m PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Kulturni dom! to Vi . Štev 107 /170 m Poštnina platana v gotovini v' lyJ/ Spedizione in abbon. post. 1. gr. [ZJAVE TRST, torek 8. maja 1951 Cena 15 lir PREDSEDNIKA TRUMANA O AMERIŠKI POLITIKI; Zunanjepolitična debata v ZDA odloča o vprašanju vojne in miru bednik opozarja, da bi razširjenje vojne na Koreji pomenilo nevarnost nove svetovne vojne - Za ac Arthurjem je | M j« pred preiskovalno komisijo senata pričal obrambni minister George Marshall, ki je rorll nevarnost Mac Arthurjevih zahtev * Memorandum načelnikov glavnega stana od 12. januaria Fred- s raziriiiUm,an ie dancs Poni> teriUfo glavne smernice a-zunanje politike in Naril »’ da "jnsk, R~a"‘ da ie njihov se prepreči ^VnT glavni izbruh lrWrullik ie opozoril Arne- Sfc JUvitvi l--1 nastala po od- Polt^^^.ne smatrajo velike kot generala Mac Arthur- *cWno ^a',adno politično ali ^tnika0Dejal je, da ta ,IJ- Novo TO1?ca o yojni in minska " yojna. Pa bi bila a-tPTV0Jna. ie rekel Tru-opozoril, da so leta S«,*"® prvo atomsko Kaiboi Ni' ,nhrambno sredstvo dodal izbruh bombardira-Truman. je, da v, ---ruh nove sve-'tjitKi.j Jne in da dosežemo K 0 t.5nir- Nato je navedel rio H^ni, da je naj-° ®e mir ohrani: okre-omejitev vojne na solidarnost ZDA z % 'olV ^i02N- °»tmi O oŽn zavezniki. * d°sevi Truman dejal, da velik nanrpdpk v ui A3anJu ' .1^°*° nicč. da bi se ■ vSrian velik napredek v ** IH itnlektivne varnosti one, ki kritizirajo . da ne razu-°sr „ , Je najboljše upanje v bfv°ini je Truman, Nh« om?nil kdaj koli Mac jdt, ,jaVo ime, poudaril nuj-%1 Se spopad‘ne razširi. ,(it treba^a slede Ko- *vni okvir. HffilevM E>ostaviti vprašanje ! laoaa °kvir. Rekel je. da Jijskj na Kore-ji del kre-Jjrdii ?Vet°vne strategije in C? m » ie odločno stališče g Uriist v'l') napredovanje »11», *lenega imperializma v li' je. da je borba !u p^du na Daljnjem lu 5?*m tudi kjorba proti ila Zahodu "in potem ir.?..“°do kitajski vodite- vedno bol-j spoznati, 'ad ne izplača, in da i in htorali odpovedati na- Prenehati z boji, če ho- . —m ie Poudaril, da L ki Je korejskega sPO|pada n aPišalo ameriških žr- ktjihov vzhodu, temveč fit’ število silno pove- (L,.Ooii ie- da nihče ne bi če Kadovol'jen kot Kremno .se ZDA zapletle, v V ®VrcnJno>> v Aziji in pu' o ekaj Po nezavarovano. JniitiifPr Dred Trumanom je v N L ZDA na Daljnem siv koh^or.iI Pred preisko-Žh tali *i° senata general * - • obrambni minister Marshallovega 5svy*f - Vtfsio it o11 objavljen, ker i£ dej, ne njegove iztia-rshaii Vr° tajnost. te poudaril, da uži-Wmv6I*ivX p£,dP°ro velike ve. ‘h, >v OZN v svojih na-- Sn vspopad omeji in da se ne spremeni v tretjo svetovno vojno. «Naši napori na Koreji so nam orno. gočili pridobiti na času, je dejal Marshall, in obenem po-vspešiti izgradnjo naše obrambe in obrambe naših za. veznikov pred grožnjami so. vjetskega imperializma«. Mac Arthurjevo politiko je Marshall označil: «Mac Arthur L-i hotel, da prevzamemo nase nevarnost ne le vojne s Kitajsko, temveč' celo splošne vojne z ZSSR. Hotel bi, da bi to sto. rili tudi za ceno izgube naših zaveznikov in razbitja koalicije svobodnih narodov, hotel bi to, pa čeprav bi Zahodna Evro. pa bila zaradi tega izpostavlje.' na napadu milijonskih sovjet, skih armad«. Dejal je nato. da je bila ostavitev Mac Arthurja neizbežna, odkar je začel javno izražati ne le svoje ne. soglasje, temveč svoje nasprotovanje zunanji in vojaški po. litiki ZDA. Obrambni minister je nato priznal, da so načelniki glavne, ga stana 12. januarja delno pri. stali na zahteve generala Mac Arthurja, ki jim je pesimistično prikazal položaj na Koreji, da pa so svoje mnenje spreme. nili, ko sta Se vrnila s Koreje načelnika glavnih stanov vojske in letalstva, ki sta poročala o dejanskem položaju. Zaradi tega svet za varnost ZDA ni. koli ni v celoti odobril memoranduma načelnikov glavnega stana z dne 12. januarja. Mar. shall je nato navaja! ta memorandum, ki mu pa je cenzu. ra nekatere točke črtala, tako da ni bil ves izročen novinarjem. Kolikor je torej znano, je memorandum1 zahteval sledeče: 1. Stabilizacija položaja na Ko. reji, ali evakuacija na Japonsko, če bi prišlo do prisiljenega umika s Koreje; Točke 2. 3. in 4 je cenzura vojnega ministrstva črtala; 5. Priprave na pomorsko blokado Kitajske, ki bi se naj jz. vedla, kakor hitro bi se položaj na Koreji stabiliziral, ali ko bi prišlo do evakuacije, vedno pa v skladu s takrat ob. stoječimi okoliščinami; 6. Ukinitev omejitve za jzvid-niške polete nad obalnimi po-krajinami Kitajske in nad Mandžurijo; 7. Ukiniti omejitve za uporabo kitajskih nacionalističnih sil. dobaviti tem silam vso potrebno opremo; 8. Nadaljevati z bombardira, njem vojaških ciljev na Koreji: 9. Vztrajati na tem, naj OZN obsodi Kitajsko kot napadalno deželo. Skupno je memorandum * obsegal 16 točk; njegova vrednost ie zmanjšana z Marshallovo izjavo, da je bil sestavljen na podlagi Mac Arthurjevih poročil. ki so se kasneje izkazala netočna. Po izjavah senatorjev je Mar. shall «dokaj učinkovito odgovo. ril« na številne točke, ki jih je postavil Mac Arthur, da pa se je mnogo skliceval r.a tajne dokumente in da je tudi več govoril o načrtih za bodočnost kot o preteklosti. Zaradi vsega tega je mogel biti objavljen, le del Marshallovih izjav, ki so trajale približno tri ure. Izvedelo se je tudi, da je Marshall poudarjal, da je Trumanova vlada odločena preprečiti Kitajski, da bi se pola. stila Formoze in da nasprotuje, da bi pekinška vlada bila sprejeta v OZN. Sovjetski odgovor glede mir. pogodbe z Japonsko MOSKVA. 7. — Sovjetski namestnik zunanjega ministra Bo. gomoiov je danes izTOčil ameriškemu poslaniku v Moskvi Alanu Kirku noto. ki se nanaša na mirovno pogodbo z Japonsko. V .Moskvi so zvedeli, da vsebuje nota kritiko sovjetske vlade ameriškemu načrtu za mirovno pogodbo Z Japonsko. V noti obtožuje sovjetska vlada ZDA, da kršijo potsdamske in jaltske dogovore ter dogovore v Kairu in da skušajo vsiliti enostransko mirovno pogodbo z Japonsko, od katere bodo edine imele korist. Sovjetska vlada predlaga tudi, naj se svet zunanjih ministrov sestane v juniju ali juliju t. 1., kakor dloloča potsdamski dogovor, da sestavi sporazumno z LR Kitajsko besedilo mirovne pogodbe. Pri teh pogajanjih naj b; sodelovale vse države, ki so bile v vojni proti Ja pon. 22£XS££SS3Z Jugosla 0-0 Noben kandidat ni dubi( potrebne absolutne večine * Socialist Koerner in demokristjan Rleissner bosta 27. maja nastopila v drugem turnusu volitev - Demokristjani so nazadovali, pridobili so socialisti in neonacisti DUNAJ. 7. — Na včerajšnjih volitvah za predsednika avstrijske republike noben: kandidat ni dobil absolutne večine, ki jo predpisuje zakon. Zaradi tega bosta oba nasprotnika, ki sta dobila najvefe glasov ,to je demokristjan Gleissmer in socialist Koerner, morala še enkrat pred' volilce, ki bodo med njima izbrali onega, ki bo postal predsednik republike. Napovedovanja sp se uresničila: noben kandidat ni bil izvoljen pri prvih volitvah, Gleissner in. Kcerner sta se z minimalno razliko zvrstila na prvem in drug.ero mestu, tretji kandikat Breiiner, ki ga podpirajo v glavnem neonacisti in Velenemci raznih struj, je dosegel' 15 odst. glasov, torej znatno več kot neonacistični «neod-vbhi'» na zadnjih parlamentarnih volitvah; Kotninformistični kandidat Fiata je ostal približ- litvah, oba čudaška kandidata, teolog Ude im. «pcklicna pacifistka Haimisch pa sta se morala zaovoljiti z nekaj tisoč glasovi. Po poročilu, ki ga je izdal notranji minister Helmer, bodo druge volitve, ki bodo odločale med Gleissnerjem in Koer-nerjem, 27. maja. Borba med njima bo zanimiva, ker so socialisti v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobili 60 tisoč glasov, od teh 30 tisoč samo na Dunaju, demokristjani pa so jih izgubili preko 120 tisoč. Dokončni (poluradni) rezultati so naslednji: Heimrich Gleissner (ljudska stranka) 1,725.639, Theodor Koerner (socialist) 1,682,728, Burghardt Breiiner (mneodvisen«) 662.559, Gottlieb Fiala (KP Avstrije) 220.012, Johanne« Ude (neodvisen) 5411, Ludovjka Hainisch Marchet 2131. ski. Sovjetska nota ima V ce- j no pri glasovih ,lei jih je KP loti enajst strani. I Avstrije dbbila pri zadnjih vo- Nadaljnja demokratizacija jugoslovanske zakonodaje Po odobritvi novega zakonika se pripravljajo dopolnila in spremembe ostalih zakonov s področja kazenskega prava - 1097 oseb amnestiranih - Pavelič v Argentini - «Polilika» o kampanji italijanskega tiska o «deportirancih» - Delegacija angleških radarjev v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 7. — Jugoslovanska ljudska skupščina po odobritvi kazenskega zakonika, ki bo v kratkem stopil v veljavo, nadaljuje zdelomza spremembe in dopolnila ostalih zakonoy s področja kazenskega prava, da bi jih spravili v sklad z novim kazenskim zakonikom. Komisija, ki je pripravila predlog kazenskega zakonika, dela zdaj na spremembi in dopolnilih obstoječih zakonikov o prekrških in o izvršitvi kazni, v skladu z vseširšo demokratizacijo javne uprave in zakonodaje Posebna komisija v Narodni skupščini izdeluje predlog novega finančnega zakonika, ki bo postavil jugoslovanski finančni sistem na nove temelje v skladu z obtoječim zakonom o u-pravi podjetij, ki določa, kot znano, da gospodarska podjetja upravljajo delavoi. Na predlog notranjega ministra je Prezidij ljudske skupščine spregledal nadaljevanje kazni 1097 osebam, ki so bile z administrativnimi ukrepi ob. sojene na družbeno koristno delo. «Borba« piše danes, da se je izvedelo, da je veliki vojni zločinec Ante Pavelič, ki ga Jugoslavija že dolga leta zahteva, našel zatočišče v Argentini, kjer je celo sestavil nekako «vlado». «Borba» piše. da poroča o tem list «Hrvatska». ki ga v Argentini izdajajo fašistični emigranti. List dodaja, da je dejstvo, da lahko fašistični u«ta-ški krvnik svobodno živi, izdaja časopis in celo sestavlja «vla. de« v deželi, ki je članica QZN. ^gleški minister Shaweross vinskih odnosih s Kitajsko predlog v odboru UZW za sankcije - Cete OZN prešle v napad na Koreji ZJU- S> bilu’ ■ ~ Danes . k jUa p°d predsedstvom hliniia vla(te. Popoldne Shuer za trgovino sir t,,,awcross v spodnji varu r, trgovinskih Izjavil je 4an popolnoma lzVaz vsakega bla-odlov ' JV^inosti in vseh • ki bi lahko služili KV vojne operacije. Uv°za na Kitajsko . -c,, :repcVed 8 VOjaski n;ate .V cin,- le tudi izvo; njihovih zlitin m prevoznih ared- ^veviinega drugega V"kro!L °nrleien. :Oi c-iJI -^izjavil, da je frrihanski izvoz v lanskem letu V . šterlingov. V izvo, -P* )e znašal O.Oo - Veliko Brita- za šterlingov. [-j*' smk- Se^ j^^zatoni Ve. to^^vedal eC0 1^* z Sl.oon onner ngDv v iV (X1 lahSW) (“0 v istem ^teval je ^oz kav*-” ^ ' pr ene- SsSNiiTJ Wfis: £ * "j" ^'!nr.bizainte ^0, ^l^Jitvi i,7VP i dtža-^ividevajo 2^ na Ki-da se bo na Ki- u-.