V svoji nadaljnji oceni iz omenjenega razvoja izvirajoče problematike se avtor najprej ustavlja pri primerjavi razvoja avstrijske zunanje trgovine. Avstrijska trgovina z vzhodnimi deželami je leta 1937 predstavljala eno tretjino celokupne zunanje trgovine. Takega obsega kljub intenzivnim prizadevanjem v povojnih letih ni več dosegla. Edina izjema je trgovina z Jugoslavijo po letu 1966. Delež trgovine z vzhodnimi deželami predstavlja sedaj komaj eno šestino celokupne avstrijske zunanje trgovine. Vzrok je v glavnem spremenjena struktura teh dežel in dejstvo, da smo to v Avstriji premalo upoštevali, ugotavlja generalni sekretar konference prezidentov kmetijskih zbornic Avstrije. Večinoma vidimo v teh deželah še vedno Je agrarne dežele in — popolnoma napačno — preziramo, da so se medtem močno industrializirale in da na trgu v čedalje večji meri ponujajo svoje industrijske izdelke. I Na drugi strani pa imajo velike potrebe po investicijah v svoji industriji in obrti. Na teh investicijah se je poskušala udeležiti tudi Avstrija in to zelo ekspanzivno, čeprav njena industrija in obrt trpita na podobnih strukturnih slabostih kot kmetijstvo. Avtor ob pogledu na prihodnost trgovine z vzhodnimi deželami najprej poudarja, da je tudi kmetijstvo izredno zainteresirano na razcvetu celokupnega gospodarstva. »Tudi mi hočemo stabilno plačo dela, ki bo pospeševala konzum, hočemo zagotovljen odkup na domačem trgu, kar stoji v ospredju naših prizadevanj. Hočemo tudi zunanjo trgovinsko mrežo, ki nas bo varovala pred krizami. Tudi v kmetijstvu in gozdarstvu Avstrije je v stališču do eksporta prišlo do sprememb. Eksport ne gledamo več kot zasilni ventil marveč kot polnovredni sektor naših skupnih vnovčevalnih prizadevanj. Zato tudi mislimo, da kmetijstvo kot nosilec kompenzacij čedalje bolj zgublja na pomenu in da bi se dalo s spremembo v trgovini z vzhodno Evropo preprečiti morebitne težave, ki pretijo." To stališče se nanaša na diskusije v zadnjem času, ki gredo za tem, da bi Avstrija v trgovini z vzhodnoevropskimi deželami od sedanjega bilateralnega plačilnega sistema prešla na multilateralnega. Kmetijstvo zavzema do tega prehoda pozitivno stališče. Ko poudarja to, generalni sekretar Brandstatter še dodaja, da hoče tudi kmetijstvo izvažati in da zelo želi, če bi obseg izvoza plemenske živine v te dežele lahko povečalo. Zaključno si od prehoda na multilateralni sistem trgovanja Avstrije z vzhodnimi deželami obeta tudi še nadaljnje možnosti sodelovanja na področju kmetijstva, pri čemer zlasti opozarja na nekatere vrste živilskih izdelkov, ki jih Avstrija tudi drugam izvaža. Gradiščanska in Pomurje utrjujeta medsebojno sodelovanje Po lepih uspehih, ki so jih v zadnjem času zabeležili pri čedalje tesnejši kulturni izmenjavi med Gradiščansko ter slovensko obmejno pokrajino Pomurjem, se v obeh deželah zavzemajo za poglobitev sodelovanja tudi na drugih področjih, predvsem na področju tujskega prometa. Tako so se predstavniki Gradiščanske in Pomurja odločili za izdajo skupnega turističnega prospekta, ki bo še ta mesec izšel v nakladi 400.000 izvodov ter bo v obeh jezikih, torej v nemščini in slovenščini, propagiral za razvoj turizma v severozahodni Sloveniji in na južnem Gradiščanskem. Prav tako se nameravajo predstavniki obeh pokrajin posvetiti vprašanju skupnega prirejanja večjih turističnih prireditev. Pri lem mislijo na to, da bi v Pomurju prirejali »gradiščanske dneve", medtem ko bi na Gradiščanskem organizirali »pomurske dneve". Na ta način bi se — kakor menijo pobudniki te izmenjave — prebivalci obeh dežel na najbolj primeren način seznanjali s folklornimi, kulturnimi, kulinaričnimi in drugimi zanimivostmi sosedov, kar bi nedvomno vplivalo tudi na turistični promet v obeh deželah. Doslej so v sodelovanju med Pomurjem in Gradiščansko zabeležili lepe uspehe zlasti pri letošnji mednarodni razstavi »Panonia 69", kjer so sodelovali tudi gradiščanski likovni umetniki; poleg tega pa tudi pri izmenjavi pevskih zborov ter pri raznih športnih srečanjih. Sad tega prizadevanja je navezava prijateljskih stikov med posameznimi kraji obeh področij. Porast zunanjetrgovinske menjave ilz podatkov, ki jih je objavil jugoslovanski zavod za statistiko, je razvidno, da je bila zunanjetrgovinska menjava letos oktobra precej večja kot mesec poprej. Uvoz in izvoz sta znašala skupaj 4.118 milijonov dinarjev, kar je za 16 odstotkov več kot v septembru; vrednost izvoza v oktobru je znašala 1.819 milijonov, kar je za 24 odstotkov več kot septembra letos in oktobra lani. Vrednost jugoslovanskega izvoza v desetih mesecih tega leta znaša 14 milijard in 763 milijonov dinarjev, to je za 17 odstotkov več kot v 10 mesecih Ionskega leta; desetmesečni izvoz tekočega leta je le za milijardo dinarjev manjši od lanskega celoletnega izvoza. Meseca oktobra je močno na- Zanimive ugotovitve o mednacionalnih ekonomskih odnosih v Jugoslaviji rasel tudi uvoz, ki je dosegel 2.299 milijonov dinarjev ter je bil za 11 odstotkov večji kot septembra letos. Celotni uvoz v prvih desetih mesecih letošnjega leta pa je samo za 460 milijonov dinarjev manjši od celoletnega lanskega uvoza. Po strukturi uvoza je bilo v prvih 10 mesecih tega leta uvoženega največ reprodukcijskega materiala, ki je predstavljal kar 60 % celotne vrednosti jugoslovanskega uvoza; v omenjenem obdobju je bilo tega materiala uvoženega za 13,2 milijarde dinarjev, to je za 3 milijarde ali 29 % več kot v istem obdobju lani. Na drugem mestu po vrednosti uvoza je bilo blago za široko potrošnjo (za 21 odstotkov več kot lani) in šele tretje mesto je zavzemal uvoz opreme. Izvoz se je v letošnjem desetmesečnem obdobju v primerjavi z istim časom lanskega leta najbolj povečal v barvasti metalurgiji, in sicer za 37 odstotkov. Za 30 % se je povečal izvoz v tekstilni industriji in za 29 % v kemijski industriji. Na nedavni razširjeni seji CK ZK Slovenije je član sveta federacije Edvard Kardelj v svojem obširnem referatu „Razpotja v razvoju naše socialistične družbe“ govoril tudi o odnosih med jugoslovanskimi narodi oziroma republikami. Pri tem je na podlagi številnih podatkov zavrnil očitke o gospodarskem zapostavljanju Slovenije s strani federacije ter med drugim poudaril: Pri takih razlikah ne gre za nikakršne specifične mednacionalne probleme, marveč za gibanja, s katerimi mora računati bolj ali manj gospodarstvo slehernega naroda na svetu. Deloma gre tudi za vplive lastne ekonomske politike in za pritisk, ki ga nanjo še vedno izvajajo ostanki starih odnosov. Vendar prizadevajo ta vprašanja vse republike, včasih ene, včasih druge, včasih vse, pa tudi narobe; tudi prednosti koristijo včasih vsem, včasih enim bolj drugim manj. „V tej zvezi potemtakem kaže razpravljati samo tako, da se vprašujemo, ali so ti ali drugi ukrepi zvezne ekonomske politike nujni in koristni ali pa niso in ali so bremena pravilno razdeljena, ne pa o problemu zapostavljenosti ene ali druge republike. Kritika zvezne ekonomske politike, n. pr. da je jugoslovansko gospodarstvo preveč obremenjeno, je gotovo opravičena. Toda obremenjeno je vse jugoslovansko gospodarstvo, ne samo slovensko. Probleme, ki nimajo nobene zveze z nacionalnim izkoriščanjem, rajši postavimo odkrito kot problem skupnega napora na celotnem jugoslovanskem gospodarstvu na vseh ravneh naše družbe od občin do republik in do federacije, namesto da bi jih nacionalistično obarvali V zvezi z napadi na med- nacionalne ekonomske odnose v Jugoslaviji je Kardelj navedel tudi podatke o gibanju tempa materialnega razvoja Slovenije in dejal, da je med 17 državami z najhitrejšim razvojnim tempom na svetu pred nekaj leti bila Jugoslavija na četrtem, Slovenija pa na petem mestu; Avstrija je bila med temi 17 državami po razvojnem tempu na 14. in Italija na 11. „Povsem dobro se zavedam," je naglasil Kardelj, „da ti podatki še ne povedo vsega o razvoju naroda, toda nekaj vsekakor povedo glede vprašanja, ali je Slovenija izkoriščana in zapostavljena ali ni. Predvsem dajejo nedvoumen odgovor tistim ljudem iz slovenske emigracije, hi poskušajo slovenskega človeka impre-sionirati s tezo, da bi Slovenija hitreje napredovala v ,katoliški' srednji Evropi kot pa v ,balkanski' Jugoslaviji." 'Po republikah se je izvoz v letošnjem oktobru v Bosni in Hercegovini povečal za približno 5 %, v Srbiji za 2 %>, Slovenija In Hrvaška sta ostali na povprečju prejšnjih mesecev, Makedonija in črna gora pa sta v primerjavi s prejšnjimi meseci letos oktobra v Izvozu zaostali. — Proizvodnja jugoslovanske industrije se je letos oktobra povečala za 11,7 odstotka v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, medtem ko je bila v primerjavi z letošnjim septembrom večja za 6 odstotkov. V prvih devetih mesecih tega leta se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta najbolj povečal fizični obseg industrijske proizvodnje v Makedoniji, kjer so zabeležili porast za 19,7 %; v črni gori znaša povečanje 18,5 %, v Sloveniji 14,5 %, Srbija je dosegla povečanje za 12,4 % (kar hkrati predstavlja tudi povprečje za vso Jugoslavijo), pod jugoslovanskim povprečjem pa so ostale Bosna in Hercegovina ter Kosovo (povečanje za 9,3%), Hrvaška (10,9%) in Vojvodina (11,2%). posiROKea) svecu PEKING. — Kakor je bilo pričakovati, je nedavno glasovanje o članstvu Kitajske v OZN izzvalo na Kitajskem ostro reakcijo. V svojem komentarju kitajska agencija Hsinhua obsoja ameriški imperializem kot glavnega krivca za tak izid glasovanja ter poudarja, da je OZN še vedno »glasovalni stroj", ki ga »upravlja ameriški imperiali- 1 zem". Hkrati kitajska agencija ostro kriti- j žira tudi sovjetsko vodstvo, češ da deluje »v povezavi z ameriškim imperializmom, s j katerim kuje zaroto za vzpostavitev dveh kitajskih držav". Agencija priznava, da je bila Sovjetska zveza sicer med tistimi državami, ki so glasovale za sprejem LR Kitajske v OZN, vendar očita, da »sovjetski predstavnik v vsej debati sploh ni govoril". I MAINZ. — Zahodnonemški krščanski demokrati so imeli v Mainzu svoj redni kongres, na katerem je bil za predsednika stranke ponovno izvoljen prejšnji kancler Kurt Georg Kiesinger. Vendar je na kongresu prišlo zelo jasno do izraza, da stranka še ni prebolela tega, da je po dvajsetih letih morala oblast v državi prepustiti drugim. Sicer je bilo v govorih tudi nekaj samokritike, v glavnem pa je šlo le za ostre napade na sedanjo koalicijsko vlado, čeprav le-ta doslej še ni imela možnosti, da bi pokazala svoje sposobnosti. Najbolj pa je krščanske demokrate zabolelo, da je sedanja vlada napovedala bolj realistično politiko v tako imenovanem nemškem vprašanju, torej ravno tam, kjer je prejšnji desničarski režim vsa povojna leta s svojim trmastim vztrajanjem na zastarelih načelih zaviral sleherni korak naprej. TOKIO. — Na Japonskem je v zadnjih dneh prišlo do velikih demonstracij, ki so bile v prvi vrsti usmerjene proti ameriškim vojaškim oporiščem na japonskem ozemlju. Do protestov je prišlo, ko je predsednik japonske vlade Sato odpotoval na obisk v Ameriko. Pri demonstracijah je sodelovalo najmanj 5000 študentov, od katerih jih je policija aretirala skoraj 2000. DUNAJ. — Na svoji poti iz Bruslja, kjer je bival na dvodnevnem uradnem obisku, se je bolgarski zunanji minister Bašev ustavil tudi na Dunaju, kjer je imel razgovore z zunanjim ministrom dr. Waldheimom. NEW YORK. — Ekonomski odbor glavne skupščine OZN je sprejel švedski predlog, naj bi leta 1972 sklical v Stockholmu mednarodno konferenco o problemih človekovega okolja. Med drugim naj bi razpravljali o okuževanju atmosfere in morja, o eroziji, o izginjanju gozdov in drugih vprašanjih. REKA. — Iz reškega pristanišča je odplula v dežele Latinske Amerike in zahodne Afrike jugoslovanska ladja »Liburnija", ki so jo strokovnjaki zavoda za gospodarsko propagando zvezne gospodarske zbornice preuredili v plovečo razstavo blaga in storitev jugoslovanskega gospodarstva. V štirih mesecih se bo ladja zasidrala v enajstih pristaniščih omenjenih dežel. NEW DELHI. — Nehrujevo nagrado za mednarodno razumevanje je letos prejel voditelj muslimanskega gibanja nenasilja Abdul Gafar Kan, ki je bil 30 let v zaporu. Pred njim sta to nagrado prejela že glavni tajnik OZN U Tant in po smrti voditelj ameriških črncev Martin Luther King. Abdul Gafar Kan je bil 15 let v zaporu za časa britanske kolonialne uprave, 15 let pa v Pakistanu, ker je zahtevali neodvisnost za svoj rod, ki živi v severnem delu te dežele. v WASHINGTON. — Bivši ameriški državni podsekretar George Bali je izjavil, da se mora Amerika »pripraviti na realno možnost, da bo vietnamska politika predsednika Nixona prihodnje leto doživela neuspeh". Poudaril je, da osebno podpira Nixonovo politiko, za napovedani neuspeh pa bo \po njegovem mnenju kriv Južni Vietnam, ki mu ni uspelo sestaviti takšne vlade, da bi jo »podpirale široke ljudske množice". RIM. — Na sedanjem kongresu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO je 'bilo poudarjeno, da »nenehna trgovinska vojna", ki jo vsiljujejo industrijsko razvite države, ovira dežele v razvoju, da bi pospešile svoj napredek zlasti v kmetijstvu. Med drugim so na kongresu poudarili dve pomembni nalogi: prvič, dosledno izvajanje agrarne reforme in spremembe lastninskih odnosov na vasi, drugič, vzpostaviti pravičnejše odnose v blagovni menjavi med industrializiranimi državami in deželami v razvoju. Predložen je bil tudi »načrt razvoja svetovnega kmetijstva" do leta 1985. NEW YORK. — Ameriška javnost se zgraža nad zločini, ki so jih ameriški vojaki zagrešili lani marca v južnovietnamski vasi Song My in o katerih zdaj izpovedujejo kot priče redki preživeli prebivalci tega kraja. Iz poročil je razvidno, da je ameriška vojaška enota vdrla v vas in brez vsakega vzroka pobila več sto njenih prebivalcev, med njimi številne otroke, žene in starce. 