Geografs&i ohzomifi L E T O XIV štev , 3 = Časopis za geografsko vzgojo in izofirazSo 19 6 7 Šestdesetletnica prof. dr. Svetozarja Ilešiča* 8. juni ja 1967 Šestdeset let pravzaprav ni nobena značilna prelomnica v življenju, ¡ni začetek, ni višek ne kraj posebnega življenjskega obdobja. Ni tedaj razloga, da jih veseli sprejmemo, niti da se ob njih žalostimo, ne pozdravljamo se in ne poslav- ljamo, saj gre le za srečanje enega od miljnih kaminov, ko se popotnik ozre na prehojeno raz- daljo in na pot. ki ga še čaka. ilolžil slovensko znanost in kulturo in še prav posebno nas geografe. Biografu prof. Ilešiča ne bo lahko. Njegovo udejstvo vanje je tako široko kot ¡njegov značaj, njegovo delo je mnogostrano. njegov literarno znanstveni opus pa je obogatil slovensko geogra- fijo s tisoči strainmi. Za zdaj imamo pred seboj le njegovo osebnost, ki s svojo široko kulturo in Življenjska pot prof. Ilešiča pa je pot po- membnega slovenskega kulturnega delavca, pove- zana z razvojem slovenske geografije ter z rastjo cele generacije slovenskih in jugoslovanskih geo- grafov. Zato je prav, da se je spomnimo ob jubileju, da jo pokažemo za vzgled in da ob njej opozorimo na zasluge, s katerimi je jubilant za- * Povedano na proslavi profesorjeve 60-letnioe zbranim bližnjim sodelavcem Oddelka za geografijo FF, Inst. za geogr. Univ. v Lj., Inst. za geogr. SAZU ter predstavnikom geografije na Ekonomski fak., Urb. inst. SRS — GDS. globoko vsestransko geografsko izobrazbo iz dne- va v dan ustvarja in soustvarja, usmerja in so- usmerja slovensko geografijo; pred nami je tudi še drugo pomagalo za spozmavanje te osebnosti — njegova bibliografija. Brez ambicij, da bi podali kolikor toliko popolno sliko Ilešioevega štiride- setletnega ustvarjalnega dela, navajamo o jubi- lantu nekatere najpomembnejše poteze in zasluge, ki jih še prav posebno čutimo in cenimo njegovi učenci in sodelavci. Ilešičevo ime se začne pojavljati v slovenski javjnosti, ko mu je bilo komaj 21 let. Od takrat > pa do danes ga nenehno srečujemo v nasi geo- grafski literaturi z znanstvenimi deli, strokovnimi članki, učbeniki za visokošolski in srednješolski študij geografije, s potnimi vtisi, poročili, po- ljudnoznanstvenimi deli, spominskimi članki itd. itd. In kaj je tematiki t njegovih del? Geografija. Res je, da je prof. Ilešič posvetil pažnjo v neka- terih svojih temeljnih znanstvenih delih kmetijski pokrajini, in da so rezultati tega dela znani daleč prek naših meja (glej poročila in referate na kongresih, prevode njegovega dela, citate tujih avtorjev, sodelovanje z drugimi skupinami pro- tioevalcev itd.), toda zato ni nič manj obširen seznam njegove literature z vseh ostalih področij geografije in predvsem njegovih kompleksno geo- grafskih — regionalnih del. Lotil se je vsake geografske tematike, vsakega področja geografije, karkoli je čutil za potrebno, kjer koli je bila nuja, kjer je bila praznima in tudi kamor ga je silila aktualnost. Zadnje čase geografi vse lx>lj govorimo o geografijah, o usmeritvah in speciali- zacijah. Ce že moramo v tem pogledu jubilantu pripisati usmeritev, je to usmeritev v teoretske osnove enotne geografije. Le v enotni geografiji vidi perspektivo nadaljnjega razvoja stroke, za njo se nenehno, neizprosno bori. Ko slovenski geografi deklariramo in Usmerjamo svoje delo v smislu enotnosti naše vede. je na tem v mnogo- čeni Ilešioeva zasluga. Začetek, zrast in dolgoletno delo našega jubi- lanta je ¡navezano na veliko osebnost v slovenski geografiji, na pokojnega akademika prof. dr. Antona Melika. Za razvoj mlade slovenske geo- grafske znanosti je to srečno obdobje. Čeprav sta se srečali dve povsem različni, izraziti individu- alnosti, kjer je težko pričakovati nemoten, samo- stojen razvoj, kakor se je težavno izpod sence in varstva velikega drevesa prebiti mladiki skozi krošnje do samostojnega prostora pod soncem, je. sodeč po delovnih rezultatih, po literaturi, pionir- skemu