-ro -^uai odgovoril j PTVMi A.. to VTvudč , vprašanje Vehi,- ^Pomnil je razprava k tem izjavam začela v četrtek zvečer. Nocoj so uradno javili, da bo voditel j novega ministrstva za surovine uradno odpotoval v ZDA. kjer bo ostal od 14. do 19. t. m. Včeraj je zunanji minister Morrison govoril v Lewishamu. V svojem govoru je branil proračun, ki ga je predložil Ga.it-skell. in je izjavil, da vlada brezpogojno podpira ta proračun. Poudarjal je nato, da se mera Velika Britanija oborožiti, da se zavaruje proti nevarnosti napada. «Drugi vzrok biti močni«, je izjavil Morrison«, je ta, ker bi bil brez primerne sile naš položaj na raznih konferencah kočljiv. Moramo pa biti tudi mečni da lahko avtoritativno govorimo ne samo tistim, ki so na drugi strani deljenega sveta, pač pa tudi našim prijateljem. Velika Britanija ima svetovno interese. Na« sloves in naš prospeh sta odvisna od tega. kako bomo zmožni reševati naše obveznosti«. NEW YORK, 7. — Ameriški delegat v odboru OZN za sank. cije Ernest Gross je predlagal, naj izročijo v odobritev glavne skupščine resolucijo, ki vsebuje sledečih osem točk: 1. številne države so že sporočile, da so prekinile pošiljanje strateškega materiala Kitajski; 2. glavna skupščina bo priporočala državam članicam, naj prekinejo pošiljanje orožja, streli va, vojnega materiala, petroleja in materiala, ki se lahko uporabi za vojno proizvodnjo, na Kitajsko in Korejo; 3. glavna skupščina bo priporočala državam članicam, naj določijo. kateri njihov izvoz pride v poštev za prepoved in naj podvzamejo potrebne ukrepe, da bo prepoved izvoza učinko- vita; 4. države članice bodo morale sodelovati pri izvajanju teh sankcij; 5. države članice bodo morale poročati komisiji za sankcije o podvzetih ukrepih; 6. komisija za sankcije bo proučila ta poročila in poročala glavni skupščini; 7. odbor za sankcije bo še dalje proučeval dodatne ukrepe proti LR Kitajski; 8. okrepitev politike OZN, da se napravi konec vojne in združi Koreja na miren način. Francoski in angleški pred. stavnik sta izjavila, da bosta njuni vladi verjetno podprli ta ameriški predlog, o katerem bodo glasovali v ponedeljek. Dopisnik agencije ((France Fresse« piše, da so čete OZN danes v zgodnjih urah prešle v napad. Na zahodnem področju so južnokorejske čete na. predovale za 5 km severno od Seula. Popoldne pa so naletele na močan odpor nasprotnika. Na svojem desnem boku so južnokorejske čele odbile več nasprotnikovih napadov. Na desnem boku pa so naletele na močan odpor. Dalje pravi dopisnik, da se nasprotnik povsod umika proti severu. Na ostalih področjih zahodne fronte so čete OZN izvedle več izvidni-ških napadov. Polovico ozemlja, ki so ga morale čete OZN zapustiti med Seulom in 38. vzporednikom, so zopet zavze. le. Poročilo osme armade javlja da je neka zavezniška izvidnica prišla v Cunčon, ne da bi prišla v z nasprotnikom. MADRID, 7. —.V številnih tovarnah mesta Vittoria sc danes delodajalci pozvali delavce, naj podpišejo izjavo, s katero priznavajo razveljavitev delovne pogodbe, ker so 4 In 5. maja stavkali v znak protesta proti draginji. Delavci so odklonili podpis Izjave in so ponovno zapustili tovarne, milo rečeno čudno. Beograjska «Pol'itika» piše o kampanji italijanskega tiska o «italrjanskiji deportirancih v Jugoslaviji«. List poudarja, da ta kampanja nikakor ni v skladu z besedami italijanskih u-radnih predstavnikov, ki poskušajo prepričevati Jugoslavijo, da želijo živeti v dobrih od-nošajih z jugoslovanskimi narodi. «V Jugoslavija nihče ni slišal govoriti o italijanskih deportirancih«, pravi ((Politika« in dodaja, da je leta 1945, ko -je jugoslovanska vojska osvobodila Trst in Julijsko krajino izpod fašizma, v okviru pravične borbe, ki jo je protifašistična koalicija v°dila za osvoboditev Evrope izped fašističnega in nacističnega jarma, gotovo večje število Italijanov zgubilo življenje. «0 deportirancih«, dodaja ((Politika« pa bi smeli govoriti samo mi Jugoslovani. V pretekli vojni ni bila Jugoslavija tista, ki je zasedla Italijo, temveč so italijanske fašistične horde divjale širom po Jugoslaviji, ubijale nedolžno prebivalstvo, požigale, streljale in deportirale jugoslovanske domoljube«. Končno komentira «Politi>ka» cinični in provokatorski proglas ki ga je nedavno objavila iredentistična skupina «Društvo družin tržaških in goriških deportirancev v Jugoslaviji« in poudarja, da bi lahko prešteli na prste ene roke družine, ki ne bi mogle biti član podobnega društva, če bi v Jugoslaviji začeli organizirati združenje družin, katerih eden ali yeč članov so bili deportirani, ubiti, ali so kako drugače občutili divjanje italijanskih in drugih okupatorjev. «Stvar je torej popolnoma jasna: v Italiji objokujejo žrtve, ki so padle, ker so poskušale zadušiti svobodo bližnjega naroda«, zaključuje «Politika» in pravi, da se v to lahko spuščajo samo ljudje, ki se jim še vedno toži po Mussolinijevskih časih. Skupina angleških rudarjev, ki je že približno 10 dni na obisku v Jugoslaviji, kjer je potovala po deželi ter obiskovala rudnike in industrijske naprave. je izjavila uredniku ((Borbe«, da je na njih napravila velik vtis pozornost, katere so v Jugoslaviji deležni delavci in delovni ljudje sploh. Rudarji so govorih o možnostih za sodelovanje med delavci in naprednimi ljudmi Jugoslavije in Anglije in poudarili, da bi bilo treba čimbolj podpirati sodelovanje delavcev iz vseh dežel. Angleški rudarji so povabili jugoslovanske rudarje, naj se udeležijo njihovih svečanosti, ki bodo 21. julija t- 1. v Durba-mu v Angliji. Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je dodelil več kot 2 milijona dinarjev za obnovo porušenih stanovanjskih gospodarskih poslopij v okolici Ljubljane. Ta vsota je bila dodeljena ob 10. obletnici OF onim kmečkim gospodarstvom, ki so med vojno utrpela materialno škodo. R. R. o predlogih treh zahodnih delegacij. Nato sita Davies in Herodi poudarila, da zahodne diržave me morejo opustiti svojega stališča glede proučevanja sedanje višine oborožitve. Davies je poudaril. d:a je edina pot, ki vodi do uspeha, pot medse bojnih son.oe.-ij. Po kratki prekinitvi je Gro-miko izjavil, da zahodne koncesije niso prave koncesije pač Pa .mešetarjenje in da sovjetsko besedilo ne prejudicira sklepov miinistrz v. Nato je izjavil, da je sovjetsk, pristanek na načrt cA« e-. i;en -d- stališču treh zahodnih delegacij o sovjetskem predlogu za znižanje oborožitve. Jessup je nato izjavil, da v Gromikcvih izjavah ni nič takega, ki bi bilo vredno novih pripomb. Zato je bila seja odložena na jutri. V tVashimgtonu je danes predstavni^ državnega depart-tnama izjavil, dla je sedaj odvisno od Rusov, da sporočijo, ali bo prišlo do konference zunanjih ministrov štirih velesil Teheranski odgovor na britansko noto LONDON, 7. — V londonskih uradnih krogih javljajo, da bo zunanji minister Morrison jutri popoldne sprejel iranskega poslanika v Londor.-u. Sestanek je zahteval nocoj iranski predstavnik in doumevajo, da bo Morrison izročil odgovor teheranske vlade na britansko noto v zvezi z vprašanjem petroleja. Mossadeq je danes sprejel britanskega poslanika Shepher-da. Obveščeni krogi izjavljajo, da je Shepherd izročil Mossa-dequ novo noto, katere vsebina rii znana. Včeraj je parlament z 99 glasovi proti enemu in dvema vzdržanima izglasoval zaupnico novi vladi. V senatu pa bodo glasovali o zaupnici 9. maja. V senatu je deljeno mnenje, ali so senatorji lahko člani vlade. V novi vladi so namreč trije senatorji. Predstavnik zunanjega ministrstva, je danes izjavil, da bodo vsebino iranskega odgovora ir» britanske note objavili 9. maja na tiskovn/i konferenci. Med razpravo v parlamentu o zaupnici vladi je neki poslanec očital vladi, da ni vključila Bahreinskih otokov v načrt za nacionalizacijo petrolejske industrije. Kakor je znano, je za guvernerja na tem otoku šejk, ki uživa že več let skoraj neodvisen položaj od britanske uprave. Izid volitev na Spodnjem Saškem HANNOVER, 7. — Včeraj so bile volitve za deželno zbornico Spodnje Saške. Dokončni izid volitev je sledeči: socialno, demokratska stranka 64 poslancev namesto 66 kakor v prejšnji zbornici; Zveza Spodnje Nemčije 35 (v prejšnji zbornici 52); liberalnodemokratska stranka 12; blok beguncev 21; socialistična stranka Rajha 16. Ostala poslanska mesta so dobile manjše stranke. Skupno število poslar.-cev je 158. Socialnodemokratski voditelj Schumacher je izjavil, da pomeni izid volitev velik poraz bonske vlade in strank, ki jo podpirajo. Pripomnil je, da je uspeh njegove stranke pripisati njegovi opoziciji proti Schu-manovemu načrtu ter neuspehu socialne ir.< gospodarske politike zvezne vlade. V četrtek se bodo v Peters-bergu začela pogajanja med Nemčijo in zahodnimi zavezniki o ukinitvi okupacijskega statuta. Zahodni zavezniki so pripravili nov načrt statuta, ki upošteva potrebo, da zavezniške čete ostanejo v Zahodni Nemčiji tudi po ukinitvi okupacijskega režima. Nemški zunanji minister pa je pripravil predloge, ki se nanašajo predvsem na stroške za vzdrževanje zavezniških čet in na zamenjavo treh visokih komisarjev s poslar.-iki. Namestnik nemškega delegata v oblasti za Porurje dr. Pott-hoff je danes izjavil na tiskovni konferenci, da je zvezna vlada zaradi težkih pogojev za preskrbo goriva v Zahodni Nemčiji izjavila, da ne more kriti predčasnih potreb osmih držav, ki uvažajo nemški premog. Evropska gospodarska komisija, ki ima sedež v Ženevi, je pozvala bonnsko vlado, da bi delno krila celotni primanjkljaj premoga, ki se ceni na 6 milijonov in pol ton za drugo trimesečje t. 1. Jugoslovanski igralci so s svojo igro osvojili milansko občinstvo ITALIJA; Casari; Silvestri, | Cervato, Annovazzi, Giovanni-ni, Tognan; Amadei (Cer ve Mati), Boniperti, Cappello, Pan. dolfini, Burim (Amadei). JUGOSLAVIJA: Beara; Stankovič, Cotič; Palfi, Horvat, Djajič; Rajkov, Mitič, VVoelU (Senčar), Bobek, Herceg. (Od našega posebnega dopisnika) MILAN. 7. — Včeraj sta se na stadionu San Siro srečali jugoslovanska in italijanska reprezentanca. Navzočih je bilo približno 50.000 gledalcev, na Častni tribuni so bili med drugimi doktor Mladen lve-komč, jugoslovanski veleposlanik v Rimu, generalni konzul v Milanu Karadjole Branko, jugoslovanski poslanik v Bernu Diermanovič, italijanski minister Vanoni, podtajnik predsedstva senata Andreotti in drugi predstavniki oblasti. Poleg tega smo opazili nad dvesto itatijamslkih in tujih novinarjev ter prekg petdeset ki-noopreraterjev in fotografov. Tečno ob 3.25 sla pritekli na igrišče reprezentanci obeh držav. Sprejelo jih je navdušeno ploskanje, ki se ni poleglo, dokler ni godiba zaigrala prvih not jugoslovanske himne. Sodil je Lmtz, stranska sodnika pa sta bila Guidi in Polli (vsi Švicarji), Igrišče ni preveč dobro, Jugoslovani so namreč navajeni na mehkejše in pokrito z boljšo travo. Kapetana ekip, Mitič in Annovazzi st izmenjata darila sodnik vrže novec. Mitič je zmagal, izbral si je svojo polo. vico; začetni udarec imajo torej Italijani. Točno ob 15.30 je Lutz zažvižgal prvič na tej tekmi Cappello je podal desnemu sosedu in velika borba se je začela. V deseti minuti je sodnik odredil enominutni molk v spomin tragično umrlih igralcev Torina pri letalski nesreči v bližini Supergi. Manifestacijo, ki je ta< dan združila stadione vsega sveta, je v Milanu motilo nekaj brezvestnežev, ki so z neumestnimi vzkliki kalili počastitev svojih mrtvih, nenadomestljivih prvakov. Italijani s/o nameravali zlomiti v prvih minutah odpor gostov. Začeli so zelo hitro, a kmalu so videli, da njih taktika ni bila realna; igrai ji; tako že po destih minutah postala enakopravna. Sedaj bi mogoče bil ugoden psihološki trenutek za protiofenzivo. Tejga