21. november 1969 Televizija „šola nasilja“ Predsednik ameriške državne komisije za preprečevanje nasilja dr. Milton Eisenhomer, brat bivšega ameriškega predsednika in znanega poveljnika iz druge svetovne vojne Divigta Eisenhoiverja, je objavil pretresljive podatke o ameriški televiziji: • Udeležba pustolovskih kriminalnih oddaj v skupnem sporedu je v zadnjih osmih letih narasla za 70 odstotkov. • V času od 19. do 22. ure se dogodi na zaslonih ameriške televizije po šest nasilj na uro. • V tem času pa sedi pred televizorji več kot pet milijonov otrok. Podatki so prestrašili zlasti starše, splošno pa se je o ameriški televiziji začelo govoriti kot o „šoli nasilja". Komisija je ugotovila, da ima tak spored posebno slab vpliv na mladino, ki živi v slabih socialnih razmerah in v neurejenem okolju. Dr. Ei-senhovuer je poudaril: Vsako leto vtika ameriška industrija milijarde dolarjev v televizijske reklame, da bi tako vplivala na ljudi. Če torej reklame vplivajo na ljudi, kako šele vplivajo sporedi nasilja! Pod vplivom teh razlogov so merodajni ljudje za televizijske sporede očitno le začeli premišljevati ter pri sestavljanju oddaj upoštevati tudi probleme, na katere je opozorila navedena komisija. Kajti ugledni ameriški dnevnik New York Times je zdaj celo že zabeležil: „Naš televizijski spored je bistveno očiščen nasilja, streljanja in ubijanja ...“ V Ameriki je torej že začela zmagovati vest in ameriška „šola nasilja“ — kakor so imenovali televizijo — se spreminja v šolo nravnostne vzgoje. Toda ustvarjalci filmov nasilja zaradi tega še ne bodo ob kruh, našli so izhod: take filme enostavno prodajajo v Evropo — kot prispevek za dvig in razvoj „zaostale“ evropske kulture in civilizacije .. . Nov predsednik KOROŠKE UNIVERZITETNE ZVEZE Prejšnji petek je bil v Celovcu občni zbor Koroške univerzitetne zveze, na katerem je bil za novega predsednika te organizacije izvoljen podpredsednik celovškega deželnega sodišča dr. Hans Wies-ner, medtem ko sta bila v funkcijah podpredsednikov potrjena celovški podžupan dr. Romauch in odvetnik dr. Burger-Scheidlin. Na občnem zboru je imel prof. dr. Scholer zanimiv referat, v katerem je nakazal ustroj poučevanja in raziskovanja na bodoči visoki žoli vzgojnih znanosti v Celovcu. Slovenska filharmonija bo spet gostovala v Celovcu _ V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo v ponedeljek v Celovcu spet gostovala Slovenska filharmonija, katere koncert ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe bo znova izreden kulturno-umetniški užitek. Tokrat velja to še v posebni meri, kajti gostje iz Slovenije bodo izvajali „Vojni rekviem" Benjamina Brittena, eno najpomembnejših stvaritev duhovne glasbe v drugi polovici 20. stoletja. Že zasedba bo edinstvena: Slovenska filharmonija bo prišla z dvema orkestroma s skupaj več kot 90 člani; nastopila bosta mešani zbor Slovenske filharmonije in otroški zbor RTV Ljubljana, skupaj okoli 100 pevcev; sodelovali bodo trije znani solisti; nastop bosta vodila dva zborovska dirigenta, medtem ko bo celotno glasbeno vodstvo imel ravnatelj Slovenske filharmonije prof. Ciril Cvetko. Monumentalno delo Benjamina Brittena „War Requiem" je nastalo kot obsodba vojnih grozot in kot svarilo pred vojno ter služi duhu sporazumevanja med narodi. V izvedbi priznanih umetnikov Iz Slovenije bo to gotovo prav poseben dogodek v kulturnem življenju Koroške. Vloga kulture in šole Neprijeten lahko postane angažirani kulturni delavec. Boris Pahor, slovenski tržaški kulturni ustvarjalec, je zbral glose in polemične spise in jih objavil pod naslovom »Odisej ob jamboru". Knjigo je založila revija »Zaliv", ki izhaja v Trstu. Bolj delikaten je seveda naslov oziroma geslo na rdečem papirnem traku »Rešujmo slovensko samobitnost!". Knjigo imenuje pisec »aktualno knjigo"; s tem postaja stvar zanimiva. Vrhu vsega še kar četrti naslov »Knjiga o slovenski suverenosti". Tukaj bodo verjetno marsikoga zasrbeli prsti. Avtor v knjigi odgovarja kritikam, ki jih je sprožil z »Glosami ‘65“. Pahor se slovenskih problemov ne loteva pohlevno. Z vso vehementnostjo razpravlja o njih. V njegovih zapiskih moti poudarjanje, kako da zasleduje vse, kar izide tiskanega v Sloveniji. To poudarjanje je popolnoma nepotrebno, kajti bralec hitro zapazi, da je Pahor poučen in obveščen o marsičem. Čudno je, da ga je očitek neinformiranosti s strani kritikov tako zbodel. Kot je znano, je Pahor z »Glosami ‘65“ sprožil v Sloveniji večjo diskusijo, v katero so posegli tudi vidni predstavniki slovenskega javnega življenja. Sicer pa jim Pahor v imenovanih glosah in v sedanjih zapiskih ne prizanaša. Kako različno se spoprimeta s slovenskimi problemi slovenski človek v zamejstvu in slovenski človek v središču, je razvidno prav iz Pahorjevih glos in zapiskov in iz kritik, ki jih je bil tržaški pisatelj deležen. Boris Pahor pogreša pri matičnem narodu zdrave narodne zavesti, ki bi jo po piscu mogla ojačiti le kultura in primerna šolska vzgoja. Nekajkrat Pahor skopo pokaže na koroške Slovence. Veliko je govora o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, o slovenskih manjšinah na Koroškem in na Primorskem kot o delih narodne celote. Med teorijo in prakso pa zeva velik prepad. V današnjem času ni mogoče govoriti o nobenem enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Pahorjevi pogledi na razmerje med matičnim narodom in slov. manjšinama na Koroškem in Primorskem so gotovo zanimivi. Koroški Slovenci imajo na tem področju svoje izkušnje. Mlajši Kranjčani ali Ljubljančani se nobel peljejo v Klagenfurt ali v Ferlach in ne v Celovec ali v Borovlje; nekateri pa skočijo po kakšno malenkost kar k Hermagoras Bruderschaft. Da tukaj nekaj ni v redu, bo verjetno vsakemu jasno. Slovenski gimnazijci tudi ne razlikujejo knežnega kamna od vojvodskega prestola. Kaj je zdaj važnejši za slovensko zgodovino: kamen ali prestol? Pa to je že sugestivno vprašanje in vsak brihten gimnazijec bo zlahka odgovoril; naslledek prestola so namreč podložniki. Zanimanje za zamejske Slovence — seveda so tu mišljeni v prvi vrsti koroški Slovenci — med mladino v Sloveniji je porazno. Seveda se tudi tu najde izjema. S koroško slovensko dijaško mladino ima zveze Mladinski klub iz Stražišča pri Kranju; to pa je skoraj tudi že vse. Pri starejši generaciji je to zanimanje živo najbolj tam, kjer so se morali Slovenci skozi daljšo dobo bojevati za narodni obstoj. To so obrobna slovenska področja. Iz zamotanih homatij Slovence ne bo spravilo nobeno pisanje. Slovenski voz tiči globoko v pesku. Ne zadostuje, da bi pisali le pripadnici manjšine o svojem življenju in delu. Prav tako važno bi bilo, da zamejci zvedo kaj o življenju in delu v Sloveniji. Tudi to nalogo mora verjetno prevzeti manjšina sama. Koroški slovenski tisk trka vsevprek na narodno zavest. In tisk v Sloveniji? Zelo Štev. 46 (1430) — 8 čudno je, da slovenske založbe ne inserirajo v slovenskih koroških tednikih. Pahor se dotakne tudi tako poveličevane »posredniške vloge" manjšine. Znan je njegov izrek o manjšini kot mostu. V zadnjem času se pojavlja pri večinskem narodu nek misijonski duh. Včasih nehote dobiš vtis, da naši sodeželani mislijo, da Slovencem nekaj manjka. Ali tu ne precenjuje ena stran svoje kulture? Zelo malo jih je, ki se res zanimajo za slovenske pesnike, pisatdlje in u-metnike. Prvič je tu misel, da tako maloštevilen narod ne more ustvariti kaj posebnega. Tej misli se pridruži še lagodnost; veliko pripadnikov večine je mnenja, da se jezika tako maloštevilnega naroda ne izplača učiti. Znanje jezika pa je vendar pogoj, da more kdo zasledovati kulturno u-stvarjanje nekega naroda. Posredniška vloga manjšine se prizna na Koroškem samo v govorih. Ta vloga se ne honorira, včasih pa se še izrabi, kot se je to zgodilo pred nedavnim v Cdlovcu. Še nekaj o »narodnem davku". Kaj je s tem mišljeno? Na Koroškem plačuje ta narodni davek skozi desetletja slovenski človek. Narodni davek obstoji iz denarja in časa pripadnika manjšine. Pobira se ob raznih priložnostih in pri tem se trka na narodno zavest posameznika. In dostikrat se zgodi, da se ime tistega, ki ne more plačati tega davka, črta iz kroga »zavednih". Čeprav ta davek obstoji že desetletja, je do danes ostal nepriznan. Dejstvo je, da ima danes kultura in kulturni delavec druge naloge kot v preteklem času. Naloge so se spremenile v toliko, v kolikor se je spremenila družba. Pahor je nakazal eno možno pot za dvig narodne zavesti. Morda bo kdo našel drugo. Ojačitev slovenske narodne zavesti bo v Sloveniji sami koristila vaški kulturi, ki je po vojni propadla; še v večji meri pa utegne koristiti Koroški in Primorski. -el. KULTURNE DROBTINE • V okviru tedna slovenskih dramskih gledališč, ki so ga letos priredili v Mariboru, je slavil znani slovenski gledališki igralec in režiser Vladimir Skrbinšek 45-letnico nad vse uspešnega odrskega delovanja. Jubilant je bil dolga leta član in tudi ravnatelj drame v Mariboru, ob svojem umetniškem jubileju pa je v Maribor prišel z ansamblom ljubljanskega Mestnega gledališča, ki je z Millerjevo ..Cenou otvorilo letošnji teden slovenskih gledališč. • V Varšavi je bil 12. mednarodni festival jazza, imenovan ..Jazzovski sestanek 1969". Sodelovalo je skoraj sto znanih glasbenikov iz Poljske in drugih dežel. • Veliko literarno nagrado švicarskega kantona Berna so podelili znanemu švicarskemu avtorju Friedrichu Diirrenmat-tu. Nagrajenec se je za nagrado sicer zahvalil, vendar izjavil, da pridejo nagrade navadno šele tedaj, ko jih človek ne potrebuje več. Zato je nagrado v znesku 15.000 frankov razdelil na tri dele ter denar poklonil pisatelju Golowinu, izdajatelju kritičnega časopisa ..Neutralitdt" Voglu ter nasprotniku vojaščine Villardu, ki ga je imenoval ..resničnega revolucionarja". • Na sedežu UNESCO v Parizu pripravljajo osnutek mednarodne konvencije, s katero hočejo napovedati boj tihotapcem starin In umetnostnih predmetov. Predvsem gre za to, da bi napravili konec ilegalni kulturni razprodaji revnejših dežel. Predstavnik UNESCO je izjavil, da tihotapljenje umetnin iz dežel, kot so na primer Turčija, Iran in Mehika, vedno bolj narašča, tako da bodo prizadete dežele povsem oropane svoje kulturne dediščine. S posebno konvencijo naj bi zaščitili slike, risbe, skulpture in starine, prav tako pa tudi več kot 50 let stare kulturne predmete, kot so dragoceni rokopisi in podobno. • Primorski akademski pevski zbor ..Vinko Vodopivec" je s svojo dosedanjo dejavnostjo povsem zadovoljen, kakor je bilo ugotovljeno na občnem zboru. Doslej je zbor naštudiral 22 slovenskih narodnih in umetnih ter dalmatinskih, makedonskih in hercegovskih pesmi, letos