delu v Slovenskem geografskem društvu, delu z Geografskim vestnikom in organizaciji Geografskega instituta ter študija bilo to razdobje izredno uspešno. Oba je pač družil velik entu- /jazem, znanstvena potenca in imela sta podobne poglede na vlogo in pomen geografske znanosti. Morda so velike razbke med obema na drugi strani še dopolnile našo znanost. In končno, ali ni celo starostna razlika omogočila kontinuiran razvoj slovenske geografije. Ali nimamo Slovenci s prof. Ilešičem Ugledno zastopano tako imeno- vano srednjo generacijo, ki je, žal. pri nekaterih ostalih jugoslovanskih narodih ni. To dejstvo pa je slovensko geografijo postavilo med vodilna mesta v jugoslovanski geografiji. Za to vlogo imamo v prof. llešiču zares najprimernejšo oseb- Inost, saj pri njem ne gre le za spoštovanega znanstvenika, ki je svoje delo posvetil tudi pro- blemom jugoslovanske geografije (glej njegove razprave s področja jugoslovanske geografske te- matike, vplivno delo v Zvezi geografskih društev Jugoslavije, predstavlja jugoslovansko geografijo v mednarodnih krogih, opravlja vlogo mentorja na jugoslovanskih kongresih, simpozijih ter so- sednjim društvom in mnogim posameznikom), predvsem izžareva iz njega politično in geografsko prepričanje jugoslovanstva in globoko osebno čustvo Jugoslovana. Smemo trditi, da ga zato jugoslovanski geografi imajo za svojega. Odkar je mladi docent Svetozar Ilešič po osvoboditvi nastopil mesto učitelja geografije na naši univerzi, je opravil obširno pedagoško delo. Prevzemal je vrsto geografskih predmetov in za vse napisal prepotrebna skripta ali knjige, hkrati pa se je predstavil kot odličen pisec srednješolskih učbenikov. Prek tiska, govorov na kongresih in zborovanjih ter pri oblastnih organih in v druž- l>enih organizacijah se je boril za vlogo geografije v šoli. Sodeloval je pri sestavljanju učnih načrtov v šolah, nekaj let je predaval na visoki pedagoški šoli, bil je v komisijah za strokovne izpite. Nje- gova predavanja so eksaktna in zanimiva. Ilešič ni zrud navduševati za predmet ali problem, pri- dobival pii je avditorij s svojim zgledom in sim- patičnim. zanimivim ter strokovno popolnim po- dajanjem snovi. S študenti je prepotoval nekaj- krat Jugoslavijo in še prav posebno vse dele Slovenije. Njegove ekskurzije so bila nekaj po- sebnega. delovne in družabne. Vestno pripravljen je spremenil ekskurzijo v predavalnico in labora- torij na prostem, posrečilo se mu je delati in zahteval je delo po ves flan, zvečer, po delu, pa ne poznamo bolj družabnega tovariša, kot zna biti on. Pomembna je njegova vloga v vodstvu Geografskega instituta in oddelka predvsem v usmerjanju in nadaljnjem razvoju, to je pri programskem delu geografskega študija. Geografsko društvo Slovenije ima v profesorju llešiču dolgoletnega člana, tajnika, podpredsed- nika. predsediuka in mentorja. Posebno poglavje pa je društvena revija — Geografski vestnik, ki mu že dolga leta kot urednik in sourednik, estet in stilist s svojo dovršeno geografsko kulturo in določenim konceptom ustvarja in vzdržuje sloves ugledne geografske revije. Morda ta suha registracija ne zadošča, da bi obudili vse zasluge, ki bi jih morali povedati o jubilantu, ko praznujemo njegovo šestdesetletnico. Vse, česar nismo, mu bomo Še povedali, saj pri- čakujemo od ¡njega še dolga leta plodnega sodelo- vanja. Res je, da smo velikokrat naložili prof. llešiču preveč bremen, ob katerih je sicer zdrava in trdna narava v zadnjem času za trenutek oma- hovala. Zato želimo slavijencu na njegovi na- daljnji življenjski poti predvsem zdravja in do- brega počutja, saj sta delovna vnema in jasen koncept za to, kar še mora in hoče opraviti, tako zakoreninjena v njegovem značaju, da mu takega priporočila ni potrebno še posebej izročati. Cenjeni tov. profesor, bližnji sodelavci, vaši nekdanji učenci se vam zahvaljujejo za vse in vam želijo dolga, zdrava in uspešna leta. M a r j a n Ž a g a r 82