jugoslo-win$ki igralci niso videli jasno in igra je ohranila pre jšnji značaj s kratkimi intervali prav do konca. Resnih šans za gole na tekmi ni bilo in gleddlci tako niso prišli na svoj račun. V dirki za točkami sta moštvi napredovati vzporedno. Rezultat je po prikazani igri realen. Okoli t ridesete minute so gostje postali nevarnejši. V i Beara čisti medtem ko Horvat krije Cap pel la, ki ga je celo objel Kratke vesti ALBUQUERQUE (Nova Mehika), 7. — V bližini Kirtlanda se je zrušil šest motorni bombnik in eksplodiral. Pri tem je bilo 23 mrtvih in 2 ranjena. LONDON, 7. — Zdi se, da so lokalizirali točko, kjer je 17. aprila -izginila angleška podmornica «Affray» s 75 člani posadke. Danes popoldne je iz Portsmoutha odplulo devet pomorskih enot, da nadaljujejo iskanje. PARIZ, 7. — V češkoslovaškem poslaništvu v Parizu izjavljajo, da se poslanik Hoffmeister, ki je bil odpoklican v Prago, ne bo več vrnil v Pariz. Izjavljajo da Je bil imenovan za profesorja risanja na praški obrtni šoli. 37. minuti je pa lepi akciji Dja-jiča, Waelfla in Bobeka, Rajkov iz ugodne pozicije streljal v roke. Casarija. V 39. je Herceg neovirano prodiral proti nasprotnikovemu golu, a brezuspešno. S tem smo našteli pravzaprav vse najrazburljivejše prilike pred italijanskimi vrati. Na drugi strani igrišča slika ni bila dosti drugačna. Ob koncu polčasa se je sodlnikove-mu pridružilo tudi žvižganje vsega občinstva. V drugem polčasu je zasedel Woelflovo mesto Senčar, Amadei je prišel na levo krilo, na desno pa so postavili Cervellat-tija edino italijansko po zdi ct o odkritje popoldnem. Z e v 4. minuti je prvič pokazal svoje kvalitete; peljal je žogo proti golu, oster strel pa je dobro plasirana Beara Sigurno ujci. Minuto zatem je Mitič streljal z 10 metrov, a preslabo, da bi ganil Cemrija. V 6 minuti Bo bek priženimo strelja tik poleg desne prečke. V 7 minuti reši po akciji Senčar-Bobek-Rajkov Giovannini v komer. Zatem se je žoga preselila na jugoslovansko polovico. Najprej Cappello, potem Pandblfmi, zopet Cappello in še drugi so nekajkrat pošteno segreli Bearov( roke. Jugoslovanski napad je v 20, minuti menjal postavo, Bobek je postal srednji napadalec Senčar pa zveza, nato celo krilo. V 25. minuti akcija Bobe/k-Mi-tič neha v rokah Česanja, Minuto za minuto je potem 'igra dc konca izgubljala na zanimivosti. Ko je Lutz zaključil tekmo je obširni stadion napolnilo žvižganje. Namenjeno je bilo italijanskim igralcem od ljudi, ki se niso ustrašili dolge’poti in peturnega čakanja na stojiščih, da bi uideli {.mago svojih benjaminov. Razočarani so dati duškn svojim čustvom. Ko so se minuto zatem zbrali na centru gostje, se je razlega mogočno ploskanje. Stotisoč rok je dalo Jugoslovanom priznanje z afair tehnično lepo in duhovito iyK). Sodnik je bil dober, nekajkrat pa ni spoštoval tpravila prednosti. (Podrobnejši članek o tej tekmi objavljamo na- 4. strani). m. v. KLJUB PE GASPERIJEVIM POZIVOM Državni uslužbenci so začeli stavkali Vlada je o stavki razpravljala na svoji včerajšnji seji . De Gasperi priznava, da so javni uslužbenci slabo plačani, pravi pa, da država že zdaj komaj vzdržuje ogromni državni aparat . Možnost zaostritve spora med vlado in njenimi uradniki ATENE, 7. — Poslanska zbornica, ki se je imela zopet sestati 15. maja, se bo sestala šele konec junija. V tem času se bo sestala samo, da odobri proračun ne da bi bila poklicana, da se izreče o svoji razpustitvi in tudi ne o načinu splošnih volitev. Populisti in socialisti so protestirali proti takemu postopanju. RIM, 7. — Danes ob polnoči se je začela po vsej Italiji stavka državnih uslužbencev. Stavkajo vsi javni uslužbenci razen srednješolskih profesorjev, ki so že pred časom začeli s stavkami v turnusu, in uslužbencev, katerih odsotnost od dela bi preveč prizadela prebivalstvo. Tako na primer ne stavkajo uslužbenci pošte, telefona in brzojava, železničarji pa bodo izvedli samo tri polurne stavke. Državni uslužbenci so začeli stavkati, ker se vlada upira sprejeti njihove zahteve, ki so predvsem uvedba premične Gromiko nepopustljiv PARIZ. 7. -1- Tudi 43. seja namestnikov zunanjih ministrov je bila brezplodna. Dara-js je predsedoval Paaodi. Ameriški delegat Jessup je omenil tri zahodne predloge in je pripomnil, da je do sedaj edini Gro-mikov odgovor ponovitev sovjetskega predloga od 4. aiprila. Jessup je zahteval od Gromika, naj poda izjavo, ali Sovjetska zve za žel' sestanka štirih zunanjih ministrov. Gromiko pa je odgovoril, da nima nič pripomniti k temu. kar je že povedal Francoska skupščina odobrila načrt volilne reforme Zaupnica vladi - Skupščini poteče mandat 4. julija - Volitve bodo verjetno 17. junija ‘ Zanikujejo vesti o odstopu Vetscheja PARIZ, 7. — Narodna skup-čina je na današnji nočni seji s 332 glasovi proti 248 odobrila načrt volilne reforme, ki je podoben besedilu prvotnega načrta, ki ga je bila skupščina že odobrila in ki določa večinski sistem po departmanih z en. kratnim glasovanjem in z veza_ nimi listami. Načrt postane,s tem zakon. Se prej je vlada pri glasovanju o predlogu poslanca Co-ta, naj se prej razpravlja o finančnih vprašanjih, dobila zaupnico s 352 glasovi proti 183. Prav tako ie skupščina zavrnila predlog Duelosa, naj se do-kočno glasovanje o volilnem zakonu odloži za 24 ur. Danes se ie sestal ministrski svet. Zvečer so uradno objavi, li. da načrt zakona, ki se nana našnji ministrski svet, določa, da bo oblast narodne ssupšči-ne odolej potekla 31. maja peto leto njenega mandata, izvzem-ši oblast narodne skupščine, ki je bila izvoljena 10. novembra 1946 in ki poteče 4. julija 1951. Poročilo dodaja, da bodo ta načrt zakona takoj predložili narodni skupščini. Ce ga bo ta sprejela, bodo volitve lahko določene za 17. junija. V Parizu danes zanikujejo vesti da namerava finančni minister Petsche odstopiti. Do. dajajo pa, da je minister že kakih 10 dni bolan. Minister za obrambo Jules Moch je včeraj izjavil, da bo Francija do konca leta 1951 pripravila deset divizij. Ze sedaj imajo štiri divizije popolnoma opremljene in so v Nem. čiji ali na mejah; V kratkem zija. Ostalih pet divizij bo pripravljenih 31. decembra in bo. do lahko mobilizirane v treh dneh. Do konca leta 1952 bo imela Francija petnajst divizij, leta 1953 pa dvajset. Skupno bo dosegla trideset divizij. Nad tisoč žrtev polresa v Salvadorju SAN SALVADOR. 7. — Največji potres v zgodovini Salvadorja je včeraj uničil v vzhodnem delu dežele mesti China-meca in Jucuapa. Po poročilih poslaništva v Washingtonu je bilo samo v mestu Jucuapa. ki je bilo popolnoma uničeno, okoli 1000 žrtev. Tudi bližnje mesto Chi-nameca je bilo uničeno, ni pa ša na obnovitev narodne skup- -... .. — . . . ■ ščine, in ki ga je sprejel da-1 se jim bo pridružila peta divi-1 se znano število žrtev. lestvice za družinske doklade, ki so jo pred kratkim dosegli industrijski delavci, in še nekatere mezdne zahteve, ki se tičejo funkcijske doklade in izravnalnih doklad. Medtem ko so se vse sindikalne organizacije sjporazumele za stavko, vlada vztraja pri lem stališču, prosi in odborom grozi z disciplinskim in drugi-tem tudi na svoji današnji seji, mi ukrepi. Vlada je govorila o vendar ni bilo mogoče izvedeti nobene podrobnosti, ker ministri po seji niso hoteli dajati nobenih izjav. Vprašanju stavke državnih usLužbencev je posvetil dobršen del svojega predvolilnega govora V> Benetkah sam predsednik vlade De Gasperi, 'Id je «zadnjič« rotil državne uradnike. naj ae premislijo in ne stavkalo. Priznal je. dia so ti uradniki silabo plačani, dejal pa je, da požre upravni aparat polovico državnih dohodkov in grozil, da bi ysako povišanje plač državnim uslužbencem pomenilo povišanje cen. Dejal je, naij uradniki potrpijo, kajti vlada «vodi daljnkovidino politiko«, katerih rezultatov d'a ni rr.ogol če opaziti takoj. Dejstvo, da so se dTžavmi usužbenci strnjeno odtočili ‘za stavko kljub pozivom in celo grožnjam vlade, daje slutiti možnost nadaljnje zaostritve položaja. V političnih keogih zanimanjem pričakujejo, kaj bo ukrenila vlada, ki je s tveganimi grozilnimi izjavami postavila svoj prestiž na kodko v upanju. da bo s tem stavko preprečila. Zahodne sile nosieMi v izraelsko-sirskem spiru DAMASK, 7. — Sirijs. i zunanji minister in ministrski predsednik sta sinoči sprejela francoskega, britanskega m ameriškega poslanika v Dama. sku. Izjavljajo, da so trije po- slaniki ponudili svoje posredovanje za prijateljsko rešitev sirsko — izraelskega spora. V Londonu izjavljajo, da so se zaradi obmejnih incidentov med Sirijo in Izraelom te dni angleška, francoska in ameri-ška vlada posvetovale. Angleški diplomatski predstavniki v Te* . Avivu in Damasku so prejšnji teden posredovali pri obeh vladah in ju opozorili na nevarnost spora spričo sedanje mednarodne napetosti. Sirijski ministrski predsednik pa je danes zjutraj sprejel tudi diplomatske predstavnike Turčije in vseh arabskih držav, ki so mu baje ponudili v ime-nu svojih vlad vso materialno in moralno pomoč. Zelo i zanimivo! Cel6 uMessaggero« je priznal falzlfikat naše parodije, ki ga Je ves šovinistični italijanski tisk izrabil za novi val protijugoslovanske kampanje. Kljub temu pa je sam predsednik rimske vlade smatral v svojem nedeljskem beneškem voiivnem govoru za potrebno namigniti nanj in s tem zadevo pogreti. Stvar postaja torej s tem zelč zanimiva In navaja na misel, da morda pri tržaškem eGiornale« falzltlkata ie niso napravili kar na svojo roko... Zanimiva je tudi De Gasperi-jeva razlaga Montgomeryjevega obiska v Rimu in vsega, kar je ob tisti priložnosti povedal. Po zatrjevanju demokrščanskega lea-derja naj bi Montgomery)eva komanda obsegala tudi vse Tria. ško ozemlje. Kaj naj si spričo tega mislimo o uradni Izjavi AIS v Trstu, da angloamerlške čete v coni A ne spadajo pod Eisenhovverjev In Montgomery-jev atlantski štab? Kolikor nam je doslej znano v Trstu in kar vedo vsi Tržačani, ki potujejo v Italijo, SO sconfinl orlentall« republike Italije med Silvanom iu Tržičem in ne na Mirni! TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Torek 8. maja Mihael, Ruaislav Sonce vzide ob 4.44; zatone od 19.19. Dolžina dneva 14.35. Luna vzide ob 5.31; zatone ob 2z.zz. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, sreda 9. maja \mS u */ r-* r Lm w w u, ^ v* » Gregor, Prvmica UiseH Hinavščine Državni danes v V naši četrtkovi številki trm o se že m kratko bavili z lažnim pisan'em «Lavoratora» in »Ultime Notizie« v zvezi s proslavo 1. maja na stadionu pri Sv. Ivasnu. Vse kaže, da kaminfor-misti-nikakor ne morejo požreti našega uspeha, še v svoji petkovi številki pogrevajo svoje laži -Napoti jim je namreč slika, ki jo je objavil naš list in in na kateri je seveda več kot «200 ljudi«. Zato pravijo, da je bila ta slika posneta lani, češ ni videti na njej nobenega dežnika. S tem pa zopet tolčejo sami sebe, po zobeh saj so lani zapisali «Squallore e desolazio-ne invece sono state le caratte-ristiche delle celebrazioni crga-nizzate daj titini«. Res, žalostna usoda lažnikov. Dežnikov res na sliki ni videti, ker. je bila Posneta, v odmoruko ni deževalo, toda vsi ljudje stojijo, medtem ko so tani vsi sedeli, saj je bilo takrat krasno vreme. Pa pustimo to. saj se na njihovi lastni sliki v »Lavaratoru» pokazali, da so bile tribune tudi l°tos polne. Kar se pa avtobusov tiče in prihoda ljudi iz okoliških vasi, naj se ti gospodje spomnijo, da so pred znano resolucijo vedno govorili o potrebi čim tesnejše povezave med mestom in deželo, med delavci in kmeti. Sedaj Pa kaze, da so se navzeli miselnosti urednikov pri «Citta-deUi», za katere naš kmet sploh r/i človek marveč žival, ki nima med »kulturnimi» meščani kaj iskati. Sicer pa kaj bi pisali o avtobusih, saj smo jih videli med njihovim zborovanjem na Trgu Perugino tudi pred krožkom tovarne «Modiano» v Ul. Leo vsaj kakih šest. Vse to pa bi Se dalo še požreti. Toda višek cinizma, je v tem, da v isti številki v polemiki z «Ultime Notizie» očitajo temu listu to, kar sami delajo. Med drugim pravijo, da je v Trstu nekaka železna zavesa med onimi, ki berejo nekoliko vse liste in onimi, ki se iz sovraštva ali nevednosti napajajo sama iz okuženih studencev pustolovskega tiska in nadaljujejo: «In glej, spričo poloma, ki so ga dozive-li 1. maja, špekulirajo «Ultime Notizie» s to zaveso, s tem sovraštvom in nevednostjo ter poročajo o prvem maju tako, da najdemo v novinarskih kronikah redke primere takšnega hinavstva gi podlosti.« Le kako *e ravno te besede prilegajo vprav njim samim, ki niso prav nič boljši od novinarjev Pri »Ultime Notizie«. in občinski uslužbenci stavbi za izboljšanje plač Danes pomoči so stopili v protestno stavko vsi državni uslužbenci; stavke, ki bo traia. la 24 ur. se bedo udeležili železniški uslužbenci, učitelji osnovnih šol in kot smo na. zadnje izvedeli tudi uslužbenci javnih ustanov. Uslužbenci tr- Težek položaj delovne mladine Ce bi hoteli danes po šestih letih končane vojne ponovno dodobra proučiti položaj tržaške mladine, bi morali z žalostjo ugotoviti, da se ta, kljub neštetim obljubam in lepim besedam ni v ničemer izboljšal, oziroma da se je celo poslabšal. Ogromno je število tržaških mladincev in mladink, ki so še brezposelni, še večje pa je število takih, ki se kljub temu, da trenutno niso brezposelni, niso mogli posvetiti poklicu, ki .bi jih zanimal in veselil. Tržaški vajenci prejemajo mesečno komaj okrog 10.000 lir plače ter morajo v večini primerov izvrševati med delovnim časom razna opravila, ki nimajo z njihovim poklicem nobene zveze. Ni čuda, če po vajeniški dobi marsikdo ni sposoben za svoj poklic ter mu je zato še mnogo teže najti primerno zaposlitev. Položaj mladih delavk ni v primeru s položajem delavcev nič boljši, kot ni boljši niti položaj tržaških študentov, ki morajo plačevati visoke davke in pristojbine, če hočejo nadaljevati študij. Kdor teh davkov ne more plačati, se pač lahko odpove študiju ter vstopi v vrsto vseh tistih mladincev, ki zaman čakajo, da bi našli sebi primerno zaposlitev. Kaj naj bf še rekli o položaju naše kmečke mladine, ki mora dnevno trdo delati po deset, dvanajst in še več ur ter prejme za svoje delo komaj 400 ali 5.00 lir. Ce bi hoteli k temu pristaviti še to, da se naša kmečka mladina zaman bori, da bi dobila kmetijske šole v svojem materinem jeziku, bi s tem v glavnih obrisih orisali njen sedanji položaj. Zato pa je dolžnost mladine, da se združeno bori za izboljšanje svojega položaja in ne naseda onim «sindikalistom». ki jim mladina kakor vsi ostali delavci služijo je za dosego njihovih političnih ciljev. žaških krajevnih ustanov so sklenili stopiti vs 24 urno pro-testno stavko zato, da dokažejo svojo solidarnost z italijanskimi državnimi uslužbenci, k: tudi danes stavkajo ter da dosežejo izboljšanje svojih živ. ljenjskih in delovnih pogojev. Današnje stavke se bodo udeležili vsi državni uslužbenci, z izjemo tistih, ki bodo zaradi važnosti svojega dela morali ostati na svojih delovnih me. stih. Predvsem bodo pri tem upoštevani razni železniški uslužbenci, ki se bodo stavke udeležili v posameznih presledkih tako, da promet zaradi te. ga ne bo preveč trpel. 2e dolgo časa so predstavniki državnih uslužbencev vodili pogajanja z vlado, da bi sprejela njih upravičene zahteve, in sicer uveljavljenje premične lestvice ter posebne dokla. de vsem državnim uslužbencem; vsa ta pogajanja sD ostala brezuspešna, ker je vlada zahteve državnih uslužbencev odbila. Medtem ko so se vodi-la omenjena pogajanja, je pa kategorija industrijskih delav. cev dosegla, da so delodajalci pristali na uveljavljenje pre- mične lestvice. Ta zmaga indu. strijskih delavcev je vzpodbudila državne uslužbence k še bolj odločni borbi za dosego te upravičene zahteve, ki je konč. no privedla do današnje stavke. Včeraj opoldne so imeli svo. jo skupščino tudi uslužbenci krajevnih ustanov, ki so po proučitvi celotnega položaja sklenili stopiti tudi sami v protestno stavko ter s tem podpreti borbo državnih uslužbencev in prispevati k uresničenju vseh njihovih zahtev. Bnctni razredni sindikati, ki stoje vedno in povsod v prvi črti, kadar gre za obrambo pravic in interesov delavskega razreda. so tudi tokrat dokazali, svojo solidarnost z državnimi u-službenci. Tak0 smo prejeli v objavo sledeče obvestilo: Učitelji slovenskih šol, člani Zveze prosvetnih delavcev E-notnih razrednih sindikatov izražajo državnim uslužbencem v Trstu, ki se upravičeno borijo za izboljšanje svojega ekonomskega položaja, ob priliki današnje stavke svojo solidarnost. V komisijo za cene tudi zastopnice žena! Razburjenje zaradi nenadnega povišanja cen kruhu se med tržaškimi gospodinjami še vedno ni poleglo. Da so prav tr-žaškp gospodinje tiste, ki se najbolj razburjajo, ni nič čudnega. saj morajo prav one reševati dnevno problem, kako potrošiti manj denarja, da jim bo zadostovala moževa plača. Toda razen njih se razburja še Vse prebivalstvo, ki še vedno zaman čaka. da bi se končno oglasili tisti, ki so to povišanje cen povzročili in ki bi morali tudi obrazložti, na podlagi česa je prišlo do tega nenadnega poviška cen. Upravičena se nam zdi zato zahteva demokratičnih žena Tržaškega ozemlja, da bi morale biti članice komisije za določevanje cen tudi tržaške žene, ki najbolj poznajo gospodarske'in življenjske razmere našega ozemlja in ki bi se lahko upravičeno uprle vsem poizkusom tistih, ki bi hoteli dvigati cene kar po mili volji. Potrebno bi bilo. da bi bile članice te komisije prav žene tržaških delavcev ali pa delavke same, ki vedo, koliko borbe je treba, preden se doseže le majhen povišek plače, ki ga potem takšen ukrep o povišanju cen kar "čez r.-oč uniči. Ker se je podražila prav cena vrsti kruha, ki ga tržaške družine v večini kupujejo, bi bilo želeti, da bi se končno odgovorni činitelji zganili ter u-krenili vse potrebno, da bi se ta nepričakovani in nezaželeni povišek ponovno odpravil. Lastniki oljčnih nasadov, pozor! IZPRED OKROŽNEGA. SODIŠČA Z Zavarovalna ustanova INA (Istituto Nazionale Assicurazio. ni) se je preteklo zimo znašla nenadno pred pravcato poplavo vestno izpolnjenih in podpisanih zavarovalnih polic, ki naj bi pričale o uspešnem delovanju njenega mladega akvi. ziterja Roberta Pancianija. S se nekoliko razprašali naokrog, so takoj ugotovili, da bo bržkone težko najti med živimi tega ali onega podpisnika zavarovalnih polic. In s tem je' bjla seveda tudi že zapečatena akviziterska kariera 22-letnega Pancianija. Vodja zastopniškega oddelka svoje strani tudi zavarovalni-1 dr. Renzo Bassani je 5. marca ca ni zanemarjala dogovora, j letos vložil proti Pancianiju sklenjenega z agilnim zastop-• ovadbo zaradi goljufivega fielo-nikom. in skrbno je gledala na i vanja ki je oškodovalo zavod to, da se mu je točno izplečeva. I za 793.000 lir. v kar je všteta prislužena provizija. Spričo, tudi vsota, izdana za nakup av- tomobila. ker je prišlo medtem j na dan. da je nepošteni zastop. la njegovih rastočih uspehov v zavarovalnem poslovanju in nabiranju zavarovancev mu je j nik registriral vozilo kot svojo ustregla uprava tudi takrat, k0 last je izrazil željo, da L-i potoval, Pri zasli5#r)jiJj jn tud; včeraj na razpravi se je obtoženec za. govar.ral na dokaj zanimiv način. Zatrjeva) je, da mu je bil 1 odst, provizije plačan vnaprej in da je bil torej nujno z avtomobilom ter mu izplača, la 222.000 lir za nakup primernega vozila. Preštevune zavarovalne po. godbe pa so pri nekaterih ve- ščakih v tem poslu vendarle! dolžnik zavodu, dokler niso bi. vzbudile pomisleke in čim sojli zavarovalni eno leto in 8 mesecev zapora ter na 9000 lir globe. Nadalje mora plačati 301.872 lir oškodovani stranki in 50.000 lir zastopniku civilne stranke. Predsednik Zulmin. tožilec Burattini, zapisnikar Neri. Obtoženca je zagovarjal aav. Strudthoff, civ. stranko je za. stopal sdv. Coen. Preprečen rop V ponedeljek zjutraj okoli dveh ponoči, ko so bile ceste prazne, se je na svojem avtomobilu vozil iz Devina proti Trstu 42-letni Giordano Kalčič iz Ul. San Michele 28. Sredi poti na samotnem krajil je zagledal pred seboj moškega, ki je s kretnjami kazal, naj ustavi avto. Kalčič je avto ustavil, misleč, da neznanec potrebuje i ii idvaiuvaim dogovori zaklju. | pomoči. Toda ko je izstopil, je čeni, kar bi m” prineslo -pravi- i neznanec potegnil iz žepa nož ™ i-...- 1 in zahteval denarnico. Kalčiča Z ISTRSKEGA OKROŽJA Nagrade najboljšim kulturnim delavcem na Kourskem ani se Izvršilni odbor ljudskega odbora ob priliki praznovanja mednarodnega praznika delavcev priznal najboljšim prosvetnim de. lavcem prvomajske nagrade za uspešno in vzgojno kulturno delo. Nagrade so bile priznane tako slovenskim kut italijanskim kulturnim delavcem v šolstvu jn prosveti. Ko z največjim zadovoljstvom objavljamo imena tovarišev in tovarišie, ki so jim bi. le priznane nagrade in s tega mesta izražamo tudi naše priznanje, se jih spominjamo kot odločnih borcev, ki preganjajo temo zaostalosti, ki jo je bil v teh krajih zapustil fašizem. Naj še nadalje spremlja vse njihovo delo tista notranja za. vest. ki daleč odtehta materialno priznanje, da s svojim delom posredujejo kulturo in prosveto ljudskim množicam, ki so bile oropane poznavanja kulturnih dobrin in lepot. Te lepote pomagajo dvigati prav z besedami ljudskega umetnika «A jaz sem bogat, pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad«. Za šolsko delo prejmejo nagrade: Erna Cesnik, prof. na učiteljišču v Portorožu 6000 din, Ro-manita Divo ravnateljca realne gimnazije v Piranu 4000 din, Pavla Sonc prof. slovenske gimnazije v Kopru 4000 din, Clotilde Armandi prof. humanistične gimnazije Koper 3500 din, Evgen Batič, upravitelj osemletke v Šmarjah 3500 din. Bruno Benedetti, učitelj na osnovni šoli v Piranu 3500 din, Evelina Bussani učit. na italijanski osemletki Koper 3500 din, Vinicio Felluga učitelj na «aviamentu» v Izoli 3500 din. Ludovika Kalan učit. uprav, slovenske osnovne šole Piran 3500 din. Marija Micheli učit. na italijanski osnovni šoli v Kopru 3500 din. Vinko Rup. nik. ravnatelj Gluhonemnice Portorož 3500 din, Alceste Stef-fanutti učiteljica na italijanski osemletki Izola 3500 din. Vlasta Koglot učiteljica na osnov, ni šoli Manžan 3000 din, Ljudmila Pevec prof. na slovenski nižji gimnaziji Portorož 3000 din. Nagrajeni kulturni delavci, ki delujejo v okviru Podzveze SHPZ: Stanislav Hiti in Vuka iz Portoroža za organizacijo, in uspešno vodstvo baletne šole 5000 din, Matija Hrvatin iz Šmarij za vztrajno vodstvo pevskega zbora 4000 din. Miroslav Cok za uspešno vodstvo prosvetnega