pa namerava svoj repertoar razširiti še za nadaljnjih 20 pesmi. Med drugim bo zbor letos sodeloval tudi na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Švici. Erazem Rotterdamski se je rodi/ pred 500 leti Ni še dolgo tega, kar so zgodovinarji ugotovili, da se je Desiderius Erasmus, bolj znan pod imenom Erazem Rotterdamski, rodil v Rotterdamu 27. oktobra 1469, torej pred 500 leti, in sicer kot nezakonski sin nekega duhovnika iz Goude in hčere nekega zdravnika. Ko je s 14 leti postal sirota, je Erazem na pritisk svojih skrbnikov vstopil v avguštinski samostan blizu Goude, kjer je bil leta 1492 posvečen v duhovnika. Zaradi denarnih težav se je šele leta 1495 lahko vpisal na pariško univerzo. V Parizu je srečal vrsto slavnih humanistov in začel tudi objavljati svoja prva dela. Leta 1521 je Erazem preživel več časa v bruseljskem predmestju An-derlecht, kamor se je umaknil pred pritiskom Martina Luthra, ki je od njega zahteval, naj podpre protestantsko reformacijo, in pred pritiskom papeža Leona, ki je od njega pričakoval, da se bo izrekel za rimsko-kato-liško cerkev. Erazem Rotterdamski je ostal nevtralen in je s svojo svobodomiselnostjo močno vplival na svoje sodobnike. iiiiiiiiiMiiNiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiinimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii Dvojezičnost oziroma večjezičnost je postala v današnjem svetu skoraj že družbena nujnost celo za tiste narode, ki štejejo nad sto milijonov. Učenje drugega jezika1 je postalo predmet vse bolj vsestranskih raziskovanj; vse več v različnih vedah izobraženih strokovnjakov se ukvarja s tem vprašanjem in prispeva po svojih močeh. Očitno nista bili dovolj samo dve temeljni izhodišči: jezikoslovje in pedagogika. Na pomoč so morale še mnoge vede: psihologija za območje jezika, sociologija, nevrologija, pravo, politologija itn. Ne gre npr. samo za uporabno psihologijo jezika, temveč tudi za jezikovno politiko skupnosti. Slovenci imamo na tem področju precej praktičnih skušenj, saj so naš naselitveni in demografski položaj >n noša zgodovina izsiljevali že zgodaj poseben odnos do drugega jezika. Manj smo imeli seveda možnosti, da bi se s tem vprašanjem raziskovalno ukvarjali, čeprav ne bi bilo odveč. Odveč pa so vsekakor ugibanja in odločitve „na pamet" ali presojanja glede učenja drugega jezika. V primeru dvojezičnega pouka v območju, kjer živita dve narodnosti, ne gre le za jezikovni pouk, temveč za dosti bolj celoten obseg vprašanja. Takšno naj bi bilo izodišče pričujoči Informaciji, ki naj pride obenem prav novejšemu Zanimanju naše javnosti za dvojezično šolstvo v 'Prekmurju — za posebni pouk druge- 1 Drugi jezik ni materinščina. ga jezika v šolah občin Murska Sobota in Lendava. To zanimanje izpričujejo članki, sestanki, sporočila o pogovorih na območju, kjer zakon o dvojezičnem šolstvu že desetletje uveljavljamo. Kažejo ga zahteve občanov, naj ustavno sodišče presodi ustavnost ureditve, stališča posameznikov in skupin z nad pojavi narodnostnih vprašanj. Prav tako ni kdo ve kaj javnih razmišljanj o dvojezični šoli ob času sklepov vodstva ZKJ 1959, ki so priporočali uvajanje dvojezičnega šolstva. Tudi ob splošnem zveznem zakonu 1958. leta, ki je prav tako že predvideval dvojezično šolstvo, je vse tiho. Nekaj Drago Druškovič Dvojezična vzgoja in izobraževanje (Ponatis iz revije .Teorija in praksa”) njihovimi razporeditvami za in proti, s predlogi in kritiko, da gre za obče vprašanje, ki ga ne velja prepuščati območju samemu. Leta 1968-69 je zanimanje, če presojamo po objavljenih prispevkih v časopisju, močno preseglo javno seznanjanje ob prejšnjih pomembnih datumih v zvezi z dvojezičnim šolstvom. iPred sprejetjem posebnega zakona o dvojez. šoli kaj redko zasledimo sporočila ali ugotovitve, da s šolstvom madžarske narodne manjšine ni kaj v redu, ker se prepisujejo madžarski otroci v slovensko šolo, čeprav imajo svoje šolstvo in ni nikakršnega prisiljenja. O tem problemu so razmišljali tistikrat menda le redki ljudje, tisti, ki so bili skoraj poklicno zavezani, da bdijo več obvestil je ob času sprejemanja zakona o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnih manjšin (1962, manj ob času novele 1965). Tudi ob sprejemanju občinskih statutov In ustave SR Slovenije ni bilo ugovorov ob določilih, namenjenih dvojezični šoli. Sledi obdobje z obvestili o koristnosti dvo- 2 Odbrali smo le nekaj značilnih člankov v 1968. in 1969. letu: Racionalizacija naj zagotovi večjo kvaliteto, Vestnik (Murska Sobota), 11. IV. 1968; Težave manjšinskih šol tudi subjektivne narave, Delo, 10. VI.; Pouk premalo kvaliteten, Delo, 22. IX.; V Dolencih in Budincih zahtevajo, zahtevajo . . . Vestnik, J. X.; Učni rezultati se izboljšujejo, Vestnik, 17. X.; Lendavski primer, Delo, 2. XI. Dvojezični pouk vodi k zbliževanju in enakopravnosti, vestnik, 19. XII. 1968; Leto 1969: Uspel sistem ali le dolg poizkus, Lj. dnevnik, 4. V.; Polemika o dvojezičnem šolstvu v Prekmurju, Lj. Dnevnik, 25. V., 1. VI., 8. VI.; Kaj je narobe z dvojezično jezične šole. Največ je spodbudnih obvestil o sožitju med otroki in doseženem ugodnejšem ozračju. Interna dokumentacija pa priča o premagovanju najrazličnejših težav, predvsem praktične narave (usposabljanje učiteljstva, šolski prostori, učni načrti, metoda itdn). Le tu in tam pronikne kdaj kritičen glas. To traja vse do preteklega leta, ko se nam nenadoma pokaže senčna stran, ki giblje našo javnost že leto in dan.2 Najbrž je gornje mogoče obrazložiti z razvojem naše demokracije in družbene zavesti. To prepuščamo politologu, zgodovinarju in sociologu; ne bo pa nam v škodo, če si s te plati ogledamo svojo bližnjo preteklost. Vsekakor pa terja obširnejšo obravnavo trditev, da smo se v naši republiki prenaglili in vsilili delu slovenskega prebivalstva in Madžarom, ki žive pri nas, šolski sistem, ki ne ustreza svojemu namenu; v olajšani varianti, ki pedagoško ne ustreza. Ob tem je vseeno ali izhajajo opozorila iz resnične skrbi za pravico otrok ali pa jo je porodila samo neobveščenost. (Se nadaljuje) šolo v Lendavi, tovariš, 24. VI.; Podpora dvojezičnemu šolstvu, Delo, 27. VI.; Izpopolnjevati sistem dvojezičnega šolstva. Vestnik, 18. VII.; Razumna rešitev. Tovariš, 21. Vlil.; Dvojezična šola z didaktične strani I, II, Delo, 21. in 22. Vlil.; Pravda o dvojezičnem šolstvu, Delo, 29. Vlil.; Pozno v noč o dvojezičnem šolstvu, Večer, 30. Vlil.; Problem pouka in periferije. Delo, 31. Vlil.; Nastava na jednom ili na dva jezika? Borba, 31. Vlil.; še o dvojezičnem šolstvu, Večer, 4. IX.; Razhajanje stališč o dvojezičnem šolstvu. Vestnik, 5. IX.; V zvezi komunistov ne sme biti nenačelnih razprav, Večer, 12. IX. 1969. 21. november 1969 4 _ §tev. 46 (1430) Prihodnje leto bo leto gospodarskih preizkušenj Kotmara vas ima novo občinsko hišo Prejšnji teden je v Celovcu zasedal občni zbor zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško. Razpravljal je o zborničnem proračunu za leto 1970, o gradnji okrajnih podružnic v Velikovcu in Št. Vidu ter o povišanju deležnega kapitala podjetja »Avstrijski lesni sejem", na katerem je zbornica obrtnega gospodarstva udeležena skupno z deželno vlado in mestno občino Celovec. Referat predsednika k vprašanjem gospodarskega razvoja je poleg tega nudil priložnost za oceno gospodarskega položaja v naši državi koncem leta in za oceno njegovega razvoja v prihodnjem letu. V svojem referatu je predsednik dipl. ing. P f r i m e r ugotovil resnico, da se letos gospodarska dejavnost ugodno razvija, da pa stojimo pred letom 1970 kot letom novih gospodarskih preizkušenj. Letos je prišlo do porasta skoraj na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Zato je tudi bilanca zunanje trgovine ugodnejša. Njen primanjkljaj se je zmanjšal, ker je uspelo izvoz povečati za 18 odstotkov, medtem ko je obseg uvoza narasel le za 10 odstotkov. Posebnega pomena pa je bila v tej zvezi večja aktivnost na področju investicijske dejavnosti, ki v zadnjih dveh letih ni le stagnirala, marveč je na marsikaterem področju vidno popustila. Viden dokaz za njeno letošnjo poživitev je povečanje obsega kreditov za 14 odstotkov v primerjavi z mimuliim letom. Kljub temu si vendar gradbeništvo še ni docela opomoglo, kajti do vidnejše poži- vitve investicijske dejavnosti na tem področju je prišlo šele proti koncu prvega polletja. Posebna značilnost razvoja je bila v tem, da je tekom leta prišlo le do relativno zmernih podražitev. Cene so po tej oceni narasle le za 3,1 odstotka, medtem ko so v Zahodni Nemčiji narasle za 5,4, v Veliki Britaniji za 5,1, v Ameriki za 5,6, na Holandskem pa celo za 8 odstotkov. Kljub vsemu pa bo leto 1970 prineslo vrsto novih gospodarskih skrbi. Med njimi je predsednik Pfrimer posebej naglasil • posledice zvišanja vrednosti nemške marke, B skrajšanje normalnega delovne- Škofiče Iz Škofič se ne oglašamo tako pogosto kot iz drugih krajev, čeprav se tudi pri nas marsikaj zgodi, kar bi bilo vredno, da pride v časopis. Tokrat pa bi res bila sramota, če bi zamolčali prireditev, ki jo je naše prosvetno društvo »Edinost" minulo nedeljo priredilo pri Kreuzwirtu pod Jerberkom. V gosteh je namreč imelo pevski zbor »Dušan Jereb" iz Novega mesta. Koncert je bil zelo dobro obiskan in priznati moramo, da so se predstavniki našega društva res potrudili, da je prireditev tako dobro uspela. Novomeški pevci so tako lahko odnesli od nas dober vtis. Pred koncertom jih je pozdravil predsednik našega društva Herman Jager, nakar je zbor pod vodstvom zborovodje Toneta Marklja izvajal spored, ki je bil deloma precej zahteven, saj je poleg narodnih pesmi obsegal tudi umetne skladbe raznih avtorjev. Pevcem iz Novega mesta smo iskreno hvaležni za lepi kulturni užitek, ki so ga nam posredovali! Zelo se nam je dopadlo, da je pevski zbor spremljal tudi podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avguštin Aubar, ki je na prire- ditvi tudi spregovoril. Pri tem bi se naši občinski možje lahko kaj naučili in videli, da imajo v drugih krajih politični predstavniki zanimanje tudi za kulturno delo društev. Prvič smo v našem kraju imeli priložnost »uradno" spoznam novega predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzeja \Veissa, ki nam je v svojem govoru zelo razločno orisal kulturno-politični koncept naše osrednje kulturne organizacije. Nismo pa razumeli, kako se je moglo zgoditi, da je prav po »cigansko" pristavil svoj lonček tudi še nekdo drugi, ki je svojo organizacijsko nemoč skušal prikriti z delom našega društva. Ob koncu se moramo zahvaliti tudi organizatorjem te prireditve, predvsem predsedniku društva Hermanu Jagru, ki je vložil vse svoje moči in sposobnosti, da je koncert tako uspel. To pa je bil tudi dokaz, da je pri nas še veliko zanimanja za take prireditve in vsi želimo, da bi naše društvo kmalu spet organiziralo kaj takega. Prepričani smo, da bodo vsi radi prišli; saj smo poleg našega skladatelja Pavla Kernjaka na koncertu videli tudi pevce naših sosednih društev iz Loge vasi in Hodiš. Pomoč za Banjaluko iHIlff MNJJ lUHt iHIMOt Z* Btittt UjjjU ?