STUPUSKA
knj:2n:ca V GtUU
Zasavski
Izdela »Zasavski tednik« a TTbovlJan, — Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucije 28 - Teleton 80-191. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 d r polletna mo din četrtletna 120 din, mesečna 40 din Cena Izvoda » eolportaž 1» din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi tl morajo biti v uredn Stvu najkasneje vsek ponedeljek se os vračajo.
Štev. 44
TRBOVLJE, 4. novembra 1959
Cena 10 din — Letu XIt
DOGODEK TEDNA
V torek, 3. novembra, je biia odprta v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah razstava umetniških del Moše Pijada. Po vsej Sloveniji je že krožila ta razstava. Tako so si jo ogledali že v Mariboru, Ljutomeru, Murski Soboti, Ptuju in Celju, sedaj pa je razstava odprta v Trbovljah v dneh od 3. do 15. novembra — Pričujoča razstava nam posreduje v celoti 44 del, od teh 30 olj in pastelov, kar je skoro polovica umetnikovega opusa, ter 14 risb.
Ta razstava v Trbovljah nam bo omogočila, da bomo Mošo Pijada, ki ga poznamo predvsem kot revolucionarja, državnika in diplomata, spoznali neposredno tudi kot slikarskega umetnika.
PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS LJUBLJANA
Zagotoviti še uspešnejšo proizvodnjo in produktivnost
Na plenarnem zasedanju »krajnega komiteja ZKS Ljubljana so prejšnji torek razpravljali o realnih možnostih za Izpolnitev osnovne naloge pre-•pektivnega plana v ljubljanskem okraju že prihodnje .tto. Sama razprava kot poročilo so zadevali vprašanje gosipodarske-
HRUŠCEV 0 SKLICANJU SESTANKA NAJVIŠJIH
Na zasedanju Vrhovnega sovjeta Je govoril premier Hroščev, ki je predvsem poudaril nujnost miroljubnega sožitja in čimprejšnjega sklicanja sestanka najvišjih. Glavna vprašanja na konferenci naj b| bila razo. rožltev, Nemčija In Berlin. Pozitivna ocenitev de Gaullove izjave o Alžiriji s poudarkom, da morajo slediti dejanja. Želja, da bi Kitajci In Indijci mirno rešili obmejne spore. Poziv Vrhovnega sovjeta parlamentarcem vsega sveta, naj podprejo razorožitev.
ATOMSKA KONFERENCA
V	Ženevi se nadaljuje atomska konferenca med delegati ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze glede prenehanja z jedrskimi poskusi. Sovjetsko delegacijo vodi Semjon Carap-kin, angleško sir Michael Wrlght, ameriško Pa James Wadsworth.
POZIV AFRIŠKIH NEODVISNIH DRŽAV
Neodvisne afriške države so Pred dnevi razdelile novinarjem pismeno izjavo v zvezi z alžirskim dnem:	»Poziv vsem
miroljubnim narodom ob alžirskem dnevu«. Brez pogajanj v Afriki ni mogoče končati vojne. Neodvisne afriške države so Vzele na znanje stališče generala de Gaulla dne 15. septembra, da končno priznava Aliir-eem pravico do samoodločbe, in izražajo zadovoljstvo v zvezi * odgovorom začasne alžirske vlade dne 28. septembra.
NEREDI V BELGIJSKEM KONGU
V	Belgijskem Kongu Je prišlo v soboto, 31. oktobra, do večjih yeredov Po demonstraciji, ki jo Je organiziralo narodno gibanje *a neodvisnost. Po poročilih belgijske agencije Je bilo pri neredih 24 mrtvih In večje število ranjenih.
»NAS NI STRAH, NISMO ŠIBKI«
V	nedeljo Je govoril Indijski hremlcr Nehru na zborovanju •Iranke kongresa, ki se ga Je ®delež||0 nad 50.000 ljudi, ter ■'Javil, da se Indija ne bo pre-•irašlia zato, ker Kitajska upo-,eb|Ja e||0 v zvezi *. obmejnimi broblemi. Kitajska Je lahko ve-'ka sila, toda tudi Indija ni bmJhna. Nehru Je še dejal: »Nas j1* "trah, niti nismo šibki. Poli. l|ka s« v osnovi ne bo spreme-b'la. Našo zunanjo politiko smo ‘'■oblikovali v Indijskem nacio-b*lnem kongresu pred 30 leti J* *e ne more spreminjati, ka-
°r piha veter.!«
ga razvoja na območju ljubljanskega okraja, na kateri je bilo med drugim ugotovljeno, da se hitro bližajo roki, ko bo treba sestaviti družbene piane za prihodnje leto. Vse to pa narekuje pregled dosedanje realizacije proizvodnje v posameznih gospodarskih vejah; prav tako, kako preteka izpolnjevanje petletnega perspektivnega načrta in kakšne so možnosti, da ta plan Izvršimo že prihodnje leto.
V prvih treh letih so naši delovni kolektivi dosegli planirano proizvodnjo z okrog 104e/e, v posameznih primerih pa ceio več. D0 sedaj dosežena proizvodnja p>a v primerjavi s celotnim perspektivnim načrtom <a-že, da bo letos doseženo S76/o tega plana, kar je ugodno glede na hitro naraščanje -zvrševanjs plana v drugem razdobju.
Eden bistvenih elementov, ki
bil vsekakor nagrajevanje po učinku v letošnjem letu. Slabše Pa je v tem pogledu Izpolnjevanje perspektivnega načrta investicij. Glede na perspektivni plan znaša realizacija gospodarskih investicij z oceno za zadnje tromesečje tega leta 52°/o, v negospodarskih Investicijah pa 56°/o. To nam kaže, da bo treba Investicijam v bodoče posveti več skrbi kot doslej. Ljudski odbori bodo moral! usmeriti investicijsko politiko v to, da bodo razpoložljiva investicijska sredstva iz svojih skladov ali pa skladov gospodarskih organizacij usmerjali predvsem v kmetijstvo, trgovino, obrt, turizem in gostinstvo. Prav tako pa tudi v tisto industrijo, ki je namenjena zvišanju življenjskega standarda v najširšem smislu, oziroma v tisto, ki z relativno majhnimi sred-
Flenum je prav tako ugotovil, da so dane vse možnosti, da petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja ljubljanskega okraja izprelnimo že prihodnje leto. Za dosedo tega cilja pa je treba p>ovečatt naprere in prizadevanja, da bi v perspektivnem pxlanu začrtano bruto proizvodnjo dosegli že Usta 1960, kar seveda ne bo lahko ter bo treba na terenu temeljito pregledati stanje in napraviti ustrezne zaključke za dosego cilja.
.. ..
ZAGORJE RASTE IN SE SIRI, NOVE STANOVANJSKE HIŠE MU DAJEJO LEPŠO PODOBO Z
V SREDINI ZDRAVSTVENI DOM.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINE TRBOVLJE
Kopica nerešenih nalog
je big tudi pogoj za dobro rea- stvl zagotavlja občutno poveča-llzacijo družbenega plana, je nje proizvodnje in dohodkov.
Zanimanje za izdelke Steklarne v tujini
Ze večkrat smo pisali v našem listu o tem, da Je uspelo delovnemn kolektivu Steklarne Hrastnik s svojimi kvalitetnimi Izdelki prodreti tudi na tuja tržišča. Dve tretjini svoje proizvodnje vnovči ta tovarna sedaj doma, ena tretjina pa gre oa svetovna tržišča. Vedno pa se pojavljajo novi kupci, ki se zanimajo za Izdelke hrastniške Steklarne. Zadnji zaključki o prodanem blagu, ki ga je tovarna izvozila, pa kažejo, da ima le-ta lepe možnosti ln perspektive za nadaljnji Izvoz svojih Izdelkov. Vsa letošnja proizvodnja je prodana.
V zadnjem času pa Je to podjetje navezalo stike z belgijskim predstavnikom, ki izvaža blago v Belgijski Kongo. Prav tako se zanima za hrastniške
KONGRES uEMOKR-ŠCANSKE STRANKE V ITALIJI
Prejšnji teden se Je končal v Firencah kongres demokrščan. stranke, na katerem je zmagalo sedanje vodstvo, ki Ima v novem glavnem svetu 52 prlsta. šev. Bivši tajnik Fanfanl Ima 36 pristašev.
steklene izdelke zastopnik Italije In Jordana. Vedno večje povpraševanje po teh produktih pa sili tehnično vodstvo -Steklarne Hrastnik, da postavi v tovarni še ve* stiskalnih de-. lavnic ln zanje priuči potreben kader, da bo podjetje lahko ustreglo potrebam tujih in našega trga. Možnosti za to so v renomirani hrastniški tovarni dane, saj njena rekonstrukcija lepo in načrtno napreduje.
Razvoj trboveljske občine kaže v letošnjem letu na vseh področjih dela znaten napredek. Tudi glede Izvršitve letošnjega družbenega plana lahko skoro za gotovo rečemo, da bo v celoti izpolnjen in celo presežen. Na sedežu občine se pa že temeljito pripravljajo na sprejem družbenega načrta za leto 1960 in ga bo mogoče takoj potrditi, ko bodo znani zvezni, republiški In okrajni instrumenti.
V razgovoru s predsednikom občine Trbovlje, Martinom Gosa kom, smo začeli razpravljati o kopici nalog, ki so nerešene ‘-n so v načrtu, da se Izvedejo v bližnji prihodnosti. Našega dopisnika je zanimalo vprašanje
PROSLAVA 40-LETNICE SKOJ NA DOBOVCU 25. OKTOBRA, ZDRUŽENA Z OTVORITVIJO NA NOVOPREUREJENB SMUČARSKE KOCE.
gradnje Zasavske ceste, sai bo rešitev tega problema glede r.a gradnjo sedmerih hidroelektrarn na Savi postalo še bolj aktualno ln pereče — ne glede na to, da je gradnja Zasavske ceste utemeljena lz gospodarskih, političnih, turističnih in še drugih razlogov. Razvoj našega gospodarstva ln pa potrebe po električni energiji so vedno večje, zato bo gradnja Hc na Savi velikega pomejna za nadaljnji razvoj našega gospodarstva ln bo potreba Zasavske ceste še dosti večja.
Po Izjavah odločilnih ftlnlt*-Ijev kaže, bodo prihodnjo spomlad začeli z gradnjo Zasavske ceste, ki je, kakor smo že večkrat poudarjali, nujno potrebna, saj sO za naše splošno gospodarstvo Izredno važni trije veliki Industrijski kraji Trbovlje, Hrastnik in Zagorje prav zaradi pomanjkanja prometne ceste od ostale Slovenije — če izvzamemo železniško zvezo — skoro popolnoma odrezani, zlasti še od republiške metropole.
Drug, nič manj pereč prob’em trboveljske občine ln nienega prebivalstva je preskrba zadostnih količin pitne vode. Izgradnja vodovoda je v Trbovljah problem številka 1. Treba je izreči priznanje Komunali Trbovlje, ki se je zelo potrudila, da najde potrebne studence. Tu obstajata za trboveljsko občino dve vprašanji: zajetje novih studencev ln pa zanje potrebno vodovodno omrežje. Ker je varianta Izvirka pri Mltovškem
slapu odpadla, pride v poštev zajetje studenca pod Ojstrico, kjer je voda zdrava ln daje tudi dovolj sekundnih litrov.