društva pri Sv. Luciji 3500 din, Rudi Lampe učitelj za organizacijo in uspeš, no delovanje v lutkovnem gle. dfcttšču v Dekanih 3500 din. okrajnega | Nagrajeni kulturni delavci, Kopru, je I ki delujejo v okviru Unione de-gli Italiani: Dario Scher, za uspelo revijo in igro igralske družine italijanskega kulturnega krožka v Kopru 5000 din. Romeo Scher za dobre scenarije in de. lo za italijanski kulturni krožek v Kopru 4000 din, Nino Gorgesi, za marljivo delo v igralski družini italijanskega kulturnega krožka v Kopru 3000 din, Luigi Bevilacqua za organizacijo in vodstvo orkestra in zbora italijanskega kulturnega krožka v Piranu 3000 din, Marcello Michelini za uspešno vodstvo in igro igralske družine italijanskega kulturnega krožka v Piranu 3000 din. | vezanosti z invalidi v s v ob j domovini, za katero smo j ^kupho borili«. Po poročilih jn debati je bil ; izvoljen novi odbor 17 čla-' nov. V sklepih, ki obsegajo 15 točk, je rečeno, da bodo invalidi Koprskega napravili v le. tošnjem letu 10.000 prostovoljnih ur za pomoč pri izvedbi plana in da bodo tekmovali z invalidi bujskega okraja. Ob zaključku so sprejeli pozdravno brzojavko tovarišu Ti. tu in še resolucije Centralnemu odboru Zveze vojaških invalidov v Beogradu in Ljubija, ni ter Centralnemu komiteju KPJ in KP STO. Obvestili Okrajni ljudski odbor, odsek za trgovino ir.' odkup obvešča vse potrošnike, da je od 8. marca dalje pohištvo, spalnice in kuhinje, naj je to izdelano doma ali uvoženo, izključilo v prosti prodaji. V zvezi s tem sporočamo, da se odslej ne bodo upoštevale nikake prošnje za pohištvo. Nakazila izdana pred zgoraj navedenim datumom ostar/ejo še v veljavi. «Cement d.d. Koper« obvešča kmetijske zadruge, kmetovalce in vinogradnike, da ima na razpolago večjo količino živega apna in zidne opeke. Reflektan-ti za gornji material naj se čimprej javijo z naročilom pri upravi podjetja v Kopru. Skupščina invalidov koprskega okraja V nedeljo so se zbrali v dvo. rani koprskega gledališča «Franče Bevk« delegati vseh krajevnih odborov Zveze vojaških invalidov. Kot gost je bil navzoč poleg predstavnikov okrajnega komiteja, okrajne Zveze borcev in Rdečega križa tudi Rudolf Srimšek. sekretar Zveze vojaških invalidov Slo-vesije, ki ie prinesel pozdrave vseh invalidov Slovenije inva. lidom Koprskega. Po pozdravih je tovariš Srimšek med drugim dejal: «Invalidi Slovenije se dejansko udejstvujemo v tem, da pomagamo pri petletnem planu. Borimo se skupno z delovnimi ljudmi Jugoslavije, da se očuva mir v svetu in za izgradnjo socializma. Invalidi na tem ozemlju bodite močni glasniki naše skupne borbe in ne dovolite nikomur, da bi prido. bitve te velike borbe kakorkoli zmanjševal. Naj bo vse vaše delo izraz medsebojne po. co do druge polovice provizije s katero bi kril primanjkljaj I odnosno dolg nasproti zavodu, j Zagovor se je kajpada izkazal dokaj jalov in tako je bil Pan-ciani ob zaključku prisiljen za. teči se k drugačnim izgovorom, češ da ga je v nepoštenost zavedla stiska in da je imel namen s povečanim prizadevanjem izravnati poneverjeno vsoto. Sodišče ga je obsodilo na Uspešno tekmovanje... sindikalnih podružnic Sindikalne podružnice koprskega okraja so v tekmovanju na čast mednarodnega praznika prvega maja opravile 6000 prostovoljnih delovnih ur. 14 d< la.vcev sindikalne podružnice ((Vodovoda« v Kopru se je odlikovalo pri positavljanju vodovodne mreže za kmečko delovno zadrugo »Drugj oktober« iz Pobegov - Cežarjev. Postavili so 180 metrov vodovodnih cevi, kar bo zadružnikom v veliko olajšanje. Člani sindikalne podružnice kopališča Sv. Nikolaj v Ankaranu so napravili 1967 prostovoljnih ur pri urejevanju kopali šeni h prostorov, kabin, plaže in vrtov. Delovni kolektiv sadnega podjetja «Fruotus» v Kopru je presegel svoj proizvodni hačrt za 12 odstotkov. Člani sindikalne podružnice «Prerad» pri Sv. Luciji so 2 udarniškim, delom popravljali ceato. Na splošno so člani vseh' sindikalnih podružnic precej pridobili tudi na kulturnem in ideološkem polju, prostovoljnim delom pa so dali svoj prispevek Za izpolnitev letošnjega gospodarskega plana. Gledališče.,France Bevk" Obnovljeno gledališče v Kopru, ki je do seda i nosilo ime »Adelajde Ristdri« se bo po odločitvi upravnega sveta gledališča od sedaj naprej imenovalo gledališče «France Bevk«. Vsemu primorskemu ljudstvu je tov France Revk zr.an kot vztrajen borec za svobodo in znan tudi kot eden najbolj cenjenih pisateljev v Sloveniji. Koper Te dni so v Kopru odprli odprli Glasbeno šolo za vse Istrsko okrožje, v katero se je vpisalo 160 učer.cev. Na šoli bodo poučevali v slovenščini in italijanščini. Gojenci prvega letnika se bodo učili klavirja, violine, klarineta in solopetja. te grožnje niso ustrašile, temveč se mu je uprl. Lopov se je ustrašil in zbežal v bližnji gozdič. Preden se je umaknil, pa je jezno brcnil oo vratih in karoseriji avtomobila ter tako Kalčiču povzročil približno 20 tisoč- lir škode. Kalčič se ie od. peljal domov in šele včeraj okoli 14. ure prijavil stvar policiji, ki je pričela preiskavo. Obnova kanalizacije počasi napreduje zaradi slanega vremena V središču mesta pa tudi ponekod izven središča je zadnje čase zelo nerodno pešcem in seveda vozačem. Najslabše je pač ob deževnem1 vremenu, ko je po pločnikih blata kot po vaških poteh. Meščani so skoraj slabe volje zaradi tega. toda jeziti se ne bi imeli, ker so ta dela, namreč kanalizacija, skrajno potrebna. Dosedanje naprave so zastarele in nezadostne za mesto, ki st širi in ima vedno večje potrebe in zahteve. Poleg kanalizacije in ureditve jam, greznic ftd. je bilo potrebno tudi urediti razne potoke, ki se stekajo iz predmestja in z okoliških gričev pod mestnim cestnim tlakom v morje. Po dolgem času e je tržaška občinska uprava vendar lotila tako potrebnega dela. Morda so k temu pripomogle tudi bližajoče se volitve. Bodi kakor koli, dejstvo je, da so začeli rovati im prekopavati po uticah in trgih. Računajo, da bo za vsa dela potrebnih 50.000 delovnih dni položili bodo 9 km večiih in 20 km manjših cevi. Lansko leto je ZVU dodelila v ta namen 200 milijonov lir kredita. Zdaj s° v teku dlela na Barjeri, Trgu Goldoni, Drevoredu XX. .-eptembra in okolici. To zelo ovira mestni promet, ker je pač središče mesta, zaradi deževnega vremena Pa so se dela ponekod preveč zavlekla. Želimo vsekakor, da e*5 vročini ne bo tako, ker bi bilo še bolj neprijetno kot zdaj. Poleg kanalizacije, kakor smo že rekli, so v teku tudi dela za ureditev raznih potokov. V ta namen je bilo že dodeljenih 89 milijonov lir in so že uredili nekatere potoke v Barkovljah, pri Sv. Ivanu itd. Najtežje je pa pri Rižarni zaradi terenskih neprilik. Pojasnilo Včeraj se je na našem uredništvu zglasila sestra tragično preminulega Švara Josipa, ki so ga v petek našli mrtvega ob izlivu Osapskega potoka. Sestra pokojnega je zanikala Vesti, ki pravijo, da je pokojni spal po bunkerjih, se klatil okoli, bil zapuščen itd. in je izjavila, e je delavstvo z vso odločnostjo zoperstavilo temu ukrepu, so bili tudi odgovorni činitelji primorani zarvzeti se za rešitev tega vprašanja. Cim je vodstvo tovarne videlo, da tudi vojaška uprava to vprašanje preučuje, je bilo pripravljeno izvedbo ukrepa za nekaj časa odložiti. Nepričakovano pa je prišlo med predteltavniki Enotnih sin- dikatov. Delavske zbornice in delodajalci do sporazuma, po katerem vodstvo preklicuje svoj ukrep o odpustih z dela pod pogojem, da se delovni urnik zmanjša od 28 na 25 ur tedensko. Omenjeni sindikalni predstavniki sd ta sporazum- tudi sprejeli in podipisaii. Toda zavedni in pošteni delavci. ki vidijo v takšnih sporazumih le sredstvo, s katerim lahko delodajalci na lažji način dosežejo uresničitev svojih načrtov, so ta. sporazum, ki predvideva' zmanjšanje delovnih ur. obsodili ter sklenili, da bodo nadaljevali z borbo, ki naj privede do pravične rešitve spornega vprašanja. Ti zavedni delavci ne bodo pristali na omenjeni sporazum niti za dobo, ki ‘je bila v njem določena. Hudo ranjen motociklist V nedeljo okoli 21. ure je 37-letnega Massima Luchinija stanujočega v Ul. Vecchia del-ITstria 165, ki se je vozil na svojem motorju «DKW» v bližini tovarne Gasi i ni v Zavljah iz neznanih vzrokov zaneslo s ceste in vrglo v bližnji jarek. Neki privatni avto ga je odpeljal na njegovo prošnjo domov, čeprav bi ga zaradi hudih ran moral pel-jati v bolnico. Policija. ki je prišla na mesto, ni našla ranjenca in ga je začela iskati ter ga našla šele 12 ur kasneje v njegovi postelji s hudimi ranami na ramenih, na udih in raznih delih telesa. Ranjenka izgubi še listnico Žrtev prehitrega zaviranja avtobusa «N» je postala včeraj zjutraj okoli 8. ure 31-letna Lavra Leban por. Mellini iz Ul. E. De Amicis 17. Ko je hotela Mellinijeva izstopiti, je avtobus nenadno preostro zavrl, tako da se je žena zaletela z vso težo v neki železni del. pri čemer se je močno ranila po ustih in si pokvarila pet zob. Nato je šla po prvo pomoč k Rdiečemu križu, kjer je opazila, da je izgubila listnico. Policija je šla takoj na lov za avtobusom in ga našla v garaži v Ul. Broletto, kjer je neki delavec našel listnico in jo izročil Policiji. Nezgodi na delu Med delom na novi katinar-ski cesti je 28-letnemu Giordanu Palčiču iz Ul. Limitanea 2 priletel z višine precejšen kamen na glavo, in mu povzročil globoko rano. za kar se bo moral zdraviti približno 10 dni na drugem kirurškem oddelku. Tudi 36-letni težak Andrej Urban s Proseka 118 se je mo. ral zateči v bolnico, kjer bo ostal približno 30 dni. Urban je izjavil, da mu je pri delu na proseški postaji padlo na roko nekaj desk. 2 GORIŠKEGA Seja pokrajinskega upravnega odbora Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor pod pred. sedstvomi prefekta dr. Palamare sprejel in zavrnil številne sklepe. Za občino Gorico so odobrili letni prispevek 30 tisoč lir podjetju ANA S za vzdrževalna dela državne ceste št. 56, ki gre od Ul. sv. Antona do Rdeče hiše. Za občino Foljan so odobrili brili vzpostavitev poštnega urada ter prodajo občinskih zemljišč zasebnikom. Z občino Sovodnje so odobrili pravilnik občinskih uslužbencev in nameščencev. Za občino Foljen so odobrili nakup zemljišča za gradnjo no. ve ceste, ki bo peljala v Gradiško. Za občino Romans so odobrili občinski proračun. Za občino Gradež so odobrili gradr.jo pokopališča v predelu Fossalon ter posojilo 4.500.000 za izvedbo načrta. Nadalje so za občino Krmin odobrili poso. jilo 700.000 za podaljšanje vodovoda. Pred zaključkom so še pregledali prizive, ki so jih vložili trgovci Albert Mocenigo iz Tržiča, Viktor Filetti iz Staranca. na. Roman Zorzin iz Tržiča, Jožef Bullan in Castellarc Marija iz Gorice proti zavrnitvi trgovske obrtnice. Vrnili so jih čez mejo Jugoslovanske obmejne obla-sti so včeraj na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši izročile italijanskim šest italijanskih državljanov, ki so se pritihotapili na jugoslovansko ozemlje. Gre za: 20-letnega Tararan Angela iz S. Quirina, 21-letnega Rina Cuzica iz Nem, 29-letnega Pri-ma Cossettinija iz Vidma, 38-letnega Ivana Romanina iz Pa-siana, 31-!etnega Jožefa Zutto-na iz Vidma in 16-letnega Tomaža Milana iz Vittorie pri Aa-gusi. Dvojna plača nameščencem javnih lokalov Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem lastnikom javnih obratov (barov, kavarn, gostiln, hotelov itd.), da morajo svojim uslužbencem, ki so delali dne 25. aprila in 1. maja za omenjena dneva dati dvojno plačo z vsemi dokladami za praznično delo, ki so predvidene v delovni pogodbi. Poletni vozni red vlakov Letos bo poletni vozni red vlakov na goriškem kolodvoru stopil v veljavo z 20. majem. Na progi Gorica-Trst-Videm bodo po poletnem voznem re- du nastale precejšnje spremembe. Poletni vozni red je za o-menjeno progo naslednji: Gorica — Trst Odhodi iz Gorice ob: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 19.48, 21.33 in 23.39. Gorica — Videm Odhodi iz Gorice: ob 5.07, 5.42, 6.36, 7.59. 