• ■ v W| * |pil rlH&L * ISf 3PH ■P P Med itevllne ustanove, podjetja in organizacije iirom Avstrije, ki so se vključile v akcijo za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Banjaluke, se je uvrstila tudi tovarna Heraklita v Ferndorfu, katere lastnica je avstrijsko-ameriftka družba za pridobivanje in predelavo magnezita v Radentheinu. To podjetje je priskočilo na pomoč tudi po katastrofi v Skoplju, v iongaronu in drugod. Na sliki vidimo nakladanje tovornjakov, s katerimi so te dni odpeljali v Banjaluko podarjene heraklitne ploščo, ki bodo služile pri postavitvi zasilnih stanovanj, pa tudi pri dokončni obnovi med nedavnim potresom porušenega mesta. V nedeljo 16. novembra so v Kofmari vasi slovesno predali svojemu namenu novo občinsko hišo. Svečanosti se je udeležil tudi koroški deželni glavar Hans Sima s predstavniki dežele in okraja. Župan Mandl je v svojem govoru naglasil, da so novo občinsko upravno poslopje mogli zgraditi šele potem, ko so prej rešili vrsto drugih bolj perečih problemov v občini. Deželni vladi je izrekel zahvalo za njeno razumevanje, ki ga je pokazala s tem, da je dodelila občini ustrezno finančno podporo, brez katere ne bi mogli uresničiti zastavljenih nalog. Deželni glavar Sima je zagotovil, da bo dežela tudi v bodoče skušala pomagati v okviru danih možnosti. V veselje občanov je povedal, da je deželna vlada pravkar omogočila nakup zemljišča za novo šolo v Kotmari vasi; cena zemljišča je znašala 900.000 šilingov in je bila skoraj v celoti pokrita iz deželnih sredstev. Ob tej priložnosti je deželni glavar opozoril tudi na načela deželne politike, ki služi spravi in sožitju. Majhen primer tega sožitja je bil kulturni spored svečanosti, pri katerem so poleg šolske mladine sodelovale razne društvene skupine, med njimi tudi pevski zbor domačega Slovenskega prosvetnega društva »Gorjanci". Po otvoritveni slavnosti, ki je privabila izredno veliko število domačinov, so si ljudje ogledali novo občinsko upravno poslopje, katerega gradbeni stroški so znašali 3,3 milijona šilingov. Bilčovs ga časa za dve uri tedensko in * porast kapitalnih stroškov. Z ukrepi proti »importirani inflaciji", katere nevarnost leži v podražitvi nemške marke, bo treba biti tudi prihodnje leto neprestano na mestu. K dosedanjim ukrepom, glede katerih so se sporazumeli socialni partnerji pri zvezni vladi, bo treba s strani gospodarstva napraviti vse, da na trgu ne bo prišlo do podražitev. Istočasno bo treba posvetiti vso pozornost izgledom, ki jih industriji in obrti odpirajo nova tržišča, katera je v zadnjih desetih letih uspelo pridobiti in se na njih uveljaviti. To je posebno trg dežel EFTA, kamor je Avstrija letos izvozila skoraj eno četrtino izvoženega blaga, medtem ko je leta 1958 odpadlo na te dežele le 11 odstotkov avstrijskega izvoza. Poleg prizadevanj na področju izvoza bodo potrebna tudi stvar-nejša razmišljanja na strani uvoza, kajti težave pri kalkuliranju uvoznih cen ne bodo v kratkem odpravljene. Z obojim in s celokupnim gospodarstvom v tesni povezavi je rešitev vprašanja skrajšanja delovnega tedna za dve uri. To vprašanje bo mogoče zadovoljno rešiti le po poti večje skrbnosti za dosego višje produktivnosti dela. Samo tako bo mogoče obiti nevarnost podražitve proizvodnje domačega blaga. Kakor tu bodo stroge kalkulacije potrebne tudi pri najemanju tujega kapitala za izvedbo potrebnih investicij. S tem, da je narodna banka obseg minimalnih rezerv zvišala za 1 odstotek, kar je načelno pravilno, se bodo podražili tudi krediti na kapitalnem trgu. Proračun zbornice obrtnega gospodarstva za Koroko predvideva v prihodnjem letu izdatke v višini 39,2 milijona šilingov, proračuni strokovnih skupin pa nadaljnje izdatke v obsegu 14,4 milijona šilingov. S tem bodo izdatki presegli letošnje za 7,4 odstotka. Na povabilo našega prosvetnega društva »Bilka" je v nedeljo 16. novembra v našem kraju gostoval moški pevski zbor »Dušan Jereb" iz Novega mesta. Zbor »Dušan Jereb" je koncertiral v Miklavževi dvorani, katero so ljubitelji slovenske pesmi napolnili do zadnjega kotička, da prisluhnejo pesmi gostov iz Slovenije. Po pozdravnih besedah predsednika društva »Bilka" Petra Sittra in pozdravu podpredsednika občinske skupščine Novo mesto Avguština Aubra je zbor pričel s svojim koncertnim sporedom, ki je že s prvo pesmijo »Mi smo Dolenci" pritegnil pozornost poslušalcev. Z vsako pesmijo se je navdušenje stopnjevalo in z burnim aplavzom je občinstvo pevce prisililo, da so morali nekatere pesmi tudi ponoviti. Pevski Zbor »Dušan Jereb" šteje štiriintrideset pevcev, med njimi tudi vrsto odličnih solistov, ki so svoj spored izvajali pod mojstrskim vodstvom zborovodje Toneta Marklja. Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto je v svojih pozdravnih besedah povedal, da je Dolenjska polna gričev, na katerih uspeva vinska trta in da so Dolenjci zaradi tega veseli ljudje. To smo ugotovili tudi mi, kajti kljub neprijaznemu meglenemu vremenu so med nas prišli s svojo veselo pesmijo in dobrim razpoloženjem, da bi jih želeli imeti še med nami, jih poslušati in se z njimi veseliti. Gostje so bili obdarovani z lepimi koroškimi nagelji, našemu društvu pa so podarili trojko umetniško izdelanih vinskih sodčkov, ki so res lepo spominsko darilo. Z gosti iz Novega mesta smo v Miklavževi gostilni še dolgo ostali v prijetni družabnosti. Dolenjskim pevcem se še enkrat zahvaljujemo za lep kulturni užitek, ki so ga nam priredili s svojo pesmijo. Naše pevke in pevci pa se že danes veselijo, ko bodo na povabilo obiskali Novo mesto in se srečali s prijatelji pevci. PRAVOČASNO MISLITE na voščila, ki jih boste za božične in novoletne praznike poslali svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Bogato izbiro voščil s slovenskim besedilom dobite v knjigarni »NAŠA KNJIGA" Celovec, Wulfengasse Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na slavnostno prireditev v čast slovanskima blagovestnikoma SV. CIRILU IN METODU ki bo v nedeljo 30. novembra ob 14. uri v Domu glasbe v Celovcu. V navzočnosti celovškega škofa dr. Kostnerja in mariborskega pomožnega škofa dr. Grmiča bo slavnostni govor imel škof dr. Graber iz Regensburga v Nemčiji. Sodelovaili bodo cerkveni zbori iz Roža, z Gur in iz Podjune, združeni zbor graških študentov in celovških bogoslovcev ter recitatorji Koroške dijaške zveze. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. Pevski zbor »Ivan Cankar« „ iz Celja gostoval v Pliberku Slovensko prosvetno društvo ki je dejal, da so prišli med nas s »Edinost" v Pliberku je minulo ne- pesmijo iz različnih slovenskih po- deljo imelo v gosteh moški pevski zbor »Ivan Cankar" iz Celja, ki je v dvorani gostilne Schvvarzl nastopil s celovečernim koncertom. Že takoj v začetku moramo zapisati, da je nedeljska prireditev za pliberško prosvetno društvo bila ponovno potrdilo o brezhibni organizacijski sposobnosti društvenega odbora ter o njegovem vplivu med našim ljudstvom v Pliberku in zlasti njegovi okolici. Brez dvoma ima pri tem velike zasluge zlasti predsednik SPD »Edinost" Lovro Potočnik, ki s svojim marljivim delom in predvsem s svojim konsekventnim kulturnim konceptom uživa med tukajšnjim prebivalstvom veliko spoštovanje in ugled. Zato ni čudno, da je koncert pevskega zbora »Ivan Cankar" iz Celja obiskala taka množica ljubiteljev zborovske glasbe, da je v Schvvarzlovi dvorani zmanjkalo sedežev in se je veliko obiskovalcev moralo zadovoljiti s stojišči. Kljub temu pa tudi tistim ni bilo žal, da so prišli na koncert, saj so bili deležni lepega kulturnega užitka. To predvsem zato, ker je zbor pod vodstvom prof. Lebiča izvajal spored pesmi, katere smo v Pliberku po večini slišali prvič. Obiskovalci koncerta so imeli možnost spoznati nov del neizčrpne glasbene zakladnice slovenskega naroda. Toko je v začetku povedal tudi govornik zbora Justin Felicijan, krajin, pri tem pa se zavedajo, da koroške pesmi najbolj znajo zapeti Korošci sami. Kljub temu je Ker-njakova pesem, ki je bila na sporedu, pri občinstvu našla izredno topel sprejem; enako tudi tiste, ki jih je zbor dodal. Zelo je ugajala Kernjakova »Oj ti preburna ženska stvar”, ki smo jo v izvedbi moškega zbora tokrat slišali prvič. Nov je bil za nas tudi zaključni venček narodnih pesmi, ki je sestavljen iz različnih narodnih motivov. Zapisati je treba še, da je v zboru nekaj izredno nadarjenih solistov in je razumljivo, da so pri poslušalcih bili dobro sprejeti in da je prišlo tudi do ponovitev oziroma dodatkov po sporedu. Za uvod je goste s svojo pesmijo pozdravil društveni pevski zbor, nato je gostom izrekel dobrodošlico predsednik društva Lovro Potočnik, medtem ko je pred pričetkom drugega dela koncerta v imenu pliber-ške občine spregovoril podžupan Mirko Kumer. Za topel sprejem se je zahvalil tov. Felicijan in v imenu gostujočega zbora povabil bli-berški zbor na protiobisk v Celje. Po končanem koncertu je poskrbela za dobro razpoloženje godba, ki je celjske pevce spremljala na njihovem obisku v Pliberku. Tako so prišli na račun predvsem mladi, ki se radi zavrtijo ob zvokih zabavnih melodij, in s temi celjski godci niso skoparili. KOLEDAR Petek, 21. november: Dar. D. M. Sobota, 22. november: Cecilija Nedelja, 23. november: Klemen Ponedeljek, 24. november: Janez Torek, 25. november: Katarina Sreda, 26. november: Konrad četrtek, 27. november: VirglliJ Novi pogledi gradnje mest Dvakrat na dan smo priča največjemu preseljevanju ljudstev v vsej zgodovini: zjutraj in zvečer, ko se ogromne množice prebivalcev velikih mest vale iz zelenih naselij v asfaltna središča, in se po opravljenem delu spet vračajo. Dvakrat na dan zavlada v velemestih kaos, zakaj mesta niso več kos svojim nalogam. Strokovnjaki sodijo, da so se mesta že zdavnaj »razletela". Arhitekti, urbanisti in sociologi so si edini, da zdaj ljudje žive povsem drugače kot pred petdesetimi leti. Mesta pa še vedno grade na osnovah, ki so jih sestaviti na koncu 19. stoletja. Treba je najti nove oblike stanovanjskih in poslovnih naselij. Načrti za mesta prihodnosti, pa naj so jih narisali v Aziji, Ameriki ali v Evropi, imajo ©no samo zares skupno odliko: ljudje naj žive tesneje skupaj. »Stiskanje", pravijo temu arhitekti, iin zdi se jim nujnost, ki se ji ne moremo izogniti, saj število ljudi enormno narašča. Če tega ne bodo storili, kje pa bodo leta 2000 živeli ljudje, ko pa se Zemlja prav nič ne poveča. Jasno pa je, da prinaša proces vse bolj koncentriranih naselij tudi številne psihološke in socialne probleme. Tako se načrtovalci ukvarjajo predvsem s tem, Kako bi pri vsem »stiskanju" vseeno zagotovili ljudem kar se da zasebno stanovanje. Načrt, ki veliko obeta, se zdi projekt, ki so ga izdelali arhitekti univerze Princefon. Gigantske, tudi 30 kilometrov dolge zgradbe, naj bi obvladale prenaseljenost New Yerseja. Vsaka izmed teh ogromnih celic ima drugačen namen. V eni je industrijsko podjetje, v drugi stanovanja, v tretji prostori za javne in kulturne prireditve ter trgovsko središče. V takšnem celičnem mestu bi živeli deset-tisoči prebivalcev tesno drug ob drugem, pri tem pa naj bi si vsak po svoje uredil prebivališče. Dostopi do stanovanj so speljani tako, da se lahko brez težav izognemo sosedom, če si želimo samote, in vsakemu stanovalcu zagotavljajo kar največjo zasebnost. Barve ljubezni Na Kitajskem še vedno upoštevajo nekdanje običaje, kadar gre za barve. »Ona" obleče modro obleko, če bi rada ugajala moškemu, črno, če bi rada naredila nanj globok vtis, zeleno, če ga hoče zapeljati ... Kitajka je prepričana, da rdeča barva zve-iuje njeno strastnost, srebrno bela pa je dokaz njene nežnosti do »njega". Če je Kitajka otožna in bi rada vzrok svoje žalosti zaupala ljubljenemu človeku, oblete sivo obleko. Kitajski fantje se imenitno znajdejo v tem barvnem krogu in se brez mnogo besed sporazumevajo s svojimi dekleti. Ko raziskujemo, kje je vzrok zo stisko sedanjih velemest, ugotovimo tri osnovne pomanjkljivosti: — Starožitna predpostavka o »delitvi mesta", ki zahteva, naj bo mesto razdeljeno v stanovanjske, poslovne in industrijske četrti. — Ljudje soooo<><>o<>ooooo<><><>ooooo<><>o oooooooooooooooooooooooooooooo^ooooooc ARTHUR PORGES Jaz sem Markheim Mrs. Colby je stala v temi in opazovala neznanca, ki je hodil po rečnem bregu. Moški se je ustavil ter se zamajal. Njegov namen je bil Mrs. Colby jasen. Pognala se je naprej. Ko je moški zaslišal topot njenih korakov, se je zdrznil. Preden je zbral dovolj volje in moči, da bi se pognal v ledeno mrzlo vodo, ki je tekla globoko pod njim, ga je Mrs. Colby zgrabila za suknjič. »Ne! Ne, nikar ne storite tega!" je zavpila. Nekaj trenutkov se ji je upiral, ker je mislil, da bo popustila. Potem pa je stopil nekaj korakov nazaj. Obrnil se je, toda megla je bila tako gosta, da njegovega obraba ni bilo mogoče razločiti: podoben je bil bledemu madežu. Ko sta prišla pod veliko svetilko, je Mrs. Colby ugotovila, da je mlad. Vprašala se je, zakaj mu ni do življenja, ki je večini ljudi tako pri srcu. »Gospa?" je naposled vprašal z zamolklim glasom. V tistem je Mrs. Colby obšla rešilna misel. Saj ni za prazen nič hodila po bregu ter iskala rešitve. Skušala je presekati gordijski vozel in ubiti svojega moža doma. Zelo lahko bi bilo; in tisto neumno zaklonišče pred atomsko bombo, ki ga je bil zgradil v največji tajnosti, bi bilo ide-alno skrivališče — brezhibna grobnica. Toda kadar izgine tako bogat in slaven človek, pade