Eno, je tore*} v našem kraju, namreč zajetje potrebnih Izvirkov vode, ki bodo zadostovali za potrbe vseh občanov — drugo pa sedanje vodovodno omrežje, k| je kot rešeto, kajti več kot polovica vode steče v nič
same železniške postaje. Vse to se sedaj že rešuje ln je tesno povezano z rekonstrukcijo trboveljske cementne tovarne, s katero so pravkar pričeli. Ta problem bo razen vodovoda ena Izmed najvažnejših nalog občine v prihodnjem letu.
Mimo navedenih vprašanj pa je še vrsta drugih problemov, kot na primer rešitev vpraša-
NAŠ NOVI ROMAN
Zaradi nepričakovanih ovir ne moremo pričeti i objavljanjem napovedanega romana »Začelo se je v Jeme-nn«, pač pa sporočamo našim naročnikom ln bralcem »Zasavskega tednika«, da bomo v prihodnji številki začeli priobčevati kriminalni ln ljubezenski roman
SKRIVNOST DVEH BRATOV
Upamo, da bomo bralcem našega lista s pričujočim romanom ustregli ter prosimo, da opozorite na našo novo povest tudi svoje prijatelje in znance.
Prihodnjo sredo — naš novi roman!
UREDNIŠTVO
zaradi Izrabljenega vodovoda. Poseben aparat, s katerim razpolaga Komunala Trbovlje za Iskanje okvar na vodovodu, je velika pomoč, ln gre. zahvala upravi Rudnika Trbovlje-Hrast. nik, ki je omogočila nakup te prepotrebne naprave-Nadaljnje zelo važno vprašanje občine Trbovlje je odprava »ozkega grla« na železniški postaji, rekonstrukcija ceste, pokritje Trboveljščlce ln ureditev
VREME
ZA CAS OD 6. NOVEMBRA DO 15. NOVEMBRA:
Dkrog g. novembra poslabša-J® • krajevnimi padavinami. _ ^r bo suho vreme prevlado-n>o približno do 10 novembra ^ »»daljnem poteku bo prekovalo deštvno vreme. Vmes-I® UbolJlanJe ne bo trajalo več en dan. — Sredi novembra •hl»dltev.	Dr. V. M.
Zanimanje za novo uredbo e stanovanjskih najemninah je razumljivo: vsakdo bi rad vedel, koliko bo plačal po novem za svoje stanovanje. Vsi tisti, ki še nimajo stanovanj, pa upajo da jih bodo v kratkem dobili ln se vprašujejo, koliko neki bo veljalo stanovanje, ki jim je obljubljeno, ln podobno. Skratka: zanimanje naših ljudi za stanovanjsko reformo je docela razumljivo, zato radi preberejo vse tisto, kar jih v zvezi s tem zanima Razumljivo je, da vsega ne morejo vedeti, ker doslej ni bilo mogoče objaviti vseh podrobnosti o stanovanjski reformi Zato v tem času občinski odbori SZDL ln druge politične organizacije pripravljajo posvetovanje »vo-jih članov, na katerem bodo govorili samo o stanovanjski reformi ln Se o nekaterih drugih važnih vprašanjih, ki zanimajo ljudi.
Najbolj ljudi zanimajo osnove ze točkovanje stanovanj Pred kratkim je bil objavljen osnutek pravilnika o ugotavljanju vrednosti stanovanj v zvezi z novimi metodami v finansiranju stanovanjske graditve Kaže, de bo začel pravilnik veljati po uveljavljenju zakona o finansiranju stanovanjske graditve In drugih ukrepov Zvezne ljudske skupščine Osnutek pravilnika določa, da se ugotovi vrednost stanovanj v hišah, dograjenih do l. januarja 1959 Za dograjeno pa velja stanovanje ki je usposobljeno za vselitev. Vrednost stanovanja se ugo. tovl za stanovanje v celoti, ne glede na število gospodinjstev v ujem.
SE 0 STANOVANJSKI REFORMI
Točkovanje stanovanj
Vrednost stanovanja bi- »e ugotovila za kvadratni meter stanovanjske površine s cenitvijo po metodi točkovanja. Ugotovili bt jo občinski ljudski odbori, ki lahko razen odločbe, da se vrednost stanovanja ugotovi s cenitvijo (ob upoštevanju gradbenih stroškov po tekočih cenah, obrabi hiše oziroma stanovanja, položaja stanovanja v hiši ln njegove kakovosti) m določi ter oceni tudi po drugih elementih, ki vplivajo na praktično uporabo stanovanja. Vrednost stanovanja bi se Izračunala e seštevkom točk, ki stanovanju ustrezajo Cenilna vrednost ene točke je r.a zdaj določena orientacijsko ln znaša 450 dinarjev, s tem, da se vrednost Se preveri, preden ondo uveljavljeni predpisi o ugotavljanju vrednosti stanovanja
Predloženi osnutek pravilnika le .osnovni, ne pa tudi odločilni element v določanju ekonomske najemnine. Občinski ljudski odbor lahko odredi, da bo čas amortizacije tiše (po zveznih predpisih naj bi znašal ta čas v jugoslovanskem povprečju sto let) daljši ali krajši, nadalje lahko predpiše, da nosilci stanovanjske pravice v dolo-
čenih okrajih mesta plačajo večjo najemnino glede na cono, kjer hiša stoji, ali pa Izda odlok o raznih olajšavah, tako da bo znesek najemnine pod jugoslovanskim povprečjem. Kar je nosilec stanovanjske pravice sam vložil v stanovanje po 15. maju 1945, ne bo všteto v osnovo za amortizacijo.
Sistem ugotavljanja vrednosti stanovanja Po oBnutku pravilnika je bil preverjen v 176 stanovanjih v Ljubljani. Vrednost so ugotavljali uslužben-cl raznih organov In služb ljudskih odborov, ki so za to delo po damo napotkih lahko uspešno opravili. Pa tudi stanovalci bodo lahko Izračunali In ugotovili vrednost točke, v tem ko bo znesek ekonomske najemnine znan tele po uveljavljenju predpisov ljudskih odborov.
Pri seznanjanju Javnosti z novimi zakonskimi predpisi o finansiranju stanovanjske izgradnje ]e posebno važen Izraz »ekonomika najemnina«. V ekonomski najemnini se mora dejansko zrcaliti vrednost stanovanja, ugo. tovljena po predloženem sistemu točkovanja. Ekonomska najemnina pa v ia-flh pogojih dejansko ni to v pravem
pomenu besede, ker je v njej Izražena družbena cena stanovanja, ker znaša amortizacijski rok sto let
Nova, ekonomska najemnina v naših pogojih predvsem zagotavlja stroške vzdrževanja ln popravljanja hiš ter zamenjavo vrednosti stanovanja, vtem ko je razširjena reprodukcija stanovanjskega sklada večidel žago-, tovljena iz družbenih sredstev gospodarskih organizacij in ljudskih odborov ter lz drugih virov, ki jih dobiva sklad za stanovanjsko Izgradnjo. Nova najemnina je torej po Imenu značilna za ta pojav v ekonomiki, vtem ko njeni zneski pravzaprav ustrezajo realnim možnostim delavcev ln uslužbencev ln drugih stanovalcev v naši deželi.
Po tabelah za ugotavljanje 'rednosti stanovanja imamo dve v-sM točk: pozitivne, katerih skupno vrednost pokaže cenitev stanovanja, ln negativne, ki kažejo, kakšna je uporabna vrednost stanovanja. Negativne 'učke se odštejejo od skupne vsote točk.
Osnutek pravilnika predvideva, da se za stanovanje, katerih vrednost r.a kvadratni meter bi znaša a od U 501 do 20 000 dinarjev (slaba stanovanja), najemnine letno razdale tako, da gre več sredstev ta vzdrževanje fpo.ir-tv!-la) kakor za amortizacijo. Za s.aba stanovanja, katerih vrednost kvadratnega metra ne presega 11.500 dinarjev, b! šla vsa najemnina za »zdrže-vanje t<i popravila Za takšna stanovanja kajpada ni amortizacije.
nja Dijaškega doma v Trbovljah. Tak dom je v Trbovljah glede na gimnazijo in-še druge srednje šole v kraju potreben, čeprav je trenutno v dijaškem domu samo 1 Trboveljčan. To vprašanje bo ObLO Trbovlje reševai v okrajnem merilu ter bi bilo najbolje, če bi mislili na zidanje novega dijaškega doma, kajti sedanji dom, ki služi po vojni srednješolskim dijakom, naj se izroči njegovemu prvotnemu namenu, namreč da postane otroški vrtec, kateremu namenu delno že sedaj služi — z naselitvijo 100 družin v Kovinarskem naselju na Ličarjevem pa bo potreba otroškega vrtca v Zg. Trbovljah postala še večja. V tem delu trboveljske doline, kjer nove hiše stalno rastejo, je nujno, da deluje poseben otroški vrtec.
Nalog, ki so ostale nerešene, )e še kopica. Najvažnejše, ki jih bo treba rešiti, so brez dvoma, kakor že naštete vodovod, rekonstrukcija ceste proti železniški postaji Trbovlje « pokritjem potoka. In pa kakor vedno: stanovanjsko vprašanje
88
IZ DELAVSKEGA ODRA V LJUBLJANI
Delavski oder v Ljubljani je v mesecu septembru razpisal natečaj za mladinska odrska dela, ki bo končan februarja prihodnjega leta. Iger za mladino na Slovenskem močno primanjkuje, zato rezultata ne pričakuje z zanimanjem samo razpisnik, marveč tudi vrsta amaterskih Igralskih skupin in dramskih družin na šolah. Upajo, da bodo sorazmerno visoke nagrade (200.000, 150,000 in 100.000 din) privabile k sodelovanju tudi naše pomembne mladinske pisatelje.
NEKAJ ZA STARŠE
ob sprejetju zakona o osnovni šoli
VEČER - ZAPUŠČENO KOPALIŠČE NA IZLAKAH.
Na zadnjem zasedanju republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je bil sprejet zakon o osnovni šoli, ki prične veljati 1. novembra t. L
Sprejeti zakon o osnovni šoli se oslanja na splošni zakon o šolstvu, ki je bil sprejet lansko leto, ter konkretizira potrebe socialistične družbe na področju osnovnošolskega izobraževanja in določa izvajanje nakazane šolske reforme.
Glavni smoter novo organizirane osnovne šole je, da s svojim notranjim življenjem, odnosi, oblikami in metodami dela zagotavlja napredek in uspeh ter prispeva k uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja ter izhaja iz idejnih temeljev socialistične družbene ureditve in socialističnega humanizma.
Osnovna šola je poklicana, da v sodelovanju z drugimi zavodi in ustanovami pomaga staršem in učencem pri izbiri nadaljnje šole ali poklica, ki ustreza nagnjenju in sposobnostim določenega učenca in družbenim potrebam.
Župnik iz Svibnega pred sodiščem
Stalno so prihajale pritožbe vaščanov iz Svibnega in okolice, da se župnik Leopold Povše vmešava v stvari, ki se ga ne tičejo, kar je povzročalo večkrat razburjenje med vaščani.
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah je bila v petek, 30. oktobra obravnava proti župniku Leopoldu Povšetu iz Svibnega, ki ga je obtožnica dolžila več stvari, med drugim, da je kot verski predstavnik zlorabil svobodo opravljanja verskih namenov, ki so nasprotni ustavnemu redu. Tako je neugotovljenega dne v februarju ali marcu 1959 med pridigo v cerkvi Sv. Janeza v P očakovem govoril, da obstajajo ostra cerkvena določila za tiste vernike, ki duhovnike tožijo pred posvetnim sodiščem. Kdor je z duhovniki v nesporazumu, bo Izključen |z katoliške cerkve, ne sme biti cerkveno pokopan, ne sme Iti za botra m prav tako ne sme v gozdu, ki je cerkvena last, sekati lesa- Verniki v Svibnem so slednjo župnikovo Izjavo razumeli tako, da je gozd, ki ga je Emil Bajda dobi) od agrarne reforme, v gospodarskem sestavu župnišča. Prav jasno je, da na gozd, ki je bil z agrarno reformo dodeljen drugemu, nima več pravice župnišče, v tem primeru župnik Povše iz Svibnega.