10.51. 13.52, 17.25. 19.09. 21.15. 22.54. Od 23 jur.ija do 16. septembra bo na progi Trst-Gorica-Videm-Dunaj vozil poseben e-lektričen vlak. ki bo iz Trsta v Gorico prihajal ob 8.27 in odhajal proti Vidmu ob 8.28. V Gorico iz Vidma bo prihajal ob 17.23 in odhajaj proti Trstu ob 17.24. Obvestilo lastnikom živali Goriško županstvo obvešča vse lastnike živali, da morajo kot predvideno po čl. 18 zakon, skega odloka z dne 20. decembra 1928 št. 3298. prijaviti občinskemu živinozdravniku (Ul. Duca d’Aosta 107 tel. 4-44) vsak primer pogina svojih živali. Prijaviti je treba pogin vsake živali bodisi konj, goveda. prašičev, koz, ovac, kakor tudi psov in mačk. Mrhovine poginulih živali je prepovedano pokopavati v zasebnih vrtovih ali njivah. Mrhovine bo odpeljal občinski ko. njederec in jih pokopal na določenem prostoru, kot predvideno po pravilh živinozdravni-ške policije. Mrhovir/e bo konjederec olpeljal in zakopal brezplačno. Vsi kršitelji omenjenega odloka bodo kaznovani po zakonu. Izgubljeno Denarnico s 25.000 lirami, šofersko izkaznico in nakazila za bencin je včeraj izgubila 25-letna Vianello Giorgina iz Ul. Morelli '2. Izgubo je prijavila policiji Kali vala Vsem svojim prijateljem in znancem, ki ste me ob priliki moje 90-letnice razveselili osebno ali pismeno ali po radiu s prijaznimi čestitkami in lepimi darovi, posebno pa za čestitke objavljene v listih: Katoliški glas, Demokracija. Soča ir.* Primorski dnevnik — se s tem najsrčneje zahvaljujem. IVAN MAKAROVIČ Darovi Za Dijaško Matico so darovali: N. N. iz Sovodenj 1000 lir; Gergolet Jožef in Marija iz Do' berdoba 600 lir; na svatbi nabrali 12.420 lir; Lutman iz S48!1" dreža 3000 lir: Dekleva Z. 1500 lir; Makarovič Ivan 1000 lir. Vsem darovalcem se odbor zahvaljuje. S L 0 V H M S K d iv/ik iinivo gledališče /a Tržaško uzuuiUg DANES 8. MAJA 1J51 ob 20. uri gostovanje v KOPRU s Cankarjevo komedijo Za narodov blagor Gledališče Verdi Pri blagajni, gledališča se na ljuje prodaja vstopnic za koncert orkestra Tržaške monije, ki ga bo dirigiral ^ Moralt in ki bo v četrtek ; J|,o Sodelovala bo piams’tka • Caraian. Na sporedu glasoe berja, Mozarta, BuganeluP Beethovena. PKOSVKTiNA DKUSTVA Pevski zbor »Slavko ]t perle« Sv. Ivan. Vsl d pevke so na p rešeni, _aa j jo danes gotovo ln.‘“f" ,viepa* ski vaji. Obenem bomo ^ o turneji. Naj nihče ne ka, zadeva je nu^orovodJ» SINDIKALNE VESTI V četrtek 10. t. m. ob 19. dr3 na sedežu seja £lavn^8.in" meljski ostanki 1940- notarja do 25. februarja^ Vsi zainteresiram. namen prenesti, ah se tfi zemeljske ostanke nf , ufi0 jti obr- nejo na administ *•*&»*! tehničnega ur8 .ieliS«in Mv' mogoč prenos zel ,„01"^ niz kov niti prevzem ;iLcia§° ki bodp ostali na r *ini' •" ■ bd*1 ališču v Kakor zgoraj v tudi na Pokopai^Mrver I3 vrija h prekopali Sfo ,etrt£> ^ trten- polju, in sl ^,-v sto navadnih S'r0?°v' oS* pokopani zeme- ljski umrlih od 14. )an majrea 1941. uarja io Veljajo ista,. Ske^n'U kot za pokopališče URADNE OBJA^ s6ja ODLOŽENA oBC,NSKt)jia Občinska seja, klJe18. drV vzucinsKa h 1». - vedana za danes ^ te., odložena na jutn »• ,rianhn 0 ob 18. uri z že napov^3 nim redom. ZAP nove ceste (Ul. F- ^ polaganja električnih JAVNA Ul^f^ litev dobave parne* centralno kurjavo.. nuj Jie Vsa nadaljnja pojafontratti>- v sobi 203 (Ufficio ROJSTVA, SMRTI ^ sC/,j Dne 6. in 7. maja *^10 Trstu rodilo 11 otr L\e *■ oseb, poroke pa sf, ktriciStl*f Civilne poroke: eleondina V Civilne poroke: elcnndina^ Bratos in gospodinja Cerkvene Poro^*st>0dinjai<>». driano Zucca m e^nik na van Beckve ,ničarKa . Tamanini m bolnrP Mafl Fragiacomo, agent „£<>■ sin in šivilja Nada TeresJ CiC umrli so: 51'le,„, S5-ietn' k«^ zutto por. Avanztn. letn3 .{tri» vanni Maria Comar, & ce ni ja Abram Por7J*fn'a fffir«; Evelina Ive, 781 le ^.jetn' )|flo Guadagnl vd. oot gorio Priolo, 6 ln(a Furlan. 81-letna c7-1(.tna h c°" no por. Valentani 75 ^,a ,,, Zurlin Por. P o P> ret ta Ventimigha_ P?mp0, 29-letna Nilda B mattiO. t. Lia Fontata vd. Zam ^ heS na Glsella Veragutn -J -iZLfSŽ AOEX -7 MAJA Dornoero HirsHO Bistrico LaniBi m »'"J jPRVOMAJSKA PROSLAVA GORIŠKIH SLOVENCEV V SOVODNJAH Enotnost - pogoj za narodni obstanek hlike množice Slovencev s Krasa, Brci in Gorice so prisostvovale govoru j Barka Šuligoja, telovadnemu nastopu, pevskim in baletnim točkam Hrveoj ^ Vl'emP na dan Soven,.^ ,!a Tn/ dopuščalo, da bi Ojovati mogli pra- Paznik v ta-iWjf.m nl °bliki, kot ga po Sntko b fe.nu ta Plaznik de- ??«h prosla V °kvh'U ^ek 5. J? , v -'° se vršile v «v«lhn dkoatletske tekme, ^‘nao 0?°idanskesa dela ie Zato • vreme. «er0 ?a Ju bil° v nedeljo. na lUsla^ - * preložer>a glavna I *ni s vrem( telovadnim nasto-'i^boiVnT, P^rediteljem toli-'lih 2e v zgod- Hkti avt Janskib urah so šte-avtobusi pripeljali v So- združeni stremeti v nove zarje. Napori delovnih množic naj bodo tudi naši napori in potem se bo praznik dela v resnici razvijal od leta do leta veličastneje, vezne vaje izvedli z natančnostjo. Isto velja tudi za najmlajše. Prijetno je vplivalo na gledalce prehajanje iz ene formacije v drugo ter skladno premikanje mladih telovadcev in telovadk v živobarvnih lepo urezanih krojih. Posebni točki sta bili vaji z obroči za mladinke in vaje s palicami za mladince. Gledalci so bili z izvedbo obeh vaj nadvse presenečeni. Tako mladin- • , • " Tj.. IVc% t r 1 krasa .vadce in občinstvo Jprinčjf Brd in Gorice, ki »otožen St seboi praznično % ttrnSl i- r.s tem PQvzdig-dne '1 tjanje tega velike- % jtn«map^etiani Uld ie b^° na ^ ^odstv-2 drugimi prevozni-i. Otoni!1 Prihajale vedno no-ij 2 oe iia počastijo, če- ^tka na§‘0 množilo, Hsit, irn h vasi so moč iz leta v leto, t e t ~ Praznik dela — tN moči ter prešinja 3v0' narode iti vse člo-5 posebnim spoštova- V „ časih, ko je bil ptic, » 'ek brez vsakršnih Idadn0 .n°duti posamezniki N in razredi s posme-Jto žTeProm gledali m žu-\j in razorano lice. Nnal| delo na polju in po Cii ’rJe di/o po njihovem dttttžJ^^jvredno, sramotno $\ i-^če. Ponižano in raz-Jkj v,!,d«tuo vseh držav pa spoznalo, da od jNifc ?th rok živimo vsi in ČMhn?!? Se ie rodil v 9l°' t% Lr1} src. Delovni ljudje ia^tovali že v davnih le zunanjega izr a- de^n niso mogli da-kf>5 'hisr rnonočna re vol uri o. Kih' k. r®~ it z revolucionarnim ‘tilu prot‘ izkoriščevalcem < J* lovno ljudstvo v 80 zaiele Prazno,;a-'*lU. dela javno, brez l&t, m V ^Ktmh iive,li 1la račun hlrjtVho r°k’ P(L SO Se It , manifestacije tega L*4e Tttič Poizkušati so ga to .V"10 *atrett tn prepre-J^gočen veletok, ki Voune roke vsega tj? dl 'Pa je podrl. Praznik niri ° skr‘ta misel, am-k,* n - en ' delovnega člove- v r ni. lz,'az moči in sile, i d< dela je zvalovil čl o-o -. Narode in čimbolj N rf!ledUie’ tem ve^' \^h^mfrŽ&lavlia danajšnji £L m dncva *° i”-i- , in geniji ter jo ■rasne umetnine. Sl1'? hi‘Je Praznik dela, dan »a ti pesmi delov- VNinJ f’10 se zbrali, da ? dan. Nočemo, da X%?n,h a šel rnimo nas, 5 S!1*. ? ’ razkrojenih in ma-V^ertej Vsem srcem se tu-H - Italin pridružu- Sortou iu delovnih ljudi ‘„S0 P° trdem boju lft delu in sP°itovanie M V?’' dein le ze Prešini/n luč am ' n° bomo tavali ' ^ VudZoVm0mm0 Z ^' Z čuječi potl Rokavom L’’* A *** ki K " -'»u-reAliu Mljio m p‘1°s"ČU zvf,zn Hakavjakim Nm Sko? nVr”po’ obrav’ k&JndutneBa Zda'i ea St\ tivo Političnega po- S sNklanaaToVavaio' druRič V?1 kn^difha * novejšem X1 briUnIatl' tako fran- A arnskenk ?ki parlament XNava^8trok°vnem ča KiN^oloža-’0 bU leta 1948 ^tkVST~mm l(S.Ca?Vpr-slnaS Podora lihi yaiSa> engatte (ZB in pa v poštev in si-(zahodno lezi vsa v kre-m premočrtna v nn-'^;CaP Griz-Nez *«ži ' e*ton, Niah. Njenih An.u s-mer sloni na a V-. ?leza 'lVl£L*? drž?1^865..1.0 1867, geoloških * sl Sir John CN , a iz i | drž UJ v °PisanpGamorida iz le-MjSa ?',Ve?j ■, vse nevar-N L ®sti vdn i° tega ' tudi v°d<-‘. Pred- Sf» Hrs. > d*® de i-, navodil Fr •an- Tr%i 2.5 ^v^dsni' rov : li| Nlin'COli 10 m:u®V,iev). k SNt k"V N1*)«,,!.1 10 milijonov' fun- “ 'V r, , ’ II 'llgena Freliha zastavili razmeroma trd oreh. Kajti Feldmnnova drama «lz temnih dni«, tipično kenver-zacijsko — intelektualistična drama, polna notranje dramatike in drobnih psiholo- SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V KOPRU JE UPRIZORILO Feldmanovo dramo lz temnih dni ških momentov ter poant kaj lahko zavede tudi rutinirane igralce v spodrsljaje in take imenovano plavanje. Dalje store nasproti v tej drami režiserju težke in zahtevne naloge, predvsem rešitev Polnosti odrskega prostora, to je pravilno kretanje razmeroma majhnega številu igralcev, ki pa morajo tako napolniti odrski prostor, da je ta živ. Vendar predstavlja Feldmanovn drama v nekem smislu srečno združitev nasprotujočih si načinov dramskega pisanja. Sodobni himatski pisatelj in dramatik Miroslav Feldman, je v svoji drami «lz temnih dni« zajel košček resnično temnega in mračnega življenja iz časov bivše Jugoslavije. Sam zdravnik po poklicu, je zato nujno zajel snov za svojo drama iz zdravniškega življenja. Dejanje samo je postavil v leto 1934. torej v čas najhujše diktature, ko je policijski aparat takratnih protiljudskih oblastnikov neusmiljeno zasledoval in pobijal komuniste, edine prave borce za ljudstvo in njegovo svobodo. V svoji drami, ki se dogaja, kakor smo že omenili prej. v bolnici in na policiji, je srečno izrabil vse dramske zaplete in skozi pet oseb, tri zdravnike, revolucionarja in profesorja brez službe ter policijskega ravnatelja žgoče narisal pravo podobo tistih temnih dni ki so danes za nas že mrtvi čas. Vsi nastopajoči v drami so intelektualci, toda bolj ali manj ujeti v začarani krog, izoliranost pred novim, kar prihaja, bolj ali manj nesposobni razumeti čas. in njegove zahteve. Edini 'lik, ki jasno ve, kot in kam vodi pra- va pot, je lik Petra Vareša-nina profesorja brez službe in revolucionarja komunista. Po tekstnem obsegu je ta vloga morda najmanjša, vendar spada interpretacijsko med najtežje. To zahtevno vlogo je odigral Stane Pukšič, z vso• tisto tragično veličino in mirnostjo, kot zahteva to tekst sam. Tildi, o ■ maski, ki mora prikazati posledice mučenja. ni prešel meja neokusnosti, dasi bi se to lahko pripetilo. V svoj lik je vlil dovolj trpinčene tragičnosti pa tudi pretresljive veličine pogumnega, zavestnega borca in človeka. Drugi pčzitivnj uk, ki doživi pravzaprav edini nekakšen dramski razvoj je lik zdravnice Marije Valentinove, šefa oddelka v bolnici. Ta lik je čist, človeški. Pred nami raste razvojno tipična podoba jugoslovanskega intelek- tualca, ki je v bistvu posten, a še apolitičen, dokler ga sama stvarnost ne pripelje na pravo, progresivno