sum najprej na njegovo ženo. Toda zdaj se je domislila nečesa boljšega. Prednjo je bil človek, ki ne bi ničesar izgubil, če bi ji pomagal. Med njima ni bilo nobene zveze, ki naj bi jo policija odkrila. »Sediva na klop," mu je ukazala. Nedvomno je bil neznanec slabič, ki uboga sleherni energični ukaz. »Ne, na tistole v temi. Bolje je, če se ne vidiva preveč razločno." Neznanec jo je ubogal in sedel. Boječe jo je pogledoval, toda svetilka je bila predaleč in megla pregosta, da bi lahko videl njen obraz. »Samo nekaj mi povejte," je hladno rekla. »Zaradi denarja?" »Kaj ni vedno tako?" »Ni potrebno," je mirno odgovorila. »Lahko bi bilo zaradi bolezni ali ženske. V tem primeru .. ." »Kakšna pa je razlika?" »No, potem niste za nobeno rabo." „Ah!" je vzdihnil. »Vidite," je povzela, »imam denar, preveč ravno ne." Le zakaj naj bi mu povedala, da bi podedovala nekaj sto milijonov, če bi mož umrl. To bi že zvedel iz časopisov — kakor tudi za njeno ime. Toda če je dobro razumela njegov značaj, bo vzel, kolikor mu bo dala, potem pa se umaknil. Morda je nekoliko tvegano računala, toda mladi bojazljivec je bržkone ne bi izsiljeval. Konec koncev pa bi s tem on več tvegal. »Če vam je do tega, da zaslužite, bi šlo." »Kako pa?" »Da nekoga ubijete." Slišala je, kako diha. Precej časa je molčal, nato pa je dejal: »Torej za to gre. Moral bi si misliti. Moje življenje za njegovo. Sprašujem se, ali zasluži smrt in ali je to pomembno?" »Za vas ni. Sicer pa bi morali vprašati, ali ste vi vredni življenja. Pa pustiva to moralno razglabljanje. Nagla smrt je dosti predobra morda za ... človeka, ki zanj gre. Povejte mi samo, koliko bi potrebovati, da ne bi spet skušali skočiti v vodo? »Toda poslali me bodo v plinsko celico,” se je uprl. Čez nekaj časa je dodal: »Zelo neumen ugovor za človeka, ki hoče napraviti samomor, kajne?" »Seveda. Vendar ne boste prav nič tvegali, če se boste ravnali po mojih navodilih. Poslušajte." Njen glas je bil le še zarotniško mrmranje. »Ubili boste tujca, človeka, ki nima z vami nobene zveze. Kdo bi vas lahko sploh osumil? Pojutrišnjem bo ta človek v Chicagu. Če se odpeljete z letalom, ste lahko tam prej od njega. Dobro vem, kdaj bo šel v neki zasebni klub v severni četrti. Odšel bo sam, in sicer skozi vrata, ki vodijo v ozko uličico. V Chicagu so napadi pogostni. Samo izpraznite njegove žepe. V njih bo približno tisoč dolarjev, ki jih lahko obdržite. Verjemite mi, da bo policija prepričana, da gre za roparski napad." »Ne razumem," je rekel. »Zakaj čikaškli klub in zakaj vrata, ki vodijo v uličico? Zelo čudno..." »Moj... ta moški ima določene strasti, ki jih lahko zadovolji samo na določenih mestih. Tisti klub je med najljub-šimi. Če bi ubili kogarkoli, ki stopi iz tiste hiše, bi bilo lepše na svetu. Vendar vam za to ni treba skrbeti." Pogledala ga je. Ker je molčal, je nadaljevala: »Ko bo policija preiskovala zadevo, boste vi že daleč. Imeli boste dovolj denarja za lepo življenje. Pojdite v San Francisco. Tja vam bom poslala denar. Sicer pa se vam ni treba ničesar bati. Vse bo šlo v redu, če se boste ravnali po mojih navodilih." »Neusmiljena stranka ste," je jezno zamrmral. « — Štev. 46 (1430) 21. november 1969 Bronhitis - bolezen jeseni in zime Zima prinaša s svojim mrazom, snegom in ledom veliko veselja iin možnosti za zdravo športno utrjevanje v prirodi, prinaša pa tudi nevšečnosti. Tako je prav zimski čas tisti, v katerem se najlaže prehladimo. Eno takih prehladnih obolenj je vnetje dihalnih cevi v pljučih. Strokovno poznamo to bolezen pod imenom bronhitis. Pod tem imenom je danes že dobro znana tudi med laiki. Za bronhitis gre takrat, kadar vnete cevi, predvsem zg. dihalnih poti, spremlja dražeč in močan kašelj ter včasih v začetku tudi vročina. Vendar ta ni nikdar visoka in povzroča le splošno nelagodno počutje. Po mučnem 'in dražečem kašlju v začetku, se po nekaj dneh pojavi obilen izpljunek. Bolezen povzročajo bakterije, ki preko ustne votline in nosa vdrejo v zgornje zračne cevi pljuč. Če bolezen ne traja več kot 10 dni, ni potrebna zdravniška nega. Lahko jo kar sami pozdravimo v okviru domače lekarne. Naj vam priporočamo nekaj načinov zdravljenja: zvečer pripravimo bolniku, ki ga je napadel bronhitis, inhalacijo: v velik lonec vode s kakimi 3—4 I vode kanimo nekaj kapljic smrekovega olja, ki ga dobimo v vsaki apoteki brez recepta. Lonec pokrijemo z veliko brisačo in tople »pare, ki se razvijajo, vdihavamo. Priporočati bi, da to opravimo tik preden gremo v posteljo, tako da po inhalaciji ne menjamo več temperature okolja. Najbolje pa je, če inhaliramo potem, ko smo že v postelji. Med boleznijo pijemo samo tople pijače, kadilcem pa svetujemo, da za dva ali tri dni stisnejo zobe in prenehajo s kajenjem. Če se bolezen ne pozdravi v 10—12 dneh, je treba stopiti k zdravniku. Po tem času je potreben strokovni pregled iz dveh razlogov: ali kašelj, ki bolnika muči, nima svojega vzroka v bronhitisu, ali pa skuša bolezen preiti v kronično, kar pa tudi ni prav. Za konec še tole: nasvet vsem, ki se v pozno jesenskih in zimskih dneh vozijo na delo z motorjem ali kolesom. Prekrijfe si usta z volneno ruto in prisilite se na to, da se naučite dihati skozi nos. Če si hočete nakopati bronhitis, ni namreč nobena stvar tako škodljiva, kot prav dihanje s široko odprtimi usti v mrzlem ali celo meglenem jutranjem zraku. Star časopisni papir Tudi pri zdravju je koristna samopomoč Marsikdaj se zgodi, da človek v zadregi prisluhne drugim, kaj mislijo ali kakšne izkušnje imajo pri tej ali oni bolezni. Pri vsaki stvari ravno ne obiščemo zdravnika. Včasih se zgodi, da nam zaradi obilic bolnikov zdravnik ne razloži vsega, kar nas zanima. Na drugi strani pa včasih tudi pozabimo vprašati nekatere stvari, in potem to dopolnjujemo z izkušnjami drugih. Včasih so te izkušnje dobre in veljajo za nas, drugič pa nas lahko zavedejo na krivo pot. Enaki bolezenski znaki so lahko prisotni pri različnih vrstah bolezni in je njihovo zdravljenje lahko različno. V teh primerih je 'kakšen nasvet znanca, ki je bil zanj koristen, seveda za nas popolnoma nekoristen. V ambulanti ali posvetovalnicah dostikrat naletimo na mlado mamico, ki prvič prinese otročička na pregled. In naenkrat jo zasujemo z nasveti o prehrani otroka, o dodatkih ki jih mora dobivati, o negi otroka, o povijanju, o negi kože, o preprečevanju rahitisa itd. Preveč stvari mogoče, da bi si jih lahko kar tako v naglici zapomnila, vendar vse zelo potrebne. Zato je potrebno ne samo, da obiskujemo zdravnika, ampak da tudi sami vzamemo v roke kakšno poljudnoznanstveno knjigo, ki nas bo poučila o osnovnih stvareh, ki jih moramo znati o tej ali oni zadevi. Po posvetu z medicinsko sestro ali zdravnikom bomo marsikdaj tudi še morali vzeti v roke takšno knjigo, da si dopolnimo ali utrdimo znanje o tem. Mlade mamice so zelo pogosto pod vplivom babic, ki si lastijo bogate izkušnje pri prehrani, negi in vzgoji otroka. Marsikdaj nam bodo njihovi nasveti zelo dobrodošli. Zgodi pa se tudi, da so včasih zastareli in da jih je treba nekoliko spremeniti. In ravno te razlike med sedanjo in dosedanjo prakso naših babic bomo našli v sodobnih knjigah. V tej zvezi bi želeli opozoriti na to, da ne segajmo po kompliciranih knjigah. Prav je, da je človek zdravstveno izobražen, da ve, kako si lahko v sili pomaga. Nikakor pa pri tem ne skušajmo iti v preširok obseg, ker se nam bo zgodilo tako kot tistemu, ki je bil v gozdu in zaradi posameznih dreves ni videl gozda. Dobra knjiga je torej najboljša pomočnica, kadar potrebujemo osnovne zdravstvene nasvete. In nabavimo si jo dovolj zgodaj, da se lahko pripravimo na vse, kar bomo potrebovali. Skoraj ni družine, ki ne bi bila naročena vsaj na en časopis. Marsikje ga sproti porabijo, pri drugih pa se papir začne nabirati in večkrat smo v zadregi, kam z njim. Večkrat gospodinje pozabljamo na časopis in ga premalo uporabljamo pri svojih vsakodnevnih poslih. Kje si lahko pomagamo z njim? Nobenega gospodinjskega dela ne bi smeli začeti brez časopisa. Naše delovno mesto, najsi bo to klasična miza sredi kuhinje ali prostor, namenjen pripravljanju jedi v modernih stanovanjih, pregrnemo vselej z več listi časopisa. Na njih čistimo zelenjavo, lupimo krompir, trebimo solato, režemo čebulo, skratka opravljamo vsa dela, ki spadajo v predpripravo jedi. Po končanem delu odpadke zavijemo, vržemo v posodo za smeti alli v jašek za odpadke in že se bomo lahko lotili naslednjega dela. Ali ste pomislile, v čem vsem nam je koristil časopis? Miza je ostala čista, nobenih smeti na tleh, nič nereda ipo kuhinji, pohištvo smo obvarovale prask ali urezov, ko nož mimogrede zdrkne ali kak drug predmet zapusti trajno okvaro. S časopisnim papirjem, dobro narezanim ali natrganim, najlepše umijemo mlečne in oljne steklenice. Ko ga spravimo v steklenice, ga zalijemo z malo vroče vode in gosto kašo toliko časa potresavamo, da pobere vse mlečne in oljne ostanke. V slabem vremenu, ko se vrnejo družinski člani domov z mokrimi čevlji in klobuki, se spet spomnimo časopisa. V obuvalo natlačimo v kepe zmečkan papir, da vpije vlago z notranje strani. Čevlji se hitreje posušijo, kar si posebno želimo pozimi, da lahko malemu smučarju ali sankaču čim prej spet omogočimo zimsko veselje, obenem pa čevlji ohranijo tudi prvotno obliko. Isto velja za pokrivala. S časopisom nabašemo zimsko obutev, ki jo spravimo čez poletje: škornje, visoke čevlje itd. Papir odleže za kopita, ki jih ni v nobenem gospodinjstvu toliko, da bi jih lahko napeli v vsak par čevljev. Časopisni papir je odlično polnilo za vložke med dvojnimi okni pozimi. Na lahko zmečkan papir ovijemo z več razgrnjenimi polami, da dobimo debelo klobaso, ki jo porinemo v primerno prevleko, ali pa klobaso obdamo z lepšim papirjem in jo položimo med okna. Tak papirnat vložek lahko večkrat menjamo in nam ni treba čakati, kot navadno delamo z Ob vsakem letnem času - limone Ali ste že kdaj pomeli med prsti list limoninega drevesa. Ko ste ga poduhali, ste zaprli oči in uživali njegov čudoviti vonj... No, pa to je bil samo droben list! Zelenkasto rumen sadež pa nam nudi veliko več in ima nekatere lastnosti, ki ga odlikujejo pred vsem drugim domačim in južnim sad-jem. Limona vsebuje največ C vitamina Limona gasi žejo Limona kisa juhe, solate inl marinade Limona odišavi mesne In močnate jedi Limona očisti umazane roke Limona odpravlja rjo s perila Limona je sadje za dojenčke in odrasle, za bolne in zdrave Limona je kratko malo nepogrešljiva Limone so doma v Italiji, Španiji, Grčiji, Turčiji, na Cipru, prihajajo pa tudi iz oddaljenih dežel. Te morajo biti posebno skrbno spravljene, ker se zelo hitro kvarijo. Njihova življenjska doba je ob skrbni negi nekako 2 meseca, najbolje pa se držijo pri dveh do štirih stopinjah toplote. Ker so limone »poosebljen" C vitamin, jih ne kupujmo samo, kadar smo prehlajeni, ampak jih imejmo stalno v zalogi. Ne stiskajmo jih samo v čaj, ampak z njimi nadomestimo kis na raznih solatah, dodajmo nekaj kapljic soka že gotovim kuhanim omakam, ne pozabimo ožeti limone v kompote, ponudimo jo k ocvrtemu mesu in vsakovrstnim ribam, zamešajmo sok pol limone in nekaj ostružkov lupine v kozarček jogurta s sladkorjem, spomnimo se je, kadar vlagamo kompote ali kuhano sladko in za poživila jo ponudimo v Iribih po naporni hoji skupaj s pravo kavo. vložki iz blaga, do ipomladi, da vse sajaste in bolj črne kot bele končno operemo. In še nasvet, za katerega morda ne veste. Zgodi se, da nikakor ne moremo zabiti žeblja v zid. Luknja se veča, žebelj se maje, ali naj začnemo steno načenjati še na enem mestu? Časopis, naš pomočnik, bo tokrat nadomestil mavec, ki ga trenutno ni niti prahu pri hiši. Žebelj bomo ovili z mokrim papirjem in potisnili v odprtino. Ko se bo papir čez dan ali dva posušil, bo trd kot mavec in žebelj bo močno pritrjen. Ob tej priliki se boste gotovo spomnili, da so vaši otroci ali ste morda tudi sami iz razmočenega časopisa oblikovali glave lutk. Torej, čemu vse lahko služi star časopis! Ribe v prehrani Težnja, da bi izkoristili bogastvo rek in morij, je velika. Ribe so polnovredna živila in so potrebna človeškemu organizmu. Da so ribe resnično zdrava prehrana, nam dokazujejo Norvežani iin Japonci, ki so jim ribe osnovno