Župnik Povše se je nadalje vtikal v stvari, ki hudo talijo našo upravno ureditev, kakor tudi našo organizacijo ZKJ, ki jo je žalil. Tako je med drugim rekel tovarišu Spllaku, železničarju iz Zidanega mosta, ko se je vračal iz Hrastnika, »da ima zato rdečo kravato, ker je bil v levjem brlogu«. — Spilak Je bil namreč na sedežu ObLO Hrastnik. — Kaj čudna pripomba župnika Povšeta, da je sedež občine »levji brlog«, ln da nimajo ljudje, ki so na tem sedežu nobenega usmiljenja s človekom, ki je pogorel.
Župniku Leopoldu Povšetu je namreč 10. februarja 1959 pogorelo gospodarsko poslopje v Svibnem. Ker mu pac ni bilo ustreženo tako, kot Je on sam hotel glede obnove tega poslopja, je mož lakal Vse mogoče stvari. To je privedlo tako daleč, da je župnik mimo drugega blatil tudi upravno oblast ter se spravil celo na organizacijo ZKJ. O tej organizaciji je govoril In raznašal neresnične stvari, ki utegnejo škodovati njeni časti in ugledu. — Ob priliki, ko mu je pogorelo gospodarsko poslopje, Je namlgaval in st izmišljal, kot da so komunisti tisti, ki so mu podtaknili ogenj. Vse to kajpak ni bilo res ln mož el Je izmišljal vse to samo zato, da bi žalil in blatil organizacijo ZKJ.
Sama sodna obravnava je potrdila vse navedbe In da Je župnik Leopold Povše kriv, da je kot verski predstavnik zlorabljal svobodo opravljanja verskih dolžnosti, da je blatil državno upravo ln da sl Je Izmišljal stvari o organizaciji ZKJ z namenom, da bi škodoval ugledu te organizacije.
Prav zanimivo je tudi pismo prof. Alojza Pavliča, ki je bil pred vojno poslanec v Trbovljah ter Je po vojni služboval kot župnik na Dobovcu. Pismo so na sodni obravnavi prebrali, v katerem prof. Alojz Pavlič vljudno prosi župnika Leopolda Povšeta, da prekliče pred deka nom Antonom Lovtliom jz Radeč vsa obrekovanja, ki Jih je prof. Pavlič zvedel na Dobovcu v cerkvi ali pa pred verodostojnimi pričami. V pismu piše,
da Je to dolžan storiti pred smrtnim grehom, ves čas da je v smrtnem grehu in nevredno opravlja svete obrede. Ali mu vest nič ne očita? Zadela da ga bo kmalu velika nesreča. Ali ne ve, da je umrl ta in ta, ker so ob nedeljah delali, preveč pili in obrekovali? Vse to sem vnaprej napovedal. »Videnje
sem Imel«, da ste se na cesti ponesrečili s kolesom — torej prekličite, še je čas! — Tako piše prof. Alojz Pavlič.
Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnostL vendar Je za navedene prestopke, ki so dovolj veliki, kaznovalo župnika Leopolda Povšeta iz Svibnega s 5 meseci zapora.
Novi zakon o osnovni šoli prinaša vrsto novosti in sprememb, ki zadevajo interese staršev in učiteljev. Posebno vprašanje, ki ga obravnava zakon, je napredovanje učencev iz razreda v razred. Predvideno je, da učenci do vključno četrtega razreda praviloma napredujejo v naslednjem šolskem letu v višji razred. Le ob posvetovanju s starši, ko je učitelj mnenja, da bi bil zaradi napredovanja v višji razred otežkočen razvoj in uspeh učenca, ki je pokazal na splošno slab uspeh, lahko učitelj odloči, da mora učenec razred ponavljati.
Učenci od petega do sedmega razreda pa napredujejo v višji razred, razen če so iz več kot dveh predmetov ocenjeni z negativno oceno. Tudi v tem primeru se razredni zbor posvetuje s starši v primeru negativnih ocen iz dveh predmetov, kolikor bi bil to razlog za otežkočen razvoj in uspeh učenca.
Za opravljeni osmi razred se sodi, da je učenec z uspehom dovršil obvezno šolanje iz vseh predmetov. Z izpitom je možno popraviti negativne ocene iz enega ali več predmetov.
Posebno pozornost posveča zakon o osnovni šoli tudi'šoloobveznim otrokom, ki zaradi bolezni ali iz drugega upravičenega razloga ne morejo redno obiskovati šole. Le-tem je omogočeno, da delajo izpite iz učne snovi tistih razredov, ki jih učenci niso mogli končati.
Zakon daje nadalje poudarek povezavi šole in družine, kar se naglaša z vskladitvijo vzgojno izobraževalnega dela in z medsebojno pomočjo na tem področju. Pri tem vprašanju so mišljene razne oblike od znanih rednih roditeljskih
sestankov, obiskov staršev v šoli, obiskov učiteljev na učenčevem domu ter organiziranih skupnih letovanjih, ipd.
To so le nekatera področja, ki jih obravnava novo izišli zakon o osnovni šoli. Uspešna uveljavitev njegovih načel je predvsem v aktivnem sodelovanju organov družbenega upravljanja na šolah, ln sicer šolskih odborov, katere so v glavnem izvolili v naših občinah ob zadnjih zborih voliv-
cev, oziroma ki so Jih imenovale določene družbene organizacije.
Področje dela šolskih odborov je široko, kajti le-ti skrbijo za celotno življenje in delo osnovne šole, skrbijo za izboljšanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje na šoli, skrbijo za sodelovanje šole s starši, pomagajo učencem, ki so končali osnovno delo, pri izbiri poklica l nasveti, priporočili, ob nadaljnjem šola-
nju s predlogi za štipendije itd., da ne bi naštevali vseh podrobnosti, o katerih se bodo člani šolskih odborov seznanili na posameznih seminarjih.
Novi zakon o osnovni šoli daje v okviru šolske reforme vse možnosti za čimtesnejšo povezavo staršev s šolo, šole z ustreznimi organizacijami, ki so poklicane in zainteresirane za praktično usposobitev mladega rodu za bodoči poklic in življenje.	t
ČLOVEK - ČLOVEKU
V Brežicah so proslavili 40. obletnico KPJ
Občina Brežice je v okviru svojega občinskega praznika v počastitev 40-letnlce KPJ priredila prvenstveno tekmovanje obveznikov PVV, ln sicer pa-trolni tek. Tek so predvojaškl obvezniki Izvedli v soboto, 25-oktobra 1.1., v Brežicah, organizacijo te prireditve pa je prevzel odsek narodne obrambe pri ObLO Brežice. Tekmovanje v teku je bilo organizirano tako, da so se ga udeležili obvezniki iz krajevnih uradov, g mna/ije in obrtno-trgovskevajenske šole iz Brežic. Tekmovalna steza je bila dolga okoli 6000 m z raznimi preprekami in nalogami.
Spričo okoliščine, da je bilo tako tekmovanje v kraju prvič, so tekme navzlic neizkušenosti In še drugih pomanjkljivosti
zelo dobro uspele.
Ekipa, ki je zastopala krajevni urad Cerklje ob Krki, je osvojila prvo mesto in je Izpolnila vse svoje naloge ter pretekla progo v 28 minutah. Drugo mesto Je zasedla skupina, ki je zastopala obrtno-vajensko šolo v Brežicah ter je prišla na cilj v 34 minutah, tretjo ekipo
Pa so sestavljali obvezniki Iz gimnazije ter so pretekli stezo v 38 minutah.
Tekmovale so še ekipe, ki so zastopale krajevni urad Čatež, Kapele ln vajensko šolo vseh strok, ki pa so Izpolnile svojo nalogo v času nad 40 minut.
Pri nekaterih ekipah je bilo opaziti pri tekmovanju, nekaj napak, tako na primer, da niso bile dovolj utrjene. Prav tako je bilo drugod spet opaziti, da tudi učitelji niso izpolnili pri ekipah svojih nalog ter tesačl niso bili zadostno Izurjeni. Pri mladincih smo prav tako lahko ugotovili, da so imeli precej volje za Izvršitev tako naporne-da tekmovanja, da pa jim je manjkala kondicija.
Glede na te ugotovljene pomanjkljivosti bi bilo treba pri prizadetih ekipah poskrbeti, da so morajo za bodoča tekmovanja bolje pripraviti ln da bi se vnesle v učni program ena ali dve temi, da ge obvezniki izuri-
jo v tovrstnem orientacijskem patrolnem tekmovanju. Treba pa je, da tudi učitelji vedo <.a< vse svoje naloge, potem bodo svoje dolžnosti laže opravilj in tudi uspehi bodo tedaj lahko še boljši-	G .J.
V socialističnih odnosih je postavljeno eno izmed zelo važnih in humanih načel, da namreč odpade sleherno izkoriščanje človeka po človeku. Ves naš dosedanji razvoj je težil, da bi dosledno uveljavili ta princip. Pa tudi v bodoče je veljaven
za vse naše početje. Treba je povedati, 'a je danes vse manj takih izkoriščanj: z utrjevanjem medsebojnih odnosov med ljudmi in utrjevanjem ter krepitvijo organov delavskega :n družbenega samoupravljanja, in z verigo najrazličnejših ostalih družbenih institucij st krepi človekova osebnost, njegova ustvarjalna moč, Iniciativa, da človek daje vedno več za skupno stvar, in največje priznanje mu je, če vidi ali opazi, da njegovo delo ni padlo na nerodovitna tla.
Zadnjič sem se po naključju pogovarjal s človekom, ki je izgubil denarnico s precejšnjo vsoto denarja. V denarnici je bil namreč njegov celomesečni zaslužek. Sprijaznil se je s sklelečo Izgubo in premišljeval, kje bi st izposodil toliko denarja, da bi se lahko preživel, oziroma da bi lahko preživel družino. Nasvetoval sem mu, naj se obrne na svoje podjetje, oziroma na njegov upravni odbor, da bi mu. odobril Izredno akontacijo na račun njegove prihodnje plače. Hvaležen ml je bil za nasvet in ga sklenil upoštevati.
Ko sva se nekaj dni kasneje
spet srečala, mi je veselega
ODŠEL BREZ PLAČILA
obraza pripovedoval, da ga je že tisti dan doma čakala nedotaknjena denarnica: pošten najditelj mu jo je vrnil, ne da bi hotel en sam samcat dinar za najdenino. Povedal mi te, da mu je hotel vsiliti tisočak, pa ga ni maral Ne morete si misliti, kako je bil človek vesel. Vrnilo se mu je zaupanje v poštenost ljudi, vzbudilo v njem občutek, da ljudje drug drugega spoštujejo in cenijo, ln da mu znajo v sili pomagati.
Zal pa sem pred nekaj dnevi naletel še na nek drug, vsega obsojanja vreden primer. Bilo je v hotelu »Kum«. Natakarica je razburjeno vprašala poslovodjo gostišča, če je videl tega in tega gosta. Poslovodja je zanikal. Natakarica mu je pokazala nepopit kozarec vina na mizi. Mislila je. da je gost odšel iz hotela samo za trenutek. Ker
ga pa le predolgo ni bilo, ji je postala zadeva sumljiva. Res: ko so pogledali vse prostore gostišča. so se prepričali, da je gost odšel, ne da bi plačal tisto, kar je pojedel ln spil.