pot. Tej vlogi je Lojzka Gabrovec po temperamentu odgovarjala kot resna in svojemu poklicu predana ženska, vendar so ji od časa do časa dolgi monologi ustvarjali težave. To je pa že vprašanje odrske dikcije in izgovarjave. Seveda se tega ne da pridobiti preko noči temveč le z vztraj nim študijem tehnike dihanja in govora. Kljub vsemu temu je njen lik ustrezal, dasi smo lahko prepričani, da bo na bodočih reprizah še bolj vigrana. Valentinove prctiigralec je njen asistent Ivan Belinič, ki ga je igral Tugomir Tory. Belinič je tipični režimski stremuh, cinik in koristolovec. ki na prijateljstvu s policijskim šefom gradi svojo kariero. Brez dvoma zahtevna. a hvaležna igralska kreacija. Ce je Tory nadkriljeval ostale soigralce z jasno in kleno odrsko izreko, je morda vendar vse preveč nervozno. včasih celo preveč gesti-kuliral ir. begal po sceni. Kajti že tekst sam je dovolj dinamičen in prepričljiv in vsega tega je bilo v Tonjje-vi interpretaciji dovolj. Cernu neki še česa preveč? Vendar je s svojo sugestivno igro in dobro mimiko (te smo pri ostalih malo pogrešali) ustvaril pred nami resničnega pro-PO-lega in osovraženega stremuha in cinika, posebno v dialogih z Jasno. Jasna Kraljičeva, prav tako asistentka v bolnici in sošolka Marije Valentinove, je romantično, sanjavo in površno dekle, ki ljubimka z Ivanom Beliničem. in išče neke namišljene sreče v osladni ma lomeščanski idili, a se ob koncu le etično prečisti in dozori. Njo je morda najbolj naravno odigrala Klavdija Trostova. ki je vlogo naivke, zaljubljene ženske zaigrala z rahlo ironijo in končno tu-• di melanholijo, dasi si jo sprva nekako pomiloval v njenem ozkem in primitivnem duševnem svetu, kasneje pa si le začutil do nje, posebno ob koncu, nekoliko topline. Podoba policijskega ravna-■telja Nikolaja Cvitana po Je tipična Za predvojne policiste. Na zunaj uglajen, izobražen, fin, rahlo ironičen, v bistvu Pa nič drugega kot be-s(‘n sovražnik ljudstva im njegov klavec, človek, ki z užitkom muči in preganja svoje žrtve. Njegov lik si je izbral režiser Evgen Frelih sam. Bil je mod vsemi izvajalci na odru najbolj siguren, miren in uglajen, km je samo stopnjevalo gnu$ do tega človeka. Zbuditi ta čustva pri gledalcih je Frelihu uspelo, edino izgovarjavo, — prav rad je po jedel končne zloge besed, — bi lahko kritizirali. Tu Pa smo se dotaknili režije, ker je prav skrb za jezik ena osnovnih dolžnosti režiserja. V glavnem je bila režijska koncepcija drame pravilno zamišljena, le reševanje, dinamike z zgolj zunanjo dinamiko je za tako dramo premalo. Vendar moramo kljub vsem tem pripombam priznati prizadevnemu in požrtvovalnemu igralskemu kolektivu vse priznanje in zahvalo, ker so dokazali, da moremo tudi v Kopru postaviti in ustvariti dobro gledališče. Publika je dejanje za dejanjem spremljala s prizadetostjo, napetostjo in zanimanjem. To pa je največja zahvala in priznanje slehernemu igralcu-Ob koncu želimo samo to, dd bi gledališko dela v Kopru ne zamrlo, temveč, da bi se dalje razvijalo, bogatilo in živelo. Dušan Zeljeznov m€m»m S»IU#*A unesti |#p\ I" k 1 r Včeraj ob 19. uri je bil zračni lf l< L IkA k pritisk 758.0, toplota 14.5 (naj- Y IVLIVIL višja med dnevom 18.7, naj- nižja 13.8), nebo pokrito, dežja je padlo 6 mm, morje skoraj mirno, vidljivost 15 km, toplota morja 16.8. Vremenske motnje so nad Srednjo Evropo, od koder se premikajo proti vzhodu, zato za danes predvideva vremenska na. poved oblačno vreme z možnostjo krajev, padavin. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 8. MAJA 1951 Hiii-MMHiiHiliiiffli!:;! MawMmi!iiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii!)iiiiiii||'i||''i'iii''i'lllll'lllllll|i''millTI"’n|T|T'ti Današnje najvažnejše oddaje: Radio jug. cone Trsta: 14.00 Slovanski pevski solisti in ansambli; 18.30 Poje mladinski _Nnr. zbor Slovenske filharmonije: 20.00 e im mi man, opera v 2 dejanjih. Trst II.. 0*5.- .. 2 poje Rožica Kozem: 22.00 Dvorak: • ; v d molu; 23.00 Dva Bachova preludija. 20.30 Era noč v Riu; 23.30 Plesna gl* PRED 50 TISOČ GLEDALCI STA ITALIJA IN JUGOSLAVIJA IGRALI NEODLOČENO Z OtO Jugoslovani so si v Milanu zapravili zmag® Italijani so si z muko priborili neodločen izid - V jugoslovanski napadalni petorici manjkajo strelci - Občinstvo pozdravlja Jugoslovane in žvižga svoji reprezentanci (Od našega posebnega dopisnika) Ostali smo sami. Hotel Rosa je nenavadno pust. Osebje se je že navadilo na stalni promet, polne sobane in tujo, doslej v gosposkih hotelih precej redko slišano govorico. Odpotovali so skoraj vsi: ‘reprezentanti, člani «Partizana», Dinama in Crvene zvezde so odšli na spanje pravičnega v spalni vagon, ki jih bo povedel na obrežje Seine, od tam pa v megleni London, kjer nastopijo v sredo. Beara je odšel za svojo ekipo v Carigrad, ostali zopet drugam. Odšli sp in pustili za seboj ljudi z odprtimi usti. To je morda najtočnejši izraz, ki najbolje Označi duševno stanje po gostovanju Jugoslovanov v Milanu. Ko to pišemo, raznašalci časopisov še niso začeli s svojim kričavim razprodajanjem listov. črnilo se je komaj posušilo na dolgih novinarskih proizvodih, ki bodo usmerjali javno mnenje po novih potih. Razširili bodo svet »nogometnih držav« povprečnemu davkoplačevalcu še za eno deželo; tako je vsaj kazalo, ko smo se peljali z italijanskimi kolegi s stadiona. «Che prepotenti, che prepotentni je stokal za nami eden najvidnejših športnih rokodelcev papirja. To je ponižanje, da se nekdo igračka z italijanskimi igralci. »Tega niso naredili niti Angleži, ki so po drugi svetovni vojni poleg Jugoslovanov edini zapustili neporaženi Italijo«. Mačke z mišjo se seveda ni igrala vsa enajstorica. Samo dva sta si lahko to dovoljevala: Djajič in Palfi, ki sta bila gospodarja položaja in sta »delala« tudi za vse tovariše. Odlična demarkacija obvladanje žoge, in točnost podajanja; združeno v idealno harmonijo, je prineslo uspeh »plavim«. Kajti brez slehernega pretiravanja lahko zatrdimo da gre half liniji velik del zasluge. O stranskih halfih smo že povedali, vendar bi še pripomnili. da je Djajič bil le nekoliko boljši. Ob njegovi igri smo se vsi spominjali «Velikega odsotnega« — Čajkovskega, ki bi na svoji desni strani naredil nekaj, česar Palfi ni mogel, kar pa bi napadu mnogo koristilo. Čajkovski bi namreč pogosto s solo — prodori organiziral izlete med nasprotnikove branilce in sejal tam nepopisne zmešnjave. Iz desetih takih podvigov bi se seveda nujno rodil vsaj en gol. Veliko zanimanje je vladalo za Horvata. Italijanski tisk, ki so mu klownske točke nadvse priljubljene, je naredil velikansko reklamo za dvoboj Horvat- KINO v TKSTt Rossetti. 16.30: «Ceri greh3#» Cerv....M.,Gens*« ijujlm r. Reagan- LC1VI, * - d A Excelsior. 16.30: Jugoslovanska državna reprezentanca (od leve proti desni): Palfi, Diajič, Herceg, Rajkov, Woelfl, Bobek, Ce-lič Stankovič, Horvat, Beara in Mitič Italijanska državna reprezentanca (od leve proti desni): Annovazzi, Cappello, Tognon, Silvestri, Casari, Boniperti, Burini, Pandolfini, Giovannini, Amadei m Cefvatto Cappello- Oba se namreč v višini mečno približujeta dvema metroma; bila sta tudi direktna nasprotnika in bi morala biti strebra svojih enajstoric. Namesto dveh smo imeli samo en steber: a ta je bil zares velik. Horvat je onemogočil Cappella in ga nekajkrat celo dodobra osmešil pred občinstvom. Stalno -je bil nadmočen tudi v igri z glavo. Drugi del zasluge ima obramba. Colič dolgo časa ni igral tako kot v nedeljo. Vedel je kaj hoče, bil je borben do poslednjega trenutka. Edino, kar mu lahko nekoliko zamerimo je to. da je nekajkrat v začetku igre, ko je italijanski pritisk bil najiačji bil daleč od svojega gola in pustil Amadeia za svojim hrbtom. Stankovič — soliden. S tem je o njemu vse povedano. Beara je nekajkrat izvrstno interveniral; imel pa je srečo: ni mu bilo treba resnejših posegov izven vrat. V tem je namreč nekajkrat pogrešil v taki meri, da nam je prihajala kurja polt. Napad ni igral «po notah«, vsaj onih ne, ki jih je skormpo-niralo vodstvo. Ob polčasu so zato zamenjali VVoelfla s Senčarjem. Morda je tokrat za re-vanž pogrešilo vodstvo. Starega srednjega napadalca je držal izvrstni Giovannini (dali so ga v moštvo namesto Parole: brez komentarja) in ni bilo torej umestno, dati v drugem polča-, su v moštvo igralca, ki od Woeifla ni dosti hitrejši, ima pa manj izkušeni. Treba je bilo Mitič pred nasprotnikovim golom. Kar štirje italijanski igralci so ga obkolili, da ne bi prevet ogrožal italijanske mreže ................................. n............ zamenjati krilo, bolj natančno: postaviti Ognjanova namesto Rajkova, ki je hiter. Woelfl je nerazpoložen. Pod krinko indiferentnosti se skriva žalost. Razumel je da je konec tu. Državni reprezentant ne bo več. Slovo ni bilo vredno njega in niti ni on sam kriv-Krila: premlada in nezrela. Razumljivo je torej naše začudenje, ko smo se prebili po končani tekmi skozi gost kordon policije do Businija, člana triumvirata sestavljalcev, pa nam je dejal, da sta po njegovem krili igrali izvrstno! Zaključujemo anatomsko seciranje igralcev z zvezama. Mitič je svoj posel opravil zadovoljivo. Veliko kilometrov je pretekel, marsikdaj uspešno povezal tovariše, njegovo streljanje pa je bilo slabo, prav tako nezadovoljivo kot Bcbko-vo, ki pa je v vsem ostalem bil slabši od Mitiča. Prenasičen je igranja. »Azzurri«? To da »o oni. Seveda so. Lepše in boljše jih je naredil tisk. ki trpi za latinskim temperamentom. Reprezentanca je zmagala v Lizboni. Hvala se je dvigala do nebes. Da bi povečali vrednost svojih, so celo za Portugalce našli dobrih lastnosti. Od dneva do dneva so se potem polnili z zrakom, kot balon, ki pa je prej ali slej moral počiti. Dogodilo se je to v nedeljo. Pod pomer jenimi driblingi in zanesljivo obrambo Jugoslovanov se je sesula »Potemkinova vas«. Srečni ljudje; verjetnp bodo čez mesec dni zmagali v Genovi proti Franciji In tedŠj bodo zopet začeli opevati same sebe in minil ne bo niti mesec dni, ko bodo svojim besedam že tudi sveto verjeli Nedeljski udarec je udaril v polno, skoro ves tisk, ki je več ali manj fino in odkrito (koli-kršna je pač bila spretnost in poštenost pisca) napovedoval precej lahko in visoko zmago Italije. Vratar Casari je bil vedno na mestu, prav tako tudi branilec Cervato. Ta in Cervellati, ki je v drugem polčasu nadomestil krilo Burinija, sta bila najboljša Italijana. Cappella je Horvat in žvižganje zmedla, da je bil po 20 minutah popolnoma nezmožen. Amadei in Boniperti nista bila na svoji običajni višini. KAJ PRAVIJO ? Ing. Arsenijevič: «Ko so me že poprej vprašali, ali sem zadovoljen, sem odgovoril da ne ker smo izgubili zasluženo zrna go. Igra je po mojem bila le pa čeprav nismo pokazali vse odiike našega nogometa, publika je bila zelo objektivna, od italijanskega moštva pa smo pričakovali več. Njih ekipa je ekipa prihodnjosti, ni pa šp zrela«. »Zakaj so igralci podajali v širino, ne pa v globino«? »Eh, to je naša stara napaka, a žal še vedno nimamo srednjega napadalca in. kril, ki bi sprejemali take hitre žoge v globino«. «Najiboljšl Italijani«? zivno. Od tod nastane nujno med sprednjo linijo in obrambo brezno, ki ga morajo in morejo prebroditi le napadalci; sev/e da si morajo pri taki taktiki iskati žogo v ozadju, teči nato proti golu. pa zopet nazaj itd.. Opraviti morajo dvakratno ki-lometražo«. Malo slabša igra napadalcev je s tem pojasnilom opravičena. MITJA VOLCIC Italijanski vratar Casari v krasnem plovnem letu. zoga, ki Jo je Rajkov hotel poslati v mrežo bi brez Casarijevega nastopa odšla v aut »Vsa obramba, Boniperti ter Cervellati«. Bigogmo: «Ka-j hočete, da vam rečem? Iznenadeni smo nad močjo jugoslovanskega nogometa. Sami dobro veste, da manjka samo malo več streljanja na gol, da bi jugoslovanski nogometaši bili brez greha«. Podobno sta z občutkom mešanega občudovanja in presenečenja govorila tudi Conti in Businl. Monze glio, trener Napolija, ki je bil v družbi drugih bivših slavnih igralcev, katerih imena se vsi nogometni poznavalci sveta še danes z žalostjo spominjajo, je vzdihnil. «Da bi bili danes mladi...... Navdušen je bil nad igro Jugoslavije. «Ne vem komu naj se zahvalimo, da Jugoslovani danes niso streljali. Za nas bi lahko nastala prava katastrofa«. Bročič, trener: «Gledam na tekmo iz svoje perspektive: so ali niso igralci izvršili svojo nalogo Z obrambo in half-lini-jo sem zelo zadovoljen, pa tudi napad ni bil tako slab; dal sem namreč natančna navodila, naj pomagači (halfi) igrajo defen- Ko mentarji jugoslovanskega Pod naslovom ((Jugoslovansko moštvo je poleg angleškega uspelo neporažer.