živilo. Znani so kot odporni ter dobri športniki in niso zamaščeni, pač pa čvrsti. Ribe vsebujejo več beljakovin kot meso, približno toliko kot skuta, jajca in telečje meso. Razen tega vsebujejo vitamine in rudninske snovi. Mimo omenjenih pozitivnih lastnosti imajo še eno prednost: poceni so. Če primerjamo ribe z drugimi beljakovinskimi živili živalskega izvora, vidimo, da so najbolj poceni. Njim sledijo jajca, nato pa meso. Pa še eno prednost imajo ribe: hitro so pripravljene. Ribje jedi so lahko prebavljive. Po njih ne občutimo utrujenosti in niti zaspanosti. Ribe lahko pripravimo s slanino. Taka jed je izdatnejša in zlasti fizičnemu delavcu potrebna. Pri nakupu rib pa moramo biti posebno pozorni. Sveža morska riba ima čvrsto meso, bistre 'izbuljene oči in vonj po morski vodi. Rib ne hranimo v polivinilastih vrečkah, pač pa jih damo v stekleno ali porcelanasto posodo in postavimo na hladno. Marsikdo ne prenese močnega vonja morskih rib. Obložimo ga tako, da že pred pečenjem ali kuhanjem ribe nakapamo z limoninim sokom ali vinom. Prav tako vonj omilimo, če ribe pred pripravo obložimo z zeleno ali s peteršiljem. Poskusite! Jedila iz korenja KORENČKOVA OMAKA Korenček očistimo in nastrgamo ali narežemo na tanke rezine. Napravimo prežganje s sladkorjem In moko. Najprej zarumenimo sladkor in šele potem dodamo moko, zeleni peteršilj, malo popra in soli. V to stresemo korenček, dolijemo juho in kuhamo dokler se ne zmehča. PRAŽEN KORENČEK Popolnoma mlad korenček operemo, očistimo in celega pražimo na maščobi. Takšen korenček lahko dodamo kot okras h kuhanemu mesu. KORENČKOV PIRE Korenček očistimo in nastrgamo. Nato ga dušimo na vroči maščobi z nekoliko sladkorja, čebule in dolijemo nekoliko juhe. Ko je korenček mehek, ga pretlačimo, naprašimo z moko in prekuhamo z juho. KORENČKOVA SOLATA Očiščen korenček nastrgamo, dodamo strtega česna, posolimo. Nato nalijemo olja in kisa kakor to delamo pri drugih solatah. <>C><>C><><><>0<><>0<^ »Hvala, to je zorne poklon. Va-žneje za vas pa je, da sem stranka, ki plača.” »Koliko?" »Koliko potrebujete?” »Potrebujem pet tisoč ali pa ..." »Ali pa? Kaj? Zapor, sramoto? No, to sploh rti pomembno. Niti ne marom vedeti, kdo in kaj ste. Pet tisoč? Dodajte še tisto, kar boste našli pri njem. Dala vom bom deset tisoč: hočem, da ste zadovoljni, -razen tega pa ne moram, da bi pozneje še več zahtevali od mene. Z izsiljevanjem ne boste ničesar dosegli, če pa bi me ovadili, bi oba prišla v plinsko celico. Deset tisoč je lepa vsoto za delo, kjer so že pripravljeni vsi načrti." »Jutri ob ist-i uri pridite semle,” je nadaljevala Mrs. Colby. »To je zanesljiv kraj. Ne moram, da bi me videli v obraz, kakor mi ni do tega, da bi vas joz videla razločneje kot zdaj. Vem, da boste pozneje zvedeli, kdo sem, toda to je nekaj drugega kot trdno pričevanje. Jutri vam bom dala petsto dolarjev za obleko in letalsko vozovnico. Potem pa vom bom natančno povedala, kako boste zaslužili ostalo. Izbrala vam bova ime. Na to ime vam bom poštno ležeče poslala denar. Dobro bi bilo, ko bi imeli posetnice z novim imenom in nekaj pisem. Sva zmenjena?” »Zmagali ste,” je utrujeno rekel neznanec. ■ Mrs. Colby je v postelji še dolgo razmišljala o zadevi. V vzidani blagajni je bilo vedno dovolj gotovine, kar je bila edina koristna Sanfordova slabost. Tako bo neznancu poslala denar v manjših bankovcih, ki jih ni mogoče identificirati. Samo priimek mu mora še izbrati. Razmišljala je in se naposled spomnila, da se je morilec v neki Ste-vensonovi povesti pisal Markheim. Imena se ni spominjala. No, bo pač zadoščalo takole: J. R. Markheim, poštno ležeče, San Francisco. In njen mož bo mrtev. Zaslužil je smrt. Nobena poštena ženska ga ne bi mogla dalje prenašati, pa čeprav je bil poln denarja. No, saj ni bila nič več poštena žensko, česar je bil tudi on kriv. Vendar se je vsaj spuščala v avanture s privlačnimi možatimi in skrbno izbranimi moškimi. On pa je zahajal v čikaške javne hiše. Ločiti se ne bi mogla, ker tudi ona ni imela čistih rok, zato se je odločila za moževo smrt. Dr. Calder se ne more oženiti z ločenko. Pomislila je na njegov suhi, mračni in posmehljivi obraz, na katerem je vsaka poteza dokazovala moč in obvladanje, in zaspala je s smehljajem na ustnicah. Umor Sa-nforda Colbyja, lahkoživca dvomljivega slovesa, je bil senzacija. Časopisi niso toliko pisali o tem, da je bil ubit v zakotni čikaški uličici, temveč o njegovih navadah. Naklada se je v nekaj dneh močno povečala: Aretirali so nekaj nepomembnih lopovov in izbrali enega za krivca. Toda porota je tako malo cenila Colbyjevo družbeno veljavo, da je osumljence oprostila. V nekaj dneh je bila zadeva Colby pozabljena, ker se je pripetil drug umor. Umor iz strasti z dvema mrtvima ter ducatom znanih imen. ■ Prav takrat, ko se je javnost nehala zanimati za umor Sa-nforda Colbyja, je njegovo vdovo presenetil neljub obiskovalec: slabo oblečen mladenič potuhnjenega obraza. »Prosim?” mu je rekla. »Oprostite, gospa.” Njegov glas je bil porogljiv. »Prepričan sem bil, da me boste spoznali." »Spoznala?” Spreletelo jo je po vsem telesu, čeprav je bil njen glas miren in hladen. Kaj je res tale? V obraz ga ni nikdar dobro videla, glas pa se ji je zdel pravi. »Jaz sem Markheim, gospa,” je posmehljivo rekel. Mrs. Colby se je zdelo, da ima pred seboj drugega človeka. Neznanec s klopi je bil slabič, ta pa je pravi pokvarjenec. »Ne vem, o čem govorite," mu je rekla. »No, no, gospa Colby... Ali vam moram reči vdova Colby? Saj se spominjate ... klop, reka ... Rekli ste .. In naštel je na pamet ducat prekletih podrobnosti z obeh razgovorov. »In potem ste mi poslali denar v San Francisco.” »Kaj hočete?" je zamrmrala. »No, ali lahko vstopim. Nerad se pogovarjam na pragu." Spustila ga je v hišo. Sedel je na divan in jo opazoval. »Ne poznam vas," mu je rekla Mrs. Colby. »Ne razumem, kaj ste mi hoteli povedati. Zdi se mi, da ste zašli v težave, zato sem vas tudi spustila v hišo. Vendar vas nisem še nikoli videla.” »To pa res ni lepo od vas, saj sva družabnika," je rekel in se zlobno režal. Tiho ga je gledala, vendar se ni zmedel. »Ves denar sem zaigral," je nadaljeval. »Zato bi ga rad malo več. Imate ga dovolj. Morda bi ga lahko skupaj zapravila, punčka." Mrs. Calby je pomislila, da go ne sme odbiti, ker bi lahko vso zadevo spravil na dan, zavarovalniški in policijski agentje pa so strašno sposobni. Prijazno se je nasmehnila in vprašala: (Konec prihodnjič) Če hočeš uspeti, se moraš z vso silo upreti v bežečo želvo in jo z enim samim sunkom vreči na hrbet. Negibno je obležala in kot polena molela vse štiri od sebe. Samo tako se človek lahko prepriča, ali je vredno truda, da jo opraži. Potem ji z enim zamahom sekirice razkoleš oklep in v tej naravni ponvi, katero je sončni bog ustvaril za moje rojake, si napraviš južino, vredno starih Inkov in njihovih bogov. .. Julio Vidal je pravkar natančno izpolnil ta navodila, ki mu jih je dala stara Indijanka. Medtem je kakih dvajset orjaških želv poskakalo nazaj v bližnje jezero. Nenadoma se je zaslišal pretresljiv krik in Julio je takoj prekinil delo. Ne, opica-vriskač to ni bila! Naglo je premeril tistih nekaj sto Centura G. Calderon: bambusovo trstiko. Celo prijazne kresnice, ki si jih je žena zvečer zatikala v lase, so nemirno prižigale svoje zelene lučke. Kakšno nevarnost so slutila vsa živa bitja? Julio Vidal je bil komaj nekaj mesecev v tem izgubljenem kotu perujske pokrajine Loreto in je kaj malo vedel o pragozdu. Njegovi Indijanci pa so bili vsi z doma, raztreseni naokrog in so nabirali v lonce sok iz navrtanih kavčukovcev! Za trenutek ga je prevzel strah. Toda ni bil mož, ki bi se bil dal tako naglo ugnati. Ko je ženo kolikor je mogel dobro obvezal, je šel ven. Vzhajajoči ru-menkljati mesec je bledo razsvetljeval čuden prizor. Z drevja je kar na gosto deževalo vej in orehov: opice so bežale. Vse kar je živelo v gozdu, je iskalo re- POPLAVA metrov do svoje koče, ves osupel zaradi veprov, ki so divje bežali mimo njega, tesno za njimi pa prelep tapir. „Si ti zakričala?" je ves v strahu zaklical pri vratih. Nobenega odgovora. Sredi koče je na tleh ležala njegova mlada žena nezavestna. Pičila jo je ena tistih majhnih kač, ki vendar skoraj nikoli ne napadejo človeka. Ostalo je samo eno skrajno sredstvo. Na ranico je natresel smodnika in ga zažgal. Meso je takoj raztrgalo kot cunjo. Šele zdaj je opazil, kako narašča vznemirjenost domačih živali. Udomačena opica, morska mačka z obrazom meniha, je vznemirjeno bila ob železno verižico. Pisana ara je s široko razpetimi krili, ki so se bleščala kakor slikarjeva paleta, visela izpod stropa. Kljun je krčevito zasajala v Cicero je rekel 0 Pazljivost sestoji v tem, da znamo razlikovati tisto, kar si lahko želimo, od tistega, česar se moramo izogibati. # Če je bolečina huda, je kratka, če je dolga, je lahka. # Nihče ni toliko star, da bi ne verjel, da lahko živi že eno leto. # Vljudnost in potrpežljivost sta največji odliki velikega duha. # Neumno je gledati tuje napake, a pri tem pozabljati na svoje. # Pravega prijatelja spoznaš v nesreči. 0 Vsak človek se lahko zmoti, toda le bedak vztraja pri svoji napaki. # Človek je edino razumno bitje. V sebi skriva nekaj božanskega in v naravi zavzema osrednje mesto. 0 Sužnji zakona smo zato, da bi mogli biti svobodni. # Nič se ne suši hitreje od solz. # Meč je že dosti moril, toda precej manj od obreko-valčevega jezika. # Hvaležno srce ni samo največja vrlina, temveč je tudi Izvor vseh vrlin. # Za prijateljstvo ni večjega zla od prilizovanja, dobrikanja In pritrjevanja. # Varčevanje je velik dohodek. # Govornik mora paziti na tri stvari: kaj reče, kje ka| reče In kako kaj reče. # Brezdelje je nakovalo, na katerem vrag kuje vse mogoče grehe. šitve in odmev tega hrupnega bega je belopoltemu možu vznemirljivo bičal živce. Vse naokoli prav do gozdnega roba ni bilo videti nič drugega razen rjave zemlje. Toda, ali se ni kdaj pa kdaj zazdelo, kakor da valovi kot morje in da se vrhovi teh valov svetlikajo kot fosfor? Kot tesno zgneten tok se je valilo proti temni koči. Saj v mesečini vendar prst nima takega medlega kovinskega bleska? . .. Čisto po tihem so se bližali valovi, postajali so vse razločnejši in ko je že dolgo nepremično opazoval, je Julio Vidal poln groze razločil glavice orjaških mravelj. Mali makako je pričel vekati kot otrok, ara si je v smešnem obupu pulila peresa, ki so kakor svetlikajoči se rožni lističi počasi plavali k tlom. Julio Vidal je pomislil: ali naj poskusi navzlic nevarnosti, da pade in nikoli več ne vstane, drveti preko te gomazeče ravnice do jezera? Kaj pa njegova mlada žena! Kaj bo z njo? Od bolečin in razburjenja je bila izčrpana do kraja. Nemirno se je premetavala v omotičnem snu. Da bi jo odnesel na hrbtu? Nemogoče! Še najbolje bo, da se tesno zadela v koči in vse špranje v stenah zamaže s tekočim gumijem. Posazemne teh 0-gromnih mraveilj, ki bi kje skozi neopaženo razpoko le našle v kočo, zlahka pobije. Kljub nevarnosti, da se zaduši v gostem dimu, je na preprostem ognjišču, v majhnih želvinih črepinjah raztopil nekaj kosov kavčuka. Obleganje, pravo pravcato obleganje! In za-upaje v svoje čuječnost se je že smehljal. Spočetka je čisto po tihem škrb-ljalo, tako tiho, kakor gloda miška. Julio Vidal je uganil, da so to pred- HASSO HELGERT straže te neznanske, mračne, nad kilometer široke vojske, ki so v gostih vrstah plezale po stenah na streho koče in iskale špranje. Če je pritisnil uho na votle bambusove stene, je dobro razločil lahkotno praskanje drobnih neusmiljenih čeljusti. Ko je nekaj padlo na tla, se je sunkoma obrnil in s skoraj smešno besnostjo pohodil mravljo, ki je padla od stropa, nakar je takoj izbruhnil v krčevit smeh. Mar ni to vendar tako preprosto: kar lepo jih pomandraš z nogami! Skrbno je zamazal vse špranje s skoraj tekočim kavčukom. Gost dim mu je težko legal na prsi. Minila je ura napetega pričakovanja, toda nobenega šuma ni bilo čuti več. So morda mravlje le šle mimo? Živci so mu popustili, polagoma je zadremal. Proti jutru je skočil pokonci. Mala opica se je kriče branila z repom in zobmi zoper stotine mravelj. Skozi katero staro krtino neki so prišle v kočo? Tla in vse stene so bile že pokrite z njimi. V rdečkastem polmraku se je v njegovih razumnih očeh povsod blesketala žerjavica z ognjišča. Rjava povodenj, ki je zmerom naraščala, kakor vre na dan voda v izvirku, je segala vse više in više. Skoraj brez zavesti je z nogami drobil tisoče, jih teptal s podplati, jih mlel v kašo, zlil po tleh, kar je ostalo v želvinih črepinjah in navsezadnje sunkoma odprl vrata. Divje se je zagrozil in odskočil nazaj. Kamor so segale oči, mu je tenki mesec kazal valujočo, rjavo plast nemih mravelj. Nepremagljivo so prodirale v kočo, ker jer po njih mlladi naseljenec plesal blazen smrtni ples. Debela preproga, bleda kot uvelo jesensko listje mu je že ležala pod nogami, toda veletok je polzel dalije — kakor po načrtu, enakomerno, neslišno. In zdaj so že pričele lesti po vrveh, s katerimi je bila viseča postelja pritrjena na stropu, k bolni ženi. Za trenutek je Julio Vidal pomislil, da bi jo odnesel v naročju do jezera, kjer je ležal čoln in rešitev. Toda precej nato mu je silovit strah, da bi pod težo bremena utegnil spotakniti se, spodrsntiti, s silo stisnil grlo, ki je kar samo nemirno goltalo — in s tem strahom je hkrati prišla neznana mu sebičnost... Samo rešiti se, kolikor le noge dajo, samo rešiti se pred to strahotno smrtjo!... V kalni luči jutranjega svita se je mladi mož zdaj opotekel in omahoval kot pijanec, zdaj spet poskakova- Mifelavž izbira darila DOBRA KNJIGA — NAJLEPŠE DARILO šil. | Grimm: PEPELKA — Andersen: MEZINČICA — Andersen: GRDI RAČEK, barvna slikanica velikega formata, kart. 29.