Kajpada je morala seči v žep natakarica in plačati v blagajno zapitek tega moža. Ze res, da bo poslej bolj previdna, in da bo bolj pazila, če se bo ta ali oni gost odstranil iz prostora, ne da bi plačal, toda v takem lokalu mora natakar ali natakarica nujno računati na poštenost ljudi. Kaj bi bilo, če bi zgubila zaupanje v poštenost ljudi?
In naposled še vprašanje? Mar je mislil tisti gost, k: mu žal ne vem Imena, da je »okrog prinesel« gostilno? Ali; da bo ogoljufal natakarico. Konec koncev je ogoljufal svojo lastno poštenost, svoj lastni značaj.
Vloga poravnalnih svetov je velika
V teh dneh so po mnogih slovenskih občinah zbori volivcev, na katerih razen drugih važnih zadev obravnavajo tudi vlogo in pomen poravnalnih svotov in hkrati volijo v te organe ugledne javne in druge delavce. V zasavskih občinah so bili poravnalni sveti že ustanovljeni, žal pa nimamo še podatkov, če je kakšen poravnalni svet že začel z rednim delom.
»ODPAD« DOBRO POSLUJE
O delu podjetja »Odpad« vedo naši bralci bolj malo, zato smo naprosili direktorja glavne zbirne baze v Trbovljah tov Jožeta Pikina za kratek razgovor. Z veseljem nam je ustregel in smq iz njegovega pripovedovanja povzeli naslednje:
Naloga podjetja je, da zbira ves odpadni material, in sicer material od Industrije, široke potrošnje, pa tudi s podeželja. Z gospodarskimi organizacijami ima to podjetje sklenjene posebne pogodbe, na osnovi katerih dobiva praktično ves še uporaben odpadni material, ki ga gospodarske organizacije same ne morejo več koristno uporabiti. Tudi nekaterim držav-
ljanom je zbiranje takega mate. riala, zlasti papirja, železa in kosti lep vir zaslužka, zato je dotok odpadnega materiala iz široke potrošnje razmeroma visoko zastopan.
Na podeželju zbira podjetje od. padni material ob določenih dneh, tako da naši kmetovalci točno vedo, kje in kdaj lahko vnovčijo staro železo ln podobne reči, ki pogosto po nepotrebnem poležavajo okrog voglov.
V delovno področje trboveljske podružnice »Odpada« sodi ves bivši trboveljski okraj, tako da je bil0 treba organizirati manjše zbirne baze v Hrastniku, Zagorju, Izlakah, Radečah, Zidanem mostu, Sevnici, Brežicah ln Dobovi.
Podjetje dobro posluje, saj bo letos precej preseglo predviden promet, ki J* preračunan na 47 milijonov din letno.
Glavne surovine, s katerimi zbirne baze poslujejo so: krpe, steklo, papir, staro železo, guma in barvaste kovine. Zaradi razmeroma ugodnih cen to nekateri le skušali prodati podjetju ukradene stvari, kar pa je zadnje čase zaradi zelo ostre kontrole skoraj nemogoče.
Ob koncu navedimo še nekaj cen, ki bodo prav gotovo zanimale številne naše bralce: kosti 12 din za kg, steklo 4 do 10 din, papir 10—20 din, krpe 10—100 din, želežo 10 din.
	PO SVETU		
1			N
Letos se je v Političnem odboru	nosov v korist in krepitev miru.. .« OZN zgodilo nekaj nezaslišanega, ne-	Mimo tega je premier Hruščev iz- kaj, kar letopisi Združenih narodov razil obžalovanje zaradi kitajsko-in-		misli v celoti podpirati svoje kitajske Tudi njihova politična neodvisnost je zaveznice. Nobenega dvoma ni, da bila ustrezna temu razmerju gospo-gre tu za vprašanja, ki zadevajo poli- darsklh sil ln interesov. V zadnjih	
ne pomnijo: za resolucijo, ki sta Jo sestavile ZSSR in ZDA ter še pet drugih držav, so glasovali vsi — prav vsi. Pomembnost tega dogodka postane otipljiva, če si nazorno predočlmo, kaj pomeni, »vsi«. Predstavniki arabskih držav so glasovali za isto resolucijo kot Izraelec, in predstavnik Capgkajškove Formoze je dal svoj glas za resolucijo, ki jo je sestavil pomočnik zunanjega ministra Sovjetske zveze...
To dejstvo Je bolj pomembno kot resolucija sama; le-ta po vsebini ni bogata, niti ne predstavlja kakega vsebinskega sporazuma. V njenem okviru so samo proceduralna vprašanja: generalni sekretar OZN Dag Hammarskjttld naj Izroči odboru deseterice za razorožitev, ki se sestane v začetku Januarja, vse dosedanje predloge za razorožitev. Resolucija, sprejeta enoglasno, tudi poziva vlade, naj prispevajo po svojih močeh k na- i porom za »popolno In dokončno razorožitev«, kar Je prav tako novost.
Vsi se strinjajo v ugotovitvi, da Je vzpodbudna soglasnost v Združenih narodih posledica Čamp Davida, to le srečanja med F-iscnhoVierjem In Hruščevlm v Čamp Davidu. »Pred tem kaj podobnega ne bi bilo mogoče«, pravijo diplomati po hodnikih steklene palače Združenih narodov.
V Isti okvir lahko štejemo tudi poročilo o zunanji politiki, ki ga Je predsednik Sovjetske vlade Hruščev prebral na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi te dni. Glede koeksistence med državami z različnim družbenim sistemom Je dejal: »Načelo miroljubne koeksistence pomeni nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, medsebojno popuščanje In kompromise ter obojestransko prilagajanje na področju meddržavnih od-
dijsklh incidentov v Ladaku ln izrekel upanje, da jih bosta obe prizadeti strani razumno, v obojestransko zadovoljstvo poravnali.
S tem prehajamo že na tisto področje, kjer opažamo dejavnost, ki Je
tlko popuščanja mednarodne napetosti. Seveda pa bi bilo zmotno, če bi mislili, da pomenijo te razlike v gledanjih na nekatere probleme že odkrit spor med Pekingom ln Moskvo! Amerika je drugo področje, na ka-
Čamp David in kontra
nasprotna duhu Čamp Davida. Najln-tcnzivneJSa je ta dejavnost na indij-sko-kitajski meji, kjer skušajo Kitajci z vojaškim In diplomatskim pritiskom prisiliti Indijce k razgovorom o reviziji meje. Meja sama je lahko sporna, saj na stotine In stotine kilometrov v globino ni ne naselij, ne poti ne žive duše. Toda metoda, s katero hočejo Kitajci uveljaviti svoje gledišče, predvsem pa čas. ki so ga za to izbrali (vsestransko prizadevanje da se začeti proces popuščanja naprej razvija) opravičuje domnevo, da je Kitajska praksa daleč proč od Izjav, s katerimi so najvišji kitajski voditelji podprli sovjetsko prizadevanje, ki se Je začelo z obiskom Hru-Ščeva v Ameriki. Danes tudi ni nobenega dvoma, da se dva velika zaveznika ob tem vprašanju ne strinjata, vsaj popolnoma ne. Ko je Hruščev govoril o politiki na Daljnem vzhodu In o Tajvanu (Formozi, ki jo Ima okupirano Cangkajšek), Je dejal: »V lem popolnoma podpiramo in bomo podnlrali I R Kitajsko«. Stilistično Izoblikovanje Izjave torej dopušča domnevo, da obstajajo tudi laka vprašanja. v katerih Sovjetska zveza ne
terem prihajajo do izraza težnje, ki so v nasprotju s Čamp Davidom. Iz Havane že dlje prihajajo pritožbe o hudem ameriškem pritisku na režim Fldel Castra. Privatna letala, ki vzletajo z letališč na Floridi (ZDA — samo slabo uro leta do Kube) trosijo protivladne letake in mečejo celo bombe na kubansko glavno mesto, vtem ko visokoedgovorni politični ljudje Iz ZDA dajejo odkrito sovražne izjave v odnosu do Kube. Fldel Castro je pravilno pripomnil, »kako neki ameriške oblasti niso sposobne preprečiti privatnih poletov nad Kubo, ko pa trdijo, da je njihova armada sposobna prestreči vse medcelinske rakete, če bi priletele nad ozemlje ZDA«.
Predsednik Elsenhower Je sicer Izjavil. da hočejo ZDA ohraniti tradicionalno prijateljstvo s Kubo. toda ta Izjava ne spremeni dejstva, da sl ZDA z vsemi neuradnimi sredstvi prizadevajo doseči spremembo režima na Kuhi. Zakaj?
Vsa talinska Amerika Je bila. odkar se Je osvobodila španske kolonialne oblasti, gospodarski privesek velikega soseda e Severa, to Je ZDA.
letih pa kažejo domala vse latinskoameriške države težnjo, uveljaviti popolno gospodarsko In politično neodvisnost. Ne morda v antizahodnem ali antlamerlškem smislu; v odnosih z ZDA hočejo biti le enakopraven partner!
Na čelu teh prizadevanj je Kuba, ki kaže tudi nekatere zunanjepolitične težnje ki jih »zmerni« v ZDA imenujejo »nevtralistlčne«, zunanjepolitična desnica pa naravnost »komunistične«.
Na Kubi, potencialno pa v vsej Latinski Ameriki, v resnici obstajajo zunanjepolitične težnje, ki Jih je moč primerjati, v nadaljnem razvoju seveda, z Izvenblokovsklml težnjami azljsko-afrlšklh držav. Ce so se ZDA s tako politiko do določene mere sprijaznile v Jugovzhodni Aziji In v Afriki. kjer Imajo pred nosom tekmeca (Kitajska In ZSSR) ki sc potegujeta za naklonjenost teh Izvenblokovskih držav, se niso pripravljene sprijazniti z Izvenblokovsklml koncepcijami, ki jih Je Sele v zametku moč zaznamovati v Latinski Ameriki, ker Jih zaenkrat na tem področju ne sili k temu sovjetska In kitajska tekma v dirki za »pridobivanje duš«. Uveljavitev lakih koncepcij v Latinski Ameriki bi namreč pomenilo, da ameriška diplomacija v bodoče pri glasovanjih v OZN ne bi več mogla računati s skoraj 90 odst. gotovostjo na 20 latln-sko-amcrlšklh glasov. Na dlani Je. da bo šel proces Latinske Amerike v tej smeri vzporedno s proeesom popuščanja mednarodne napetosti; zato je razumljivo, da skušajo ZDA storiti vse varnostne ukrepe, da bi proces vsaj za vrle. če ga že ne morejo ustaviti. Kuba pa Je prva, ki občuti ustrezne poskuse na svoji koži.
Pred kratkim je bila v Ljubljani konferenca predsedn-kov okrožnih in okrajnih sodišč, kjer so obravnavali pomen in 'dosedanje delo pri ustanovlja-nju poravnalnih svetov. V poročilih o vlogi teh organov je bila predvsem naglašena družbenopolitična funkcija in važnost poravnalnih svetov. Razumljivo je, da so ponekod poudarjali koristnost poravnalnih svetov, namreč da oodo razbremeniti sodišča. Toda to ni poglavitno ati najvažnejše. Ni dvoma, da je bolj pomembno nekaj drugega, namreč družbenopolitična funcija teh organov. Ne smemo namreč pozabiti, ds poravnalni eveti ne bodo nikakršna sodišča, ki bodo Imela za opravljanje svojih funkcij kakršne koli administrativne moči, ali pa da bodo celo lahko razsojali v posameznih sporih. Ravno narobe; prvenstvena dolžnost poravnalnih svetov i» pomiritev sprtih ljudi, zgladl-titev sporov in prikaz škodljivosti ln nevarnosti sporov v današnji družbi, ko težimo ln st prizadevamo, da bi ustvarili tako skupnost ljudi, ki jim do tuje vsakršno medsebojno sovraštvo.