-o oditi iz Italije« piše znani športni komentator ((Politike« Vukadino-vič, da je jugoslovansko moštvo v Milanu zapravilo idealno priložnost za veliko zmago. Italijani so imeli nekoliko več po-voljr.-ih prilik, vendar so bili Jugoslovani v tehničnem pogledu boljši. Jugoslovanska o-bramba je bila tako čvrsta ii> borbena, da je njena zasluga, da italijanski napad ni mogel priti do izraza. Vukadinovič pravi, da je bil najboljši igralec Djajič, pri «azzurrih» pa Giovannini in Cervellati. Posebni dopisnik «Borbe» Bogojevič pa pravi, da tekma kljub hitrim obojestranskim napadom ni nudila gledalcem tistega užitka, kot so ga pričakovali. Ce bi Jugoslovani bo- lje streljali na g°l bi morali zmagati. Bogojevič je prepričan', da sta oba napada odrekla in poudarja 'objektivnost italijanskega občinstva, ki je pozdravilo tudi dobre poteze ju- goslovanskih igralcev. Tekma se je končala z zas!uženo_ zmago Jugoslovanov, ki so še enkrat ob tako resni priliki pokazali, da upravičeno uživajo sloves igralcev visokih kvalitet. Pravi dalje, da so Jugoslovani polagali največ’ upanja v napad in jih je najbolj skrbela obramba. Pri tekmi pa se je nasprotno izkazala obramba, medtem ko se napad ni. Igralci so preveč zadrževali žogo. Dopisnik «Poleta» ing. Dra-gutin Mirkovič jy pravi, da so bili Italijani prepričani, da bodo zmagali v prvih dvajsetih minutah. Ko se to njihovemu moštvu ni posrečilo, so se morali italijanski igralci resno truditi, da niso doživeli poraza na lastnem igrišču in pred svojim občinstvom. Mirkovič smatra, da «smo po današnji tekmi prepričani, da smo" imeli prav, ko smo predlagali drugačno sestavo našega napada«. Dopisnik «Tanjuga» Davor Culič pa smatra, da bi morali Jugoslovani zmagati. Jugoslovanski igralci so bili boljši v igri z glavo in bolj okretni Neodločen rezultat te tekme je toliko bolj važen, ker so italijanski strokovnjaki in šport-niki pripisovali svojemu moštvu gotovo zmago. ...in italijanskega hska Vsi italijanski listi, so si edini k tem, da se je Italija rešila poraza zaradi pomanjkanja strelcev v jugoslovanski napadalni petorici. Mario Zappa v »La Gazzetta dello Šport« pod naslovom «Mancundo ogni azio-ne di attacco, senza respiro i difensori azzurri« komentira igro in pridaj a do sklepa, da je jugoslovanska enajstorica igrala znatno boljše od italijanskih reprezentantov. Gianni Brera, znani italijanski športni novinar in glavni urednik «La Gazzetta dello Šport« kritizira v uvodniku pod naslovom »De-lusione a San Siro« napačno sestavo italijanske reprezentance in vabi italijansko tehnično komisijo, da postavi nove ljudi, kajti edino tako bo lahko italijanska reprezentanca uspela. V svojem uvodniku priznava, da Italija nima dobrih napadalcev in med drugim tudi piše: «Pur-troppo il calcio italiano e’ oggi grandissimo, e perd il miglior centroavanti del campionato si chiama Nordahl, j migliori interni si c hiamano Green John Hansenv. Gotovo naj popolnejšo izjavo je dal za »Gazzetto dello Šport« Giovannini, ki je dobesedno re kel: «Ci hanno dominato. Guat se avessero avulto il cannoniere in prime lila. Quattro ne pote-vano segnaren. «Corriere dello šport«; «Ju- gcslovanskC' moštvo je cd vseh, ki smo jih videli v zadnjem času najbolj sdstemistično ortodoksno in klasično efikasno«, «... Toda če bi igra, ki se je končala brez goia, lahko bila. merjena po kriterijih brez dvema sodnik dvignil roko j u g cslovan sik ega kapetana; in množica ne bi imela ugovora preti odločitvi, ki se je rodila iz prave vrednosti na igrišču«. Isti časopis pirinaša med mnenji italijanskih funkcionarjev tudi besede ing. Barassija: «Videl sem Jugoslovane že na olimip.iadi, na svetovnem prvenstvu. Tako današnji rezultat zame ni presenečenje. Je samo potrdilo«. »Corriere d’infarmazione»: »Smo igrali neodločeno in se je končalo dobro-. Kdtor ima svečo, naj jo nest svetniku, ki je ščitil moštvo «azzurcrv». Da gladko bi lahko izgubili in ne bi bil zločin pTc-ti športni pravičnosti«. »Tuttosport«; «Izjave italijanskih igralcev: Pandolfini govori pri večerji Annovazziju: Bil sem med halfom, ki je igral defenzivno in poLkrilom, ki je igralo... kot je hotelo in pri tem plesalo rumbo-. Tekel san kot norec, nikoli nisem, prišel do žoge. Vedno so bili prvi oni in ko je kdo od naših končno le prišel dio žoge je vedno imel ob sebi najmanj tri nasprotnike«. Cappello ima smisel za humor: oni krasno obvla- dajo žogo, imajo velikansko zalogo sape. sijajen četverokotnik in... in hvala bogu. da jim manjka Čajkovski. Njegovo je namreč ime glasbenika; z njim nas bi lahko tudi nasvirali«-«Corriere Lombardo«; «An-novazzi je bil medi Djajičeir. in Bobekom: sta ga obirala kot telečjo glavo. Ce bj Jugoslovani znali zaključiti svoje akcije in streljati dostojno na vrata, bi nas premagali najmanj s 4:0...» «... Včasih so nas osmešili...«. Tudi «11 Giornale del Lunedi« v svoji srednji športni prilogi prinaša dolg komentar o tekmi. Naslov «La sccncertata squa-dra degli azzurri a fatica pa-reggia con la Jugoslaviav in dalje «Risparmiati dalVineffi-cacia di tiro degli avversari» pove yse. »Giornale del Lunedi« pa že na prvi strani prinaša poročilo svojega dopisnika Do-menica Rinaldija ped naslovom: «Inconeludente l’attacco azzurro a San Sirov in med drugim priznava, da bi samo čudež pripomogel Italiji k zma gi in da so Jugoslovani z lahko, to prodirali in plesali kakor so sami hoteli. Tržaške »Le Ulti-me Notizie« prinašajo na zadnji strani precej fotografskih posnetkov s tekme in pod naslovom eAmari commenti dopo una partita che poteva essere perdutav. napada italijansko enajstorico, vendar priznava tudi. da so bili Jugoslovani boljši, Vsi časopisi pa trdijo, da je imela italijanska reprezentanca slab dan in. da niso igrali kot proti Portugalski. Mi bi pa dodali samo to, da je Horvat že takoj v začetku odlično držal Cappella in da ga je tako rekoč moralno uničil. To je glavni vZrok, da italijanska napadalna petorica ni delovala, kar priznavajo italijanski igralci, med njimi tudi Tcgnon, ki pravi dobesedno: «Mai buttato via tanto fiato da quando gioco footbalv. Lulzo«, RjKH$sYNevestin oith Nazionale. 16.30. »Nevo Spencer 1 aMed Arcoba;eno. 16^. «“«* j Gar- svetovoma«, E. ^ar^ti, Fenlče.' 16.00: «Na pločnikih«, D-Andrevvs, G. TifjnS?- ,.y osrčju Filoctrammatico. lb.uu. ksM1, E Flvnn, V. Lukas- zast»- Garibaldi. 15.00: «R“'mDoUglas. va» R- VVidma-rk, F-P E* yvil-Ideale 16.00: «Matadcra». 1 liams. R. Montalban * Impero. 16.30: <»$^1 lt aiu! * i 6 X0: «Skri v n ost ni Kino ob6morju. Danes Savona. is.OO: «^"1^ sladkosti«, E VVUl'a bopalo». Viale. 16,00: <■ Novo Cine. 15.30. »m«" ((Fantazija«* d'Arc». Mac Donald. Odeom 14.00: Disney. T Radio. 15.30: ((Ivana Be-rgmann. V GOBIC* Wl Verdi. 17.00: »Naši prihajal ■ Chiari. _ „„AtiCe na K(r Vittoria, 17.00: «L«^lCe lesih«, S. PampaaLareareta Centrale. 17.00: «Mar*a MoKd°er;nTNT00Fr3« Slovanski pevski solis dan 8 bli. 14.30: Od včeraj ijva^ 14.35: Skladbe Cirili S^, * pianiscKa Silva m* o- &a. Zaključek opoldansk m. j8.00: Klavirska riuhj 18.15: Kulturni Pregi'0venskAjoi je mladinski zbor blov ^ hnnrr/irU IP 19.(JU- * -n harmonije. 19.00-. h.-nz0 spored. 20.00: Vin 2 dej^us* »Norma«, opera v 22.30: Flesna 8laSb?90. ZaKl) ba za lahko noč. 2J.«“-oddaje. iVL T,tS*5 12.15- Poročila ob 7.15, p 19.45, 23.15. loeh3 ll.?V 7.30: Jutranja gl«; ,»*jr. po sakega nekaj, l.^^h- G* J.d Ul ID, JSO.ID. i^cha. **• 7.30: Jutranja giajV' Ho*J vsakega nekaj. 12-^j. Gl3;.,,) v 12.10: Uverture. 13-0®- pre«1'Ng.OO; željah. 14.15: Dnevni‘ ft. ska. 17.30: Plesna t,K. M0 «, Glas Amerike. l8jg40: jr_______I ,, A-rllliril. i-duru. Lkzeflj- .jer pesmi poje Rož »A t9.!5- ‘^.oi- Mamica pripoveduje jV|šč.tf sVei; dije iz revij_m ------------- zaD0akib.\>i ‘ ' h uije il icvij Pestra glasba. 20.»0- 21 °?Mjije_ 20.45: Vesela glaiba', mladini. 21.30: lepi glasovi. 22.00. 22.37-choV» fonija št. 2 v d-mo pva f pflt- la ?la-:ba- ,.?« >olnoč"a preludija. 23.35 _■ ^ , jp TK T ' j 00, ob 7.30, 13 tes a. l2;2 i3> Poročila in 23.10. 7/ Brown m njejt^v Slavni glasovi. H-pf!;cue A1? V' 14.10: ------I 'K ■n^ *?!!&!! 7.45: jutranja *laifj?este[‘ dt^ -own in nje*?žro. ■lasovi. l4-S,sKe ^ & ...... Ritmi Lati g ,. - rj- 14.30: Melodični in i-nr*” Meicaicn. j:*na 1 nadia. 14.53: pl*st i7.30: tivna umetnost. glas- „r j BBC. 18.00: Opefo‘na pOgoJ0p^^|,' Kino in občinstvo. Kester air Kezicha. 19,15: ^ Akt j, p.v. Angelmija. 2 • Rlbijvljčl,, sti. 20.30: ((Ena noč ,8; «2Ljenč; ameriški motive Ref,0 v div eh« iz za^on2il5: Andre Mauroisa. Dll(1ovn na Glasba. trrea_..• ...................................................................... MiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiiiMiiHniiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiininniiiiHiiiiiiiiiiiimmiiiMmjjmiiiliiiiMiiiniMUtiHPiin«1]!^-----------------—------------------------------------------------------ —;----------*---------------------------------- — — 3) u dveUumi u&ftti III. DEL 'BBVEDEl* rBOF. BB, F K A N BBADAČ L U k T B I K A L •» «■ H K H T H )■ A ' V l \ »Poslušajte, Svejk», je rekel nadporočnik Lukas neprijazno. «Ali veste, kako se imenujete? Ste že pozabili, kakmo ime sem vam dal?» »Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da na nekaj takega nisem pozabil, ker nisem kakor enoletni prostovoljec Zelezny. Takrat — bilo je se davno pred vojno — smo bili v karlinski vojašnici in tam je bil neki obrst Flledler von Bumerang ali tako nekako.« Nadporočnik Lukaš se je nehote nasmehnil, Svejk pa je nadaljeval: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da je bil tisti naš obrst pol tako visok ko vi, nosil je polno brado kakor knez Lobkovic. tako da je bil kakor-opica; in kadar se Je razburil, Je skakal dvakrat tako visoko, kakor je bil sam visok tako da smo mu pravili kavčukov dedec. Takrat je bil prv maj in imeli smo berajtšaft; zvečer pred 1. majem je ime na dvoriš&u velik govo