— ■ Perrault: RDEČA KAPICA — Andersen: MORSKA DEKLICA Grimm: BELA IN RDEČA ROŽA, barvna slikanica velikega formata, kart. 29.— ■ Collodi: OSTRŽEK — Andersen: VŽIGALIČARKA Andersen: SVINČENI VOJAK, barvna slikanica velikega formata, kart. 29.— H MOJA PRVA SLIKANICA (Trnjulčica, Bratec in sestrica, Zvesti služabnik, Dve roži) br. 22.— ■ NAJLEPŠE PRAVLJICE ZA OTROKE (Rdeča kapica, Ostržek, Sneguljčica, Svinčeni vojak) br. 22.— ■ RAČKA NOGOMETAČKA, zgodba za otroke, br. ilustr., 9.— H LENI MUCEK, zgodbo za otroke, br., ilustr. 9.— H UKRADENA TORTA, zgodba za otroke, br. ilustr. 9.— ■ ZVITI MEDVEDEK, zgodba za otroke, br. ilustr. 9.— H JUNAŠKI OSLIČEK, zgodba za otroke, br., ilustr. 9.— | KOLIKO JE URA, poučna knjiga za najmlajše, ii., kart. 19.— | SLIKANICE za barvanje, posamezni zvezek 6.— ■ Prežihov Voranc: SOLZICE, zbirka najlepših zgodb za mladino, 128 str., ilustr., kart. 42.— | France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, povest za mladino, 112 str., ilustr., br. 15.— ■ Jože Pahor: MLADOST NA KRASU, zbirka novel za mladino, 76 str., ilustr., kart. 13.— ■ Radislav Rudan: ŽIVALI IN ŽIVALCE, pemsi za mladino, 46 str., ilustr., kart. 12.— ER Kristina Brenkova: PRAVLJICE, izbor iz bogate zakladnice ljudskih pravljic, 158 str., ilustr., br. 6.— ■ Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK: nenavadna zgodba o lesenem človečku, 120 str., ilustr., ppl. 20.— R| Mihail Sadoveanu: TRMOGLAVI JANUŠ, spomini iz mladosti pisatelja, 66 str., ilustr., kart. 24.— ER ŽELEZNICA V BOUUNSKEM GOZDU, zgodba iz dežele palčkov, 112 str., ilustr., ppl. 22.— ■ MLADI VEDEŽ, leksikon za otroke, 116 str., veliki format, lilustr., kart. 127.— R| Dragotin I. Vresnik: ZAKLAD NA OBALI, razburljiva mladinska povest, 132 str., ilustr., br. 20.— Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti KNJIGARNA „ N A Š A KNJIGA” CELOVEC WULFENGASSE je kakor divja zver drvel preko jase k jezeru ... Ko se je čez nekaj dni Julio Vidal lahko vrnil h koči, je v njej našel samo še gole obglodane kosti. Mravlje so svoje delo pošteno opravile. 7' ::7f. ' ‘ ža dobro voljo „Daj no, Jure, prinesi no past za podgane iz trgovine „Toda saj sem jo vendar že prejšnji teden prinesel." „Res je, ampak v njej je sedaj podgana.“ On: „Razsipnosti me torej dolžiš. Kdaj pa sem še kaj po nepotrebnem zapravil?" Ona „No, ročni gasilni aparat si Osvajalec kupil že pred leti, pa ga še niti enkrat nismo uporabili * Milijonar, ki je preizkušal svojega bodočega zeta, je vprašal: „In bi ljubili mojo Krimhildo tudi, če bi bila revna." „Da. Seveda ,gospod." „No, sedaj pa ste zadosti povedali! Nočemo nobenih tepcev v družino." Robert je bil očarljiv in drzen mladenič, zelo prepričan, da je mogoče osvojiti vsako žensko. In vendar mu je zastal dih, ko je zagledal pred izložbo dekle, elegantno in lepo, kot da se je pripeljala naravnost z natečaja za miss sveta. „Tu z običajnimi triki za seznanjanje ne bo niči" je bliskovito pomislil. .Samo nenaden frontalni napad ima lahko uspeh." Pristopil je k lepotici, se osvajalno nasmehnil in rekel: „To je pa res prijetno presenečenje! Toliko časa se že nisva videla!" Dekle je hotela najprej kar oditi, potem se pa je premislila, se počasi obrnila, globoko pogledala Robertu v oči in skorajda zašepetala: »Dolgo, zares. Čudno se mi zdi, da si zdaj naenkrat tako navdušen: mislila sem, da si že zdavnaj pozabil name." Z največjo težavo je Robert premagal presenečenje; zatem pa se sklenil z očitno pomoto hitro okoristiti. Prej ali slej se bo izkazalo, da gre za zamenjavo ali kaj. Do tedaj je treba navezati vsaj prve stike. Naglo se je vživel v vlogo starego znanca in začel živahno ugovarjati: »Jaz da bi te pozabil? Tebe ne more nihče pozabiti, najmanj pa jaz!" Dekle je melanholično pokimalo. „Da, res me ne bi smel pozabiti. In vendar si tedaj nenadoma izginil, kot bi se vdrl v zemljo." Robert se je delal, kot da je močno ganjen. »Takrat res nisem mogel drugače. Skušal ti bom razložiti. Ali bi stopila čez cesto v slaščičarno?" »Še vedno imaš rad slaščičarne?" se je nasmehnila in tiho pristavila: »Ali se spominjaš, da sva si vedno naročila čokoladno torto? Meni zdaj ni več dosti zanjo. Herbert pa je čisto po tebi." »Herbert?” se je zgrozil mladenič. Dekle se je trpko nasmehnila: »Ah, da, ti niti ne veš. Najin otrok! Oktobra bo star tri leta ..." je rekla in nadaljevala: »Prav, če hočeš, pa me počakaj pred slaščičarno. Samo trenutek tule noter še stopim in kupim slikanico zonj." In Izginila je v trgovini. Ko je čez tri minute prišla ven, Roberta ni bilo nikjer več. »Uspelo je!" se je zadovoljno nasmehnila. »Takega nadležneža se drugače zlepa ne bi znebila.!" „Nikoli več! Dokler bom živ, ne bom več prosil ene ženske, naj se poroči z menoj!" „Kaj pa je bilo? Je rekla ,ne‘?“ „Ne. Rekla je ,da‘." „In teta Eleonora se torej ni nikoli poročila?“ „Enkrat je bila že na dve tretjini poročena. Ona je bila tam, duhovnik tudi; le oni, s katerim bi se morala poročiti, se ni prikazal." „Boste kupili šopek rož" vpraša cvetličarka na trgu. „Zakaj mi pa bo?" pravi gospod Lužar in gre naprej. „Zakaj pa ga ne bi kupili za žensko, ki jo ljubite?" zavpije prodajalka za znjim. Gospod Lužar je moral malce premisliti, nato pa je dejal: „Ne morem. Ja, vidite, poročen sem." * Pred magistratom pravi nekdo: „Nevesta je v belem. To je simbol sreče, kajti dan, ko se poročiš, je zanjo najsrečnejši dan v življenju." „ln zakaj so možje v črnem?" se takole mimo grede nekdo oglasi. * Še ena razlaga obstaja, kako se v zakonu sijajno lahko razumete. Povedal pa jo je gospod Thompson, ki z ženo tvori idealen zakonski par: „No, to je kaj preprosto. Zjutraj lahko počne, kar hoče, popoldne pa jaz počnem, kar ona hoče." Stara devica gospodična Kunigun-da pa takole odgovori, če ji kdo pravi, da ne bi bilo slabo, če bi se poročila: „Imam psa, ki renči, papigo, ki preklinja, ognjišče, ki mi venomer kadi, mačka, ki ga pred jutrom ni nikoli domov. In čemu mi bo še mož?" „Mama, koliko časa pa trajajo medeni tedni?" „Dokler ne boš rekla možu za denar." n HOKEJ NA LEDU Svetov.prvenstvo brez prvakov? Ali se bo prihodnje leto svetovno prvenstvo v Kanadi odvijalo brez dveh hokejskih »velesil" Sovjetske zveze in Švedske? Tako se vprašujejo v športnem svetu. Predstavniki sovjetske hokejske organizacije so namreč pred nedavnim izjavili, da se ne strinjajo s sporedom svetovnega prvenstva, kar se tiče njihove ekipe. Po tem razporedu bi morala namreč Sovjetska zveza v dveh zaporednih dneh odigrati kar tri tekme, medtem ko bi imele ekipe Kanade, Češkoslovaške in Švedske dan poprej prosto. Z bojkotiranjem svetovnega prvenstva v Kanadi pa se bavi tudi Švedska, ki so se ji zamerili Kanadčani, ker baje nočejo sodelovati na mednarodnem hokejskem turnirju, ki bo jeseni prihodnjega leta v Stockholmu. Do nesporazuma med obema ekipama je prišlo že na zadnjem svetovnem prvenstvu v švedski prestolnici, kjer so kanadski igralci v tekmi proti švedskemu moštvu žaljivo napadli slavnega igralca Ulfa Sternerja. Če bo res prišlo do tega, da bosta Sovjetska zveza in Švedska uresničili svoje grožnje, potem bo svetovno prvenstvo za ostale države pravzaprav račun brez krčmarja. Visoka zmaga proti novincu Celovško moštvo KAC je v okviru državnega prvenstva v Innsbrucku igralo proti novincu v državni ligi ECI Pradlu. Večkratnemu državnemu prvaku je pravzaprav zadostovala že ena tretjina igre za perfektno zmago, saj so igralci celovškega moštva kar enajstkrat potresli nasprotnikovo mrežo. S končnim rezultatom 17:1 in dvema točkama v žepu gledajo Celovčani precej optimistično na srečanje s tradicionalnim rivalom IEV iz Innsbrucka, zlasti ker so tudi v tekmi proti predarlskemu moštvu EC Feldkirch že v prvih 15 minutah odločili igro v svojo korist. NOGOMET Kvalifikacije za svetovno prvenstvo V Bukarešti sta pred veliko množico ljudi odigrali kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo v Mehiki ekipi Romunije in Grčije; izid je bil neodločen 1:1 (1:0). Vendar je Romuniji zadostoval ta rezultat, da se je kot enajsta država kvalificirala, kajti v svoji skupini vodi z eno točko prednosti pred Grčijo. Švica je sicer pokazala, da je napravila pomemben napredek na nogometnem področju, vendar ji to letos še ni zadostovalo za večje uspehe. Predvsem pa je v tej skupini Razočarala Portugalska, ki so ji mnogi pripisovali vlogo favorita; toda v odločilnih tekmah ji tudi tako slavna imena, kot so Eusebio, Augusto itd., niso mogla pomagati. Poleg Romunije si je konec prejšnjega tedna priborila »vstopnico" za svetovno prvenstvo tudi Sovjetska zveza, ki je v Ankari premagala Turčijo z nedvoumniip rezultatom 3:1. Če bo sovjetska enajstorica svojo sedanjo formo obdržala do prihodnjega leta, potem ima nedvomno dobre izglede, da zelo merodajno poseže v dogajanje v Mehiki, kjer se bodo srečala najboljša moštva na svetu. Veliko zanimanje vlada v športni javnosti tudi za jutrišnjo tekmo v Neaplju, kjer si bosta stali nasproti Italija in Vzhodna Nemčija. Obe moštvi sta si v dosedanjih treh igrah priborili po 5 točk, tako da bo sedanje srečanje verjetno odločalo o sodelovanju na svetovnem prvenstvu. KRATKE ŠPORTNE VESTI B Ljubitelji boksa si bodo jutri lahko o-gledali dvoboj med Italijanom Benvenutijem in Špancem Rodriguezom, ki sodi v srednjo kategorijo. Avstrijska televizija bo posnetek s tega boja prinašala ob 23.25 uri. H Po dosedanjih računih so priprave za poletno olimpiado, ki bo leta 1972 v Miin-chenu, stale že 7 milijard šilingov. B Celovško hokejsko moštvo KAC bo obe tekmi proti češkoslovaški Dukli odigralo na domačih tleh, in sicer 3. in 4. decembra letos. t. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 3utranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 22. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Pogled v znanstvene revije — 14.45 Velika simfonija — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: Nemčija — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Avstrijski samostani — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 23. 11.: 6.00 Poročila — 6.05 Vesele melodije — 7.00 Poročila — 7.10 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.00 Poročila — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 11.45 Iz gledališča — 13.00 Poročila — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 69 — 17.00 Poročila — 17.05 Obzornik znanosti — 18.00 Juž-notirolska oddaja — 18.45 Šansoni — 19.00 Poročila — 19.10 Veselo petje, veselo igranje — 20.00 »Tirolska balada", opera — 22.00 Poročila — 22.10 Tribuna —■ 23.00 Poročila — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 24. 11.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Orkestrski koncert — 21.45 Povratek vesoljske ladje »Apollo 12" — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 25. 