Prav iz tega razloga je funkcija poravnalnih svetov za nas tako pomembna. Saj je prid-vsem družbeno politična. Član* poravnalnih svetov so, or ruma jih še bodo izvolili ljudje n* zborih volivcev, in ni dvoma, da bodo izvoljeni organi dajali tudi obračun svojega dela na zborih volivcev. Nekateri naši ljudje menijo, da pač poravnalni sveti ne bodo mogli ustvarit* potrebne veljave zaradi tiga, ker bodo skušali pomiriti v st* ljudi, ki stalno živijo med njimi, Resnica pa je ravno nasprotna. Samo ljudje, ki žlvs v tem ali onem kraju, ki poznajo razmere v kraju, kjer živijo, in ljudje, bodo lahko s svojimi osebnimi vrlinami, miroljubnostjo, poštenostjo ln ne vem *• kakšnimi dobrimi lastnostmi vzbujali pri medsabo sp tih ljudeh spoštovanje, in ni dvoma, da bo lepa beseda članov poravnalnih svetov največkrat toliko zalegla, da bodo med seboj ljudje spoznali neumno*1 ati neutemeljenost svojega P0* če tja in našli skupen jezik.
50 kg TEŽKA BUČA
Krompir to leto ni tako obrodil kot lani, pač pa kaše, da 10 buče, ki Jih naši delovni ljudi* na vasi pokladajo v korita PrS' šičem, letos bolje uspele. V«*J tako bi sklepali Is dopisa, ki nam ca Je poslal upokojenec Alojs Ulaga Iz Pokleka št. nad Blanco. Ta tovariš nam P*' še, da Ima v avojem vrtu buč®’ ki tehta približno 50 kilogramov. Sliko te težke bate *»* n| moremo objaviti, ker Je nS* fotoreporter zaposlen drogJ®^ Kdor se zanima, si ta sadeŠ, k bi ga bil vsak kmetovalec ves* j lahko ogleda pri navedenem "V vartiu. Ml mu vsi čestitamo nenavednemu uspehu z tla b| mu buče prihodnje •** prav tako dobro obrodile. mo, da bo tudi za krompir P* \ hodnje leto boljša letina k letos.
ZAVAROVANCI V HRASTNIKU SO RAZPRAVLJALI
6 milijonov izgub.jen.h dnn
Delal varno, da se izogneš nezgodi!
(Razmišljanje o porastu nezgod v Zagorju od 30. IX. 1959)
BABICA PIŠE PISMO
V	večini podjetij in ustanov v hrastniški obilni so se zavarovanci socialnega zavarovanja že pomenili o delu in problemih v zdravstveni službi-
V	posameznih delovnih kolektivih so zavarovanci prinesli prav umestne predloge, kako določena vprašanja v zdravstveni službi spraviti $ sveta. Tudi delavski sveti sami so v zvezi s številom bolnikov in nezgod-nikov obravnavali, kaj bi bilo po kreniti za zboljšanje položaja. Na zadevne sestanke so bil; klicani tudi obratni zdravniki na poročilo m so tudi ti sprožili nekaj predlogov za odpravo raznih pomanjkljivosti.
Iz poročil, ki so 1 ii na sestanku zavarovancev v Hrastniku podali uslužbenci izpostave Zavoda za soc. zavarovanje v Hrastniku za prvo polletje Iti;9, sledi, da je v delovnem področju te podružnice evidentiranih 1395 moških in 991 ženskih zavarovancev, skupaj 2386. Število teh se je v letošnjem prvem polletju precej povečalo, ker je v okraju začelo delovati
Kaj kažejo prvi rezultati?
ZANIMIVA ANALIZA IN PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV PO UVELJAVLJANJU NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV V ZAGORJU
Občinski ljudski odbor v Zagorju je pred kratkim sklenil, naj zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru na eni izmed prvih prihodnjih sej prouči tudi analizo nagrajevanja, odkar so v veljavi novoiz-delani tarifni pravilniki. Izdelavo analize so poverili strokovnjaku za tarifna vprašanja, in v kraitkem bo občinski zibor proizvajalcev sedel k razpravi o teh vprašanjih.
Takoj lahko povemo, da je bilo povsem pravilno, da se je občinski zbor proizvajalcev v Zagorju odločil razpravljati o prvih rezMltaildh novega, oziroma stimulativnejšega nagrajevanja, ki so ga gospodarske organizacije na področju zagorske občine začele uveljavljati z novospnejetimi tarifnimi pravilniki. Ni dvoma, da bo razprava odkrila marsikatere dobre, pa tudi slabe strani dosedanjega uveljavljanja stimulativnejšega nagrajevanja, in da bo hkrati dala vrsto napotil in sklepov, kako si tudi v bodoče prizadevati za izboljšanje in vedno večjim uveljavljanjem Že vzpodbudnejšega nagrajevanja. Vse dosedanje razprave v občinah oziroma v podjetjih ali v političnih organizacijah so Potekale v znamenju naročil, naj se v bodoče iščejo še doslednejše oblike nagrajevanja, Predvsem take. ki bodo še bolj vzpodbodle k delovni vnemi in ki bodo v korist skupnosti in Proizvajalcem.
Od uveljavljanja novih tarifnih pravilnikov, oziroma odkar $o bili potrjeni novi tarifni Pravilniki v občini Zagorje, so se povprečno zvišali osebni dohodki za 18, 07 odst. Ali: lani Je znašal povprečni zaslužek zaposlenega 17 962 din, letos Pa 21.209 din. Bistveno povečanje iz tega pa gre na račun Prometa in gostinstva. Komunalno podjetje, trgovina in gradbeniišvo sicer precei prekoračujejo povprečni odstotek Povišanja, vendar so njihovi Povprečni osebni dohodki na zaposlenega še kar v skladu z njihovo dejavnostjo. Samo Kmetijske zadruge niso uspele
v prvem' polletju realizirati osebnih dohodkov .v višini, ki so jih dosegle lani.
Kot vidimo, je odstotek povečanja osebnih dohodkov precej velik, vendar v primerjavi z doseženim uspehom v proizvodnji povsem utemeljen. Proizvodnja se je namreč v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 17,06 odst., vrednost prometa v trgovini pa za 11,84 odst.
Rudnik Zagorje je v prvem polletju 1959 povečal proizvodnjo v primerjavi s prvim polletjem 1958 za 35.800 ton premoga ali za 13,8 odst. Tudi rudniški učinek se je v primerjavi z lanskim letom pove-
ta-kega značaja dela, ki zahteva obratovanje ob vsakem času in j e ob nedeljah in praznikih mnogo večje kot ob delavnikih.
Tudi ostala podjetja so precej zvišala osebne dohodke svojih zaposlenih. Strojno pletilstvo pa ima v letošnjem letu oziroma polletju povprečno manjše osebne dohodke kot lansko leto kljub ugodnemu finančnemu rezultatu. Realizacija $e je povečala na zaposlenega za 5%, dohodek za 35%, čisti dohodek pa za 32%, zato je skoro nerazumljivo, da so osebni dohodki v tem podjetju pod lanskoletnim povprečjem.
Tudi Keramična tovarna na
čal za 7,8 odst. Osebni dohodki Izlakah je povečala osebne, do-so v prvem poletju 1959 večji' hodite za 19.7%, predvsem ha
račun korigiranih osebnih dohodkov. V polletnem obračunu je podjetje doseglo kar lep uspeh. Znano pa je, da nameravajo tu po novem letu uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda, kar bo še stimulaitivnejše vplivalo na zaposlene in s tem tudi na proizvodnjo.
za 19,3 odst., dohodek podjetja pa za 19 odst., in čisti dohodek prav tako za 19 odst. Odstotek nagrajenih po učinku v tem podjetju je znašal leta 1958 62 odst., v letu 1959 pa znaša 84 odst
Industrija gradbenega materiala je povečala osebne dohodke za 9,8 odst. Za to povišanje ima podjetje kritje v čistem dohodku, ki se i e povečal za 10 odst.
Vendar tu ni sikoro več nobenih možnosti za povečanje produktivnosti, ker je zmogljivost proizvodnih naprav že 100 odst. izkoriščena.
Tovarna -Sava- je povečala osebne dohodke za 13.5%. Splošni usipeh pa bi bil verjetno še mnogo boljši, če podjetje ne bi imelo v prvem polletju toliko težav s prodajo svojih izdelkov. Znano je, da se to podjetje že delj časa bori s silnimi težavami, predvsem zaradi pomanjkanja oziroma zaradi izrabljenih strojnih naprav oziroma stro. jev, zdaj
v- kratkem dobili vsaj trebnejše stroje.
Naj večje povečanje osebnih dohodkov je v podjetju -Avto-prevoz«. Tu so se osebni dohodki povečali za 38.3%. Na to izredno povečanje osebnih dohodkov je vsekakor vplivalo nadurno in nedeljsko delo, ki se mu n; moč izogniti, zaradi
Lesno predelovalno podjetje je povečalo osebne dohodke za 17.5%, produktivnost pa se ni dvignila v razmerju z osebnimi dohodki. Zelo lep poslovni uspeh so dosegla tudi obrtna in trgovska podjetja. V trgovini so se osebni dohodki povečali za 22%, v obrti pa za 17.4% v primerjavi z lanskim letom.
LJUBEZEN IN ŽELODEC
Praded Liebermann iz Los Angelesa se Je hotel ločiti od svoje tretje žene. Njegova razlaga: »Rekla Je. da st bom moral potlej sam kuhati, ker sem grajal Jedi, ki Jih Je ona pripravljala. Ce pa moram sam kuhati, čemu ml ho pa le kaže, da bodo žena?« Sodnik Je bil očitno ena-nainr, kega mnenja kot priletni tožnik aajipv- Je ugoano resi) sodno vlogo.
ZAKONSKE ZDRAHE
Najprej Je madame Dubols lz Pariza odpustila hišno pomočnico, ker J| Je rekla, da Je neumna gos, potem pa Je vložila tožbo za razvezo zakona, ker Je mož napisal dekletu v delovno knjižnico tole oceno: »Bila Je vedno odkrita In poštena.«
novoustanovljeno gradbeno podjetje.
Ce se vprašamo, kako deluje v posameznih krajevnih gospodarskih organizacijah zavarovalna služba, moramo reči, da so v njih dosti zavarovancev preprozno priglasili oziroma qO-glasili, kar povzroča Izpostavi Zavoda za soc. zavarovanje precejšnje težave. Tako je bilo priglašeno skupno 603 novih zavarovancev, od' njih prepozno 45 (prigiasitveni rok 8 dni). Odjavljenih je bilo v tem razdobju 385, od teh prekasao 52, Sprememb je bilo 112, od teh 64 pre-kasno priglašenih. — Sodnik za prekrške je obravnaval 7 primerov nepravilnosti.
Stanje izgubljenih dni kaže naslednjo sliko: v Steklarni je bi lo 715 bolezenskih primerov s 6349 izgubljenimi dninami v vrednosti 2,595-847 din. Delovnih nezgod je bilo 34, izgubljenih dnin pa 170 v vrednosti 121.838 din. Porodov je bilo 59 ali 4608 izgubljenih 368 v vrednosti 1,418.807 din. — V Tovarni kemičnih izdelkov pa je bilo v tem razdobju 70 bolezenskih primerov z 978 Izgubljenimi dninami. Ponesrečilo se jih je v tej tovarni io, dnin pa je bilo izgubljanih 368 v vrednosti 164.695 din. Nadalje beležijo tu še en porod ali 14 izgubljenih dnin v vrednosti 6073 din.
Z ostalimi podjetji in ustanovami v okraju je bilo izpostavi soc. zavarovanja skupno priglašeno 1043 bolnikov ali 16.177 izgubljenih dnin v vrednosti 6,050.036 din-
Če pogledamo odstotek izostankov od dela zaradi bolezni in nezgod v prvih 6 mesecih tega leta, vidimo, da je ta znatno nižji kot v obdobju pred tem. Tako je Imela Steklarna Hrastnik v januarju 4.10% bolnikov, v februarju 5,21%, v marcu 5,35%, v aprilu 5,06%, v maju 4,94%, v juniju pa 4,67%. — Kerpična tovarna pa beleži v januarju 5,65% bolnikov, v februarju 6,70%, v marcu 5,43%, v aprilu 5,10%, v maju 4,61%, •v Juniju pa 3,2%.
Vsi Izdatki so stali v prvem polletju socialno zavarovalno službo 40,878.000 din, medtem ko je imel celotni okrajni zavod za soc. zavarovanje v Trbovljah Izdatkov in dohodkov kot sledit dohodkov 231 milijonov 963 tisoč din, Izdatkov pa 176 milijonov 931 tisoč din. Pozitivna raz-
lika v poslovanju sektorja te okrajne zavarovalnice je znašala 55 milijonov 32 tisoč din, vendar ta razlika ni realna, ker se zdravstvene storitve od meseca marca dalje plačujejo pavšalno, pavšal pa še ni bil obrtiunan. Zaradi tega je bilo v razpravi pojasnjeno, da je kritika, ca dela Zavod za soc. zavarovanje z dobičkom, neumestna.
Mimo administrativnega dela, ki ga zavarovalna služba povzroča Zavodu za soc, zavarovanje, pa je le-ta tudi v tem pogledu vseskozi težil za tem, da zavarovancem tudi v drugih pogledih pomaga. Tako je na primer v preteklih mesecih šolska zobna poliklinika iz Ljubljane pregledala pri večini učencev osnovne šole do 4, razreda zobovje in jim ga v danih primerih večinoma popravila.
V	bolnišnicah se je zdravilo 282 zavarovancev, stroški zanje pa so znašali 7,784.000 din.
Samo za bolnike, ki bolehajo za TBC, je zavod izdal 1,890-000 din. Ta številka je za hrastniški kraj velika. Zaradi tega so na zasedanjih delavskih svetov v podjetjih razpravljali, kako v tem pogledu pomagati. Tako bo na primer treba delavcem v kolektivih v večjem številu nudui toplo malico med delom in urediti prostore za družbeno prehrano zaposlenih.
V	zdraviliščih se je zdravilo 6 bolnikov, ki so stali 348.000 din. Tu so upoštevanj samo tisti, ki se zdravijo v domovih po več mesecev v Valdoltri, Rakitni itd.
Iz celotnega poslovanja in razprav o zdravstveni službi v kraju je videti, da je le-ta še precej dobro delovala, če upoštevamo težave glede nezadostnih prostorov ln pomanjkanja inventarja. Kakor na ostalih sestankih, so tudi na tem izrazili željo, da se čimprej zgradi potreben zdravstveni dom, 1:1 bo ob potrebi vsem zavarovancem nudil potrebno pomoč. Prav tako bo treba v Hrastniku urediti zobozdravstveno službo, da ne bodo zavarovanci hodili čakat v to ambulanto že ob treh ali štirih zjutraj.
Takšni sestanki (n razgovori o problemih v zdravstveni službi so koristni, da se zavarovanci seznanijo s temi vprašanji in prinesejo predloge za izboljšanje stanja.	V.
Zadnjič sem se mudil v kopalnici rudniškega obrata Kisovec. V desnem kotu kopalnice so po vrsti razporejena debla v dolžini enega do dveh in pol metra. Na vsakem deblu je pritrjen listič: 128, 256, 316 in 1015 dinarjev. Zraven je pritrjen grafikon o cenah posameznega materiala, ki ga potrebujejo v jami. Velik dvobarvni napis: Preberi, zapomni si in varčuj 1 opominja rudarje na varčnost pri potrošnji vseh vrst materiala, spodaj, na zaključku grafikona pa je važno geslo: »Tudi z varčevanjem koristiš sebi in .skupnosti!«,
• Na nasprotni steni pa visi na steni velika Črna tabla. Zgoraj je napisano: »Delaj varno, da se izogneš nezgodi!«. Spodaj sledijo imena In opis ponesrečencev, oziroma nesreč, ki so se zgodile od l. do 30 oktobra. Ko sem prebral imena ponesrečencev in vzrok nesreče, sem se spomnil analize nezgod, ki jo je te dni prijavila podružnica Zaveda za socialno zavarovanie v Zagorju- Dokaj tehtno poročilo, ki ni zgolj poročilo, marveč skuša dati tudi nekaj predlogov za odpravo prepogostih nesreč, ki stanejo skupno imetje toliko dragocenih sredstev In še bolj dragocenega človeškega zdravja. Preden bi prešel na opisovanje vzrokov in možnosti za odpravo nesreč, pa se mi zdi potrebno poudariti vzgojni pomen tiste table, ki visi pritrjena v kopalnici obrata Kisovec. Verjetno Je malo takih, ki ne bi utegnili pogledati na steno in prebrati, kaj je novega napisanega. Ni dvoma, da si rudarji, ko preberejo tisto, kar je napisano, zapomnijo, če že ne imena ponešrečeca, pa vsaj vzrok nesreče. Prav’ tako si dobro zapomnijo, kako je prišlo do te ali one nesreče,
V letošnjih devetih mesecih je bilo v zagorskih delovnih kolektivih mnogo več nesreč kot drugekrati. Četudi se higiensko-tehnične komisije, vodstva pod. jetij in samoupravni organi zadnje čase močno prizadevajo zmanjšati število nesreč In imajo pri tem seveda tudi določene uspehe, je le-teh že vedno mnogo preveč. Toda šal treba je ugotoviti, da so se nekatera podjetja, ki menijo, da je osebna varnost stvar vsakega posameznega delavca, ne pa zadeva vsega kolektiva in s tem vse naše skupnosti. Ponekod se gredo celo igro slepih miši, in pri-glašajo nesreče celo M leto dni nazaj, ali pa, da nezgode sploh niso vpisali v knjigo nezgod. —
Komu
nje?
koristi tako slepomiše-
NOVO
UREJENA PRILJUBLJEN A PLANINSKA POSTOJANKA N A KALU
Se bolj važna je ugotovitev, da gre v mogih primerih nesreča na račun delavca, namreč zato, ker ni uporabil varnostnih pripomočkov, ki mu jih daje podjetje, ne zato, da bi visele kje v kaki zaprašeni omari ali predalu, marveč, da so stalno prj roki, oziroma vedno za uporabiti. Resda Sq nekateri varnostni pripomočki taki, ki delavca celo ovirajo pri delu ali Pa manjšajo njegovo delovno prizadevnost, toda prav gotovo ga ščitijo pred to ali ono ne-vanostjo.
Kolikokrat sm0 že ugotavljali, da je opustitev varnostnih mer pri tem ali onem delu upro-pastila življenje temu ali onemu delavcu, navadno očetu ,enega ali več otrok. I tem navadno niti ne povemo ponesrečenčevi družini, na kak način se je njihov rednik ponesrečil, ker bi to družino še bolj prizadelo. Enkrat za vselej bomo morali tudi odstraniti pojave, ki so često vzroki nesreč. Tu ln tam namreč še vedno nosijo na delo s seboj pijačo, ali pa hodijo po njo v bližnjo gostilno. Ob takih prilikah pride najraje ln najlaže do nesreče. Odpraviti bo treba tudi tisto nemogoče zatiskanje oči. Namreč mnogo je primerov, da nadzorni organ vidi oziroma opazi, da delavec nj uporabil zaščitnega sredstva, pa ne stori prav ničesar ker se »bojda« noče zameriti delavcu ali skupini delavcev, ali pa da ne bi »kdo rekel, da je tečen«, Hvala lepa za tako »solidarnost«, ki ni nič drugega kot metanje peska v oči!
Analiza stanja nezgod od 1. 1. 1959 do 30. 9. 1959 je dokaj porazna. v celoti se je v tem obdobju ponesrečilo 861 ljudi, od tega 833 moških in 28 žensk. Najbolj neverjetno je to, d? se je ponesrečilo kar 429 kvalificiranih delavcev, torej takih, ki imajo za svoje delo vse potrebne kvalifikacije. Njim sledijo nekvalificirani potem pa pol-kvalificirani delavci in vajenci. Največ nezgod je bilo na stopalih, prstih nog, in sicer kar 189. Nato sledijo poškodbe prstov leve in desne roke, telesa, desne roke in zapestja, oči, glave in podobno. Se bolj zanimivo — sicer razumljivo — je, da se je zgodila največ nesreč v peti uri delovnega časa. Ta ura je torej najbolj nevarna, ker se delavec že kolikor toliko utrudi. Dosti manj verjetno pa je, da se je zgodilo kar 97 nesreč v prvi uri in v drugi uri dela. v prvi uri kar 97, y drugi uri 137, v tretji uri dela pa 143. V četrti upada, in je doseglo 107 nesreč, v šesti uri se jih je ponesrečilo 132, v sedmi pa samo 57 in v osmi uri samo 24,
Po svoje zelo zanimivo je tudi to, da se je ponesrečila največ mladih ljudi. Delavci rojeni v letih od 1921 do 1930 odnašajo v celokupnem številu nezgod v zagorskih kolektivih rekordno število, namreč kar 280 primerov. Razumljivo je, da se jih je ponesrečilo največ pri rudniku, ker je to podjetje največje in zaposluje največ delavcev. Analiza tudi kaže, da je bilo lažjih nezgod 802 in samo 58 hudih ter ena smrtna. Vendar tudi te številke niso kdo ve kaj ražvese-ljive proti lanskemu letu, ko je bilo do konca leta samo 985 nesreč. Posebno hud0 je to, da je bilo v tem času 58 hudih nesreč, vsaka taka nesreča pa prikuje ponesrečenca najmanj 21 dni na bolniško posteljo ozirorfia ga naredi nesposobnega za delo.
CMOK
(IZ STARIH ČASOV PO USTNEM IZROČILU ZAPISAL: AVGUST FABJANČIČ)
V	ozki soteski med dvema hriboma **žl starodavni trg, skozi katerega teče hialg rečica.
Nedaleč od trga je stal zamaskiran t0P, e katerim je mežnar farne cerkve •treljal v oblake, kadar se je pripravilo za nevihto ln točo. Vsako netijo Je mož nabiral od faranov pro-•ibvoljne prispevke za smodnfk. Ce mu J* kdo odklonil, Je šaljivo rekel, da Z? Po njegovih njivah spustil točo. ^ako mu je vsak rad dal dva krajcarja a*i groš,.samo da ne bi bilo toče. Ka-^ar se je pripravljalo na nevihto, Je £einar na vso moč streljal lz topa. Kadar pa Je veter oblake pognal na-^•J, se Je pobahal, da je to njegova Usluga.