11.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Ameriški pesnik in njegovo mesto — 17.10 Raziskovalci v gosteh — 19.30 Kulturno-poli-tične perspektive — 20.00 Za in proti — 21.30 Brez strahu pred glasbo — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 26. 11.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Veselp melodije — 13.45 Pripovedka — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Literarna delavnica — 22.10 Filozofija in jezik v sodobni miselnosti — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 27. 11.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Esej — 17.10 Lirika Franza Zwillingerja — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Na poti po Evropi — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.15 V žarišču — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 London-Pariz-Rim. Petek, 28. 11.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Iz sveta upodabljajoče umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Začelo se je pred 30 leti — 20.00 »Bizantinski Demetrij", radijska igra — 21.15 Komorni koncert — 23.10 Dunajska pesem. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otio-kom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 22. It.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt —■ 8.20 Obzornik za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Po željah — 17.10 Koroška pesem in beseda — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Priljubljene operetne in ciganske melodije — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 23. 11.: 6.35 Vleče se megla skozi dolino — 7.00 Veselo in zabavno — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Že vidim, že vem — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — ‘Razširjajte SLOVENSKI VESTNIK! 20.10 Protestantizem na Solnograškem — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 27. 11.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Socialna utopija in zgodovinska uresničitev — 9.30 Godalna skupina VVilhelma Dumke — 10.05 Pesniški opis — 10.35 človek v družbi — 10.45 Amaterski fotograf — 11.00 Mednarodne koračnice: Španija — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Za prijatelje operete — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Studio-koncert. Petek, 28. 11.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Zemlja, človek, gospodarstvo — 9.30 Na poti po štajerski — 10.05 Ameriška literarna oddaja — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Godci, zaigrajte! — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Konec tedna ob glasbi — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 22.25 Preko meje. SLOVENSKE ODDATE Sobota, 22. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 23. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 11.: 14.15 Informacije — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 25. 11.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Domače viže — športni mozaik. Sreda, 26. 11.: 14.15 Informacije — O gospodarstvu — Poper in sol. četrtek, 27. 11.: 14.15 Informacije — Vesti za kmetijstvo — Naša pesem — Zborovska glasba. Petek, 28. 11.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem: SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. ^ Sobota, 22. 11.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Iz naše starejše glasbe — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje baritonist Aleksej Ivanov — 17.05 Gremo v kino — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel »Fantje treh dolin" — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Iz naših zabavnih prireditev — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 23. 11.: 6.05 Dobro jutro — 6.05 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.00 Poročila — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Slovenske orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Ansambel Jožeta Privška — 16.10 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 17.05 Operna oddaja — 17.30 Radijska igra — 18.45 Ogrski trio — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 24. 11.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Zvoki iz operet — 12.10 Dve viziji Demetrija Žebreta — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje moški oktet — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Toneta Kmetca'— 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zagrebški | pevci zabavne glasbe. Torek, 25. 11.: 8.05 Operna matineja — 9.05 Partizanske tiskarne — 9.35 Ansambel Atija Sossa — 9.45 Slovenske narodne — 12.10 Igra violinist Pavle Škabar — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udej-stvojanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz opere »Jevgenij Onjegin" — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Lahka orkestralna glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Za ples. Sreda, 26. 11.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.45 Pojeta France Koren in Jožica Svete — 12.10 Iz opere »Partizanka Ana" — 12.40 Miro Kernjak poje koroške narodne — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Fagotist Vladimir Černe in violončelist Ciril Škerjanec — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.40 Lahko noč z beograjskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 27. 11.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Atene, blišč in beda antičnega mesta — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 12.10 Bach v češki iz- ! vedbi — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Ivanka Kraševec — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem — 22.15 Večer skladatelja Alojzija Srebotnjaka — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza. Petek, 28. 11.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.45 Pesmi jugoslovanskih narodov — 12 10 Tenorist Anton Dermota poje slovenske ljudske pesmi — 12.40 Nastop mešanega zbora iz Škofič — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščilo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Iz čeških logov in gajev — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Pesmi jugoslovanskih narodov izvajata zbor in orkester »Jože Vlahovič" iz Zagreba — 20.30 Spored zabavne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Igramo za ples. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiijS I Pavlihova pratika ( I JE IZŠLA ZA LETO 1970 I 1 E Prijateljem zdravega humorja in | E smeha sporočamo, da je prispela § 1 PAVLIHOVA PRATIKA za leto 1970. | | Dobite ali naročite jo v knjigarni „Na- | | ša knjiga" v Celovcu; cena je ostala | | nespremenjena in znaša tudi letos sa- = | mo 10 šilingov. | Oskrbite si jo pravočasno, preden | | bo zaloga pošla! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiR AVSTRIJA m JUGOSLAVIJA 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Večerni koncert — 18.30 Razgovor o umetnosti — 18.45 Koroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 Kaj pravite vi, gospod Farkaš? — 20.45 Operetni koncert — 21.30 Humor narodov: Švica. Ponedeljek, 24. 11.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljica — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 šolska oddaja — 10.45 Zgodovina v glasbi — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 13.55 Davčno pravo — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 „Kri-zanteme", radijska igra — 22.25 Govori športni zdravnik. Torek, 25. 11.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Človek in oblast na morju — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Jutri bom odrasel — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zabavni koncert. Sreda, 24. 11.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Za stoletnico otvoritve Sueškega prekopa — 9.30 Iz operete „Ro-semarie" — 10.15 Mladina igra za mladino — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Avstrija ob Renu — 15.00 Pogovor o znanstvenih knjigah — 15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Koroška včeraj in danes — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — Sobota, 22. 11.: 15.30 Listamo v slikanici — 15.50 Daktari — 16.40 Za zbiralce znamk — 17.05 Senlorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Prenos iz gledališča — 21.40 šport — 22.10 Čas v sliki — 22.20 »Ponoči na bulvarjih", kriminalni film. Nedelja, 23. 11.: 16.00 Za otroke: čarobna roža — 16.20 Flipper — 16.45 Kontakt — 17.05 Brez nagobčnika — 18.30 Oknar — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni razgled — 20.15 Avstrijsko stoletje — 21.15 Mednarodni glasbeni forum v Osojah 1969 — 22.15 Čas v sliki. Ponedeljek, 24. 11.: 18.00 Telešport — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI — 21.00 Telešport — 21.45 Pristanek vesoljske ladje »Apollo 12". Torek, 25. 11.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Rinaldo Rinaldini — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Satirična revija — 22.00 čas v sliki — 22.10 Arhitektura. Sreda, 24. 11.: 10.00 5000 let egipčanske umetnosti — 10.30 Kaj lahko postanem? — 11.00 črna obleka — 11.45 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.10 Mačja šola — 17.20 Za mladino: Kokeshi — 17.40 Pri cvetličnem zdravniku — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Deseta zvezna dežela — 21.05 Gledališče in diskusija: Skoraj Hamlet, tragikomedija — 23.10 Čas v sliki. četrtek, 27. 11.: 10.00 šolska oddaja: Tirolska — 10.30 Svet atoma — 11.00 Izvoz in uvoz — 11.30 Uči se bojevati, ne da bi ubijal — 12.00 Na obisku pri Gi-selbertu Hokeju — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Odkritje", televizijska igra — 2150 čas v sliki — 22.00 Pogled naprej: Revolucija mladine. Petek, 28. 11.: 10.00 Gradbeni načrt življenja — 10.30 Jakob Prandtauer in njegov krog — 11.00 Jane Povvell — 18.00 človek v vesolju — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Air-Taxl — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik —• 21.15 Časovno dogajanje — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Mednarodni jahalni turnir. Sobota, 22. 11.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Veseli planšarji — 18.15 Otroci Evrope — 19.15 Prva svetovna vojna — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Novi rod — 23.00 Poročila. Nedelja, 23. 11.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 12.15 Kažipot — 16.30 Gideon it Scotland Yarda, angleški film — 18.00 šport — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.05 Dokumentarna oddaja — 22.35 Dnevnik. Ponedeljek, 24. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.00 Tenis Jugoslavija-Velika Britanija — 17.40 Ostržek — 18.00 Po Sloveniji — 18.30 Oskrba odprtih poškodb — 18.50 Britanska dokumentarna glasbena oddaja — 19.20 Znanost in mi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dediščina, igra — 21.35 Pristanek vesoljske ladje »Apollo 12" — 23.00 Poročila. Torek, 25. 11.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.00 Tenis Jugoslavija-Vel. Britanija — 17.55 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Pod lipo — 19.05 Obiščite z nami Skopje — 20.00 Dnevnik — 20.35 Film z Gerardom Philipom. Sreda, 26. 11.: 9.35 šolska oddaja — 16.30 Madžarski pregled — 16.45 Oddaja za otroke — 17.30 človek, serijski film — 18.00 Šport — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let — 22.05 človek s kamero — 23.20 Podelitev Bloudkovih nagrad — 23.40 Poročila. četrtek, 27. 11.: 10.25 Otvoritev Hrvaškega narodnega gledališča — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Oddaja za otroke — 17.45 Po Sloveniji — 18.15 Pevski zbor Iz Laškega — 18.40 Spomini revolucionarjev — 19.10 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Buddenbrookovi — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 Chenandoah — 22.35 Poročila. Petek, 28. 11.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berryja Finna — 18.15 Marjan Kozina: Padlim — 18.30 Petdeset let ZKJ — 19.00 Poema 50, recital — 20.00 Dnevnik — 20.35 Revolucionarne pesmi v moderni priredbi — 21.10 Ko slišiš zvonove, jugoslovanski film — 22.40 Podelitev Ziherlovih plaket — 22.50 Poročila.