V	okolici trga Je živel neki Cmok. kod se je priklatil, kakšno Je bilo
6j*govo pravo Ime. ljudje niti vedeli Ime Cmok so mu dali zato, ker j* bi] strasten žganjar, in vsakokrat, **dar je izpraznil čašico žganja, je jkako svojevrstno zacmokal. Duma "* bij povsod in nikjer. Ta Cmok je
bil mož zrelih let, zdrav ln močan.' Za delo pa ni maral prijeti. Le kadar ga je glad primoral, je šel h kakšnemu kmetu, da je kaj pomagal toliko časa, da se je najedel, potem pa brez sledi Izginil. Bil je, kakor že rečeno, strasten žganjar. Kadar je bil pijan, Je zmeraj čez ves svet robantil, da ni nikjer nobenega reda. Stanoval Je Cmok po raznih skednjih ln šapah' Nekaj časa tu, potem se je zopet preselil drugam, tako da pravzaprav nihče ni vedel, kje prebiva. Bil je brez vseh sredstev, ker se ni hotel nikjer zaposliti. Kadar ga je pograbila nepremagljiva strast po pijači, Je hodil od gostilne do gostilne, da je našel kako pivsko druščino, ter brez. vsakega povabila prisede) in pomagal pri iz-praznjevanju kozarcev, dokler ga niso kot zastonjkarja vrgli skozi vrata Cmoka pa to n| motilo. Tudi ni bil občutljiv, če Je dobil kakšno bunko po glax«i. Seveda je vse to trajalo le nekaj časa, potem pa je postalo drugače: kadar je Cmok stopil v gostilno,
So ga že pri vhodu zavrnili, pa še kakšno brco je izkupll. ,
Cmok je nato začel študirati, kako bi prišel do denarja. Mislil sl je, kako lepo b! bilo, če bi imel denar. Prišel bi v gostilno, se usedel za mizo, gostilničar bi prišel dostojno k njemu In vprašal kaj želi. On bi tedaj naročil žganja ln plačal. S tem bi prišel do ugleda, kakor sl je to želel.
Mož je tuhtal ln tuhtal, vrtal po možganih, kaj bi bilo storiti’. Naenkrat pa, kakor da bi se zabliskalo, mu šine v glavo izvirna misel. Skoraj glasno-je začel govoriti, ko se je spomnil, da ima Mohorjev mežnar pravico po veej fari hoditi v bero, sprejemati žito ln denar. Začel je ponavljati besede: »Sedaj se ml mora obrniti na bolje. Sel bom v bero — šel bom v bero!«
Blaženo zadovoljstvo se Je razlilo po Cmokovem kosmatem obrazu spričo te imenitne Ideje, ki se je v srečnem trenutku porodila v njegovih možganih. Glasno sl je rekel: »Cmok — sedaj pa na delo!«
In tako Je Cmok najprej odšel v trg k trgovcu Dobrini, lepo pozdravil in s pobožnim pogledom v trgovci rekel: »Mohorski gospod mežnar za božjo voljo prosijo, da bi posodili nekaj vreč, ki jih potrebujejo za bero.«
Trgovec «e Je začudil: »Saj Mohorjev mežnar hodi v bero šele v pozni
Jeseni ali pozimi? Sedaj pa je šele avgust!«
»Ja, Ja,« je Cmok vzdihujoče odgovoril. »Gospod mežnar so hudo bolni, Pa so mene naprosili, naj grem jaz za njih v bero, sedaj ko je mlačev v kraju, da bi dobili kaj pšenice, ^ter se v jeseni dobi samo koruza. Koruznih Jedi pa gospod mežnar ne morejo uživati, ker so že stari in hudo bolni.«
Trgovec je zmajal z glavo. Vse to se mu je zdelo neverjetno- Vendar je šel v skladišče ln se kmalu vrnil s svežnjem vreč; »Tu imate šest vreč, ki so skoraj nove. Po uporabi jih prinesite nazaj, če ne, jih bo treba plačati!«
Cmok je zaobrnil oči In z vso pobožnostjo zatrdil: »Vrniti, vrniti! Saj sva midva z gospodom mežnarjem poštenjaka, da nama ni para.« Še se je Cmok globoko zahvali) in se poslovil. Napotil se je s svežnjem vreč na svoj skedenj in z zadovoljstvom govoril sam s seboj: »Začelo se je dobro!« Le eno vrečo sl je pridržal, ostalih pet pa je zakopal v seno.
Po temeljitem premisleku se Je odločil, da bo naslednji dan odšel v eno uro oddaljeno vas, kjer ne poznajo ne njega In najbrž tud. ne mežnarja. Ko je drugi dan prišel do vasi, kamor se je namenil, se je kar pri prvi hiši oglasil. Ko je stopil v hišo in pozdra-
vil, je naenkrat začel tožiti, da ga v želodcu neznansko ščlplje. prosil je za malo žganja. Gospodinja je takoj prinesla steklenico žganja in malo čašico, ki mu jo je napolnila. Cmok je začel čašico oblizovati, ni je pa izpll. Medtem je morala gospodinja za nekaj trenutkov oditi v kuhinjo, Cmok pa je ostal sam v sobi. Pograbil je steklenico na mizi in jo nastavil na usta. V debelih požirkih je goltal žganje in površina v steklenici se je znatno znižala. Ko se je gospodinja vrnila lz kuhinje, je Cmok držal čašico v rokah |n na vso moč hvalil, kako dobro in zdravilno je to žganje-»Samo nekaj kapljic sem ga srknil, pa me je že nehalo ščipati.«
»Od kod pa prihajate?« je vprašala gospodinja.
Cmok, ki se mu je jezik že zapletal, je rekel: »Jaz sem mežnar iz Mohorja. Jaz sem tisti, ki skrbi za vaše duše. Jaz. sem tisti, ki vas vsako nedeljo vabi v cerkev, da se ne boste pogubili. Ce mene ne bi bilo,niti ne bi vedeli, kdaj je nedelja, in davno bi vas že vse skupaj vrag odnesel. Jaz pa sem tako dober, da delam vse to brezplačno. Samo enkrat na leto se oglasim pri boljših ljudeh, da mi dajo kaj v denarju — pšenico pa tudi vzamem!« Razgrnil je prazno vrečo.
»Pšenice nimamo,« se izgovarja gospodinja. »Toča nam jo je stolkla «
-T—T-~ ---- M
»Pa dajte denarl«
»Kdllko pa?«
»Koliko! Ha, ha, ha!« se zakrohota pijan) Cmok. »Saj je to. kar date, za odkup vaših grešnih duši Meni s tem niti ne plačate truda, ko to skupaj nosim. Kaj pa moja skrb ob nedeljah ln delo?«
»Imate puščico?« (Mali nabiralnik, ki mora biti zaklenjen.)
»Nočem imeti puščice,« reče Cmok. »V puščico ljudje spuščajo samo stare gumbe in druge ničvredne stvari. Jaz pa hočem imeti veljavni denar, in da vem, koliko kdo da, to se reče, koliko ceni vrednost svoje duše Da tako jel«
Gospodinja je bila nekako osupnjena. Bilo jo je strah pred tujcem, ker je bila sama doma. Prinesla mu ja srebrno krono.
Cmok je zaničljivo pogledal: Nimate več? Potem mi pa dajte še nekaj žganja s seboj, da ga bom imel za zdravilo.«
Molče je gospodinja odšla in se vrnila s pollitrsko steklenico, napolnjeno z žganjem. Medtem je Cmok še nekajkrat debelo srkni) iz steklenice, ki je stala na mizi. Nato je namesto zahvale nekaj zamrmral In odšel. Ves razigran je Svedra! k naslednji hiši, ki n! bila daleč od prve. Skušal se j« delati treznega, pa mu ni uspelo.
(Dalje prihodnji^
PROGRAM DELA SVOBODE-CENTER TRBOVLJE ZA SEZONO 1959-60
NOVE OBLIKE DELA
Na rednem občnem zboru Svo-bode-Center v Trbovljah dne 24. oktobra so med drugim obravnavali program dela društva za prihodnjo sezono.
Program, ki so ga na občnem zboru sprejeli za leto 1969/M, je precej pisan ln obširen, vseeno pa menijo, da bo uspešno izpolnjen. Predvsem bodo po vzgledu Svobode II. v Zg. Trbovljah poživili klubsko ln splošno izobraževalno življenje. V ta namen bodo povabili nekatere predavatelje iz Ljubljane.
V novembru bo o nalogah Zveze Svobod In prosvetnih društev Slovenije predaval V. Trinkaus. V decembru bo vodil razgovor o vokalni ln Instrumentalni glasbi tov. Danilo Pokorn, v januarju pa bo imel razgovore o gledališču tov. France Jamnik, v februarju bosta o filmu, radiu ln televiziji govorila tov. Vitko Musek in tov. Pohar. V marcu pa bo društvo priredilo prosvetni večer.
Da bi oživili klubsko življenje, bodo v novembru priredili večer
tlvnih članov, predvsem mladine. Ce bo potrebno, bodo ustanovili nove sekcije.
GODBA NA PIHALA Ta bo priredila v Januarju svoj letni koncert. Po kolonijah bo imela 8 promenadnih koncertov, sodelovala bo na proslavah, go-gostovala enkrat v naši ožji domovini, enkrat pa izven meja naše republike.
V	tej zvezi moramo pripomniti, da morajo naši godbeniki, ki so dosegli preteklo leto ponovno zelo lepe uspehe, nastopati še vedno v starih oguljenih uniformah ln se stiskati v pretesnih prostorih, kjer Je delo zelo otežkočeno, posebno še vzgoja mladih kadrov.
ZABAVNI ORKESTER Zabavni orkester, ki obstaja šele dve leti, kar Je razmeroma kratko razdobje, dosega pod vodstvom prof. Mihe Gunzeka zavidanja vredne uspehe.
V	sezoni 1959 /M bo priredil 1 samostojni koncert In sodeloval na
PEVSKO IN TAMBURASKO DRUŠTVO »ZVON« V TRBOVLJAH
LETA 1869
zabavne glasbe, v decembru pa po en literarni, fimskj in zabavni večer. V januarju bo večer resne glasbe in zopet literarni večer. V februarju pa bosta klubsko življenje Izpolnila spet filmski in zabavni večer.
Razen naštetega bo društvo organiziralo prvomajski izlet ter eno ali dve zabavni prireditvi s plesom. — Da bi se življenje v društvu še bolj poživilo, bodo skušali poiskati nove poti In nove načine, da bi povečali število ak-
zabavnth prireditvah društva, v programu Ima tudi gostovanja, in sicer na Ravnah, v Mežici. Mariboru in v Trstu.
MOŠKI PEVSKI ZBOR »ZARJA« Pevski zbor bo priredil svoj redni letni koncert, na katerem bodo izvajali med drugim Oskarja Molla priredbo pesmi -»Zabučale gore«, Simonitijeve tri žaljivke ln Pregljevo »Venite rož’ce moje«. Razen tega bo zbor v celoti sodeloval pri Izvedbi opere Radovana Gobca »Tremerskd du-
kat«. Gostoval bo tudi v Gornjem gradu in Kranju. Seveda bo zbor sodeloval tudi na vseh društvenih ln državnih ter še drugih proslavah.
Kmalu bo moški pevski zbor slavil 30-letnlco delovanja in jo tudi primerno praznoval.
MEŠANI PEVSKI ZBOR »SLAVČEK«
Tudi »Slavček« bo v celoti sodeloval pri izvedbi Gobčeve opere »Tremerski dukat«. Ob desetletnici zbora bodo njegovi pevci priredili Jubilejni koncert. Spored te prireditve bo obsegal razen domačih pesmi tudi nekatere španske in črnske duhovne pesmi. Tudi mešani pevski zbor Je predvidel nekaj gostovanj, In sicer v Rogaški Slatini, Dobrni pri Celju in na Jesenicah.
Mladinski pevski zbor bodo ustanovili na novo kot samostojno sekcijo.
AMATERSKO GLEDALIŠČE SVOBODE-CENTER
Gledališče Svobode-Center ima do aprila v načrtu zvedbo treh odrskih del, od katerih bo Trboveljčanom In ostalim gledalcem gotovo najbolj ugajala Brechtova komedija »Svejk v drugi svetovni vojni«. Razen ločenega programa gledališča in gledališča mladih imata oba kolektiva tudi skupen
program. Tako so predvideli mesečne čajanke za vse člane gledališča, na katerih bodo imeli tudi razna strokovna predavanja. V delo gledališč bodo skušali vključiti gimnazijski recltacljski zbor.
Dvakrat bodo skupno obiskali gledališko predstavo v Ljubljani ter si tako izpopolnili svoje znanje.
Gledališče mladih bo naštudiralo igro »Jezični doktor Petelin« ter 5 enodejank, ki bodo hkrati služile za študij z mladino in za gostovanja v trboveljski okolici.
Pionirsko gledališče pa bo v okviru novoletne jelke pripravilo igrico »Pikica in Tonček«.
Kot vidimo, Je načrt DPD Svobode - Center v Trbovljah precej obširen in zahteven; upamo, da ga bodo njegove prizadevne sekcije uspešno Izvršile in Jim želimo obilo uspeha, posebno pa nas bo veselilo, če bo zaživelo tudi klubsko življenje. Morda bi bilo priporočljivo ustanoviti poseben filmski klub za mladino, ki Je navdušena nad to zvrstjo umetnosti. Klub naj bi prikazoval vzgojno posebno lepe filme, kakor Je bil na primer italijanski film »Jutri bo prepozno«. To bi bila spet nova oblika dela naših Svobod m po našem mnenju zelo hvaležna. Pristojni čintteljl v naših Svobodah naj razmišljajo o tem predlogu.
TESNEJŠE SODELOVANJE MED PEVSKIMI ZBORI ZASAVJA JE POTREBNO
Za to so dani vsi pogoji
Na nedavnem posvetovanju predstavnikov delavsko - prosvetnih in vaških društev v zasavskih občinah v Trbovljah, ki ga je ga je sklical okrajni svet »Svobod« v Ljubljani, Je bilo med drugimi važnimi problemi sproženo tudi vprašanje tesnejšega sodelovanja pevskih zborov Zasavja. O tem so naposled govorili tudi na občnih zborih delavsko-prosvetnlh društev v Zagorju in Zgornjih Trbovljah. Na obeh občnih zborih so celo uvrstili v programe svojega dela obveznost, da bodo skušali praktično realizirati pobudo trboveljskega posveto-
vanja s tem, da bodo pevski zbori vseh »Svobod« pripravili po nekaj pesmi in z njimi nastopali skupno v posameznih občinah.
Torej prve pobude za potrebno sodelovanje med zasavskimi »Svobodami«. Zares ni nemogoče, lahko bi rekli celo žalostno, je, da med delavsko-pro-svetnimi društvi Zasavja ni bilo doslej pravih in tesnejših vezi. Konec koncev so kraji med seboj že tako ozko povezani tudi na ostalih področjih, zato bi bilo tem manj razumljivo, da bi puščali vnemar medsebojne stike na kulturno-prosvetnem področju. Sodelo-
AKCUSKI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NAJ IZDELAJO ObSS IN
POLITIČNI FORUMI V OBČINAH
vanje pa ni potrebno samo na pevsko - glasbenem področju, marveč vsepovsod, počenšl od tega, pa do klubskega in tzo-
Izobraževanje odraslih
Na zadnji razširjeni seji plenuma okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani je bila v ospredju splošna problematika pošolskega izobraževanja odraslih ln je ustrezna komisija tega sveta podala štiri pomembne referate s tega področja. Obravnavanj so bili; Splošni principi o pošolskem Izobraževanju in vloga sindikatov; Delavske univerze ln Izobraževalni centri; Mesto ln vloga okrajnih m občinskih delavskih univerz v sistemu pošolskega izobraževanja; Problemi in vsebina družbenoekonomskega izobraževanja delavcev, ter Vloga izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah in občinah.
Osnovni zaključek ln pouda-. rek je slonel na dejstvu, da je treba v$e pošolsko Izobraževanje odraslih osredotočiti v občinah ter da je naloga občinskih sindikalnih svetov, da skupno z ostalimi političnimi forumi izdelajo akcjski program tzobraže-vaja odraslih.
Poudarjene so bile trenutne naloge sindikatov na tem področju, ki slone na izpopolnitvi programov delavskih univerz, kadrovski izbor slušateljev ln predavateljev ter zagotovitvi materialne plati za uspešno ln nemoteno delo delavskih univerz.
Posebno Je bila nadalje po. udarjena vloga delavskih svetov glede izobraževanja delavcev, in sicer v tem, da morajo ti sveti obvezno obravnavati program organizacije seminar-
jev ob sodelovanju sindikalnih podružnic in osnovih enot ZKS. Dana je bil* pobuda za organizacijo šole za družbeno-ekonom-sko izobraževanje v občini.
Prav tako so na plenumu obravnavali delo Izobraževalnih centrov; ki naj se formirajo v večjih podjetjih, medtem ko naj se za manjše organizira tak cen. ter v okviru občine. Naloga teh centrov bi bila predvsem vod-
V nedavni številki je poročal »Zasavski tednik« o članku, k* ga je objavil »Planinski vestnik« v svoji 9. (septembrski) številki pod naslovom »Kum (1219 m) — Zasavski Triglav«.
O tem članku In o našem Kumu Je poročala zdaj tudi »Prosveta«, glasilo Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Chicagu, ki Je med najmočnejšimi slovenskimi Izseljenskimi organizacijami v tujini. List »Prosveta« stalno spremlja napredek stare domovine.
Branje o domačih krajih zmeraj razvname ljudi v tujini. Tako Je brala zdaj članek v •Prosveti« o Kumu tudi zasavska rojakinja Marjeta Gril la Clevelanda. Brž Je pisala o tem v Zasavje In zaprosila še aa kake sliko s Kuma (uredništvo Planinskega vestnika ni Imelo na razpolago k članku nobene dobre slike).
stvo kadrovske politike, sprejemanje in uvajanje delavcev itd.
Potek razprave na osnovi bogatih referatov je dal kot končni zaključek oz. smoter, da naj se celotno kultumo-vzgojno delovanje med delavstvom razvija v okviru široke mreže delavskih univerza po občinah, ':j bodo po sklepu republiškega sindikalnega sveta ln republiške Zveze delavskih in ljudskih univerz.
Marjeta Grli pošilja po taj pošti svoje pozdrave tudi vsem svojim mladostnim znankam in
znancem. Po rodu je Coževa iz male .vasice Bukovica v hribih litijske občine. Bukovica Je nad dolino Jablanico, uro hoda h. Cerovce, na sredini poti med Litijo proti Gabrovki.
Marjeta Grilova, rojena Co ževa, piše v svojem p lamu, da je v mladih letih večkrat izhajala na Kum, kamor so se skup no odpravljali fantje in dekleta iz Bukovice in okolice. Prav za to jo veseli vsak glas Iz znanih krajev In zlasti rada sliši o turističnem napredku po zasavskih hribih, ki Jih je tako rada gledala v svoji mladosti z domačih hribov.
Rojaki, ki prihajajo vsako leto na obisk v staro domovino, bi se radi povzpel) na Kum in še kako drugo zasavsko goro. Ker pa so tl obiskovalci že precej v letih, bi sl želeli, da bi bila čim prej urejena na Kum dobra cesta, da bi Jih moterno vozilo zlahka potegnilo na naj-višjo zasavsko in dolenjsko go ro, od koder bi s enim samim pogledom objeli vse lepote Zasavja in Dolenjske.
Upajmo, da bo kmalu ugodeno vrli zasavski rodoljubki Marjeti, pa tudi drugim Izseljencem — Izletnikom ln bo Kum le dobil cesto prav do temena.
J Z L.
Spopad mravelj do zadnjega »moža«
Te dni sta se dve vrsti velikih mravelj spopadli na burmansko-kitajski meji, v bi,lini kraja Monk Khapar. Ta spopad ne bi zbudil pozornosti, če bojišče ne bi bilo i,roko celih 7 kilometrov. Boj Je trajal do zadnjega »mola«.
Boj Je bil okruten In pravilo Je bilo, da Je zmagovalec premagancu odgriznil glavo In Jo kot trofejo vlekel za seboj. Za prebivalce iz okolice »o bile ceste In poti nekaj časa neprehodne.
»Velikodušnost«
»Vedela sem da me bodo zaprli, toda fantje so potrebovali denar, Jaz pa sem dobrega srca«, se Je zagovarjala 22-letna knjlgo-vodklnja Iz nekega ameriškega podjetja, ko Jr bila pred sodniki, ker Je ponared la ček v vrednost tooe dolarjev ln ga dala tvojim trem prijateljem, da bi »spodobno llvell.«	>
braževalnega dela. Cernu ne bi posamezne »Svobode* posredovale izkušnje, pridobljene pri njeni dejavnosti, drugemu društvu, od tega pa morda prevzele tiste pobude, ki bi prišle pri njih v poštev. Ali: zakaj ne bi zasavska društva oziroma nji hove skupine pogosteje izmenjavale gostovanja? Resda so finančne možnosti zadnja leta nekoliko manjše. Toda, ali Je res potrebno, da se pri organizaciji gostovanj zasavske »Svobode« venomer poslužujejo vaeh »finančnih manevrov«, tn mislim, da je treba venomer težiti za rentabiliteto. Saj tako tudi pri gostovanjih v oddalje nejžih krajih ne dosegamo venomer ugodnih finančnih rezultatov. In naposled bi veljalo pogovoriti se še o kvaliteti. Resda ni mogoče pričakovati, da bi vsako gostovanje bilo tako kvalitetno kot drugo. Zato pa bi bilo treba, da bi se sporazumeli. da bi gostovale najbolj kvalitetne ekup'ne delavsko-prosvetnlh društev.
Najvažnejše pri vsem tem Joda se ne smemo ustrašiti šalotka poglobljenih odnoiajev med našimi društvi. Pevski zbori so dali pobudo, da ne bi bilo napak, če bi se v najbllžjl prihodnosti sešll predsedniki Jru-štev in zborovodje društev, kjer bi se kar praktično pogovorili o začetku tesnejših stikov. Na razgovora bi se veljalo pogo vorHt tudi o vseh tehničnih vprašanjih In morda kar postaviti roke medsebojnih obiskov. Predlagamo celo, naj bi rezultate razgovora objavili v našem lokalnem časniku. Potem naj bi se sešll predstavniki nekaterih drugih skupin naših društev in začeli e potrebnimi vezmi.
M. V.
Posvet
amaterskih Igralcev in režiserjev iz Zasavja
Dramska komisija pri Svetu Svobod In prosvetnih društev okraja Ljubljana je na svoji seji dne 28. oktobra t.l. sklenila, da v smislu svojega programa organlsira raigovore l režiserji društev po vsem okraju Tl razgovori bodo v času od I-do 15. novembra t-1-. In to v Ljubljani, Trbovljah, Kamniku, Logatcu, Ivančni Gorici, Kočevju in Grosupljem. — Razgovori Imajo namen utrditi v dramskih skupinah sistematičnost dela ln študija tako, da bo to delo teklo organliirano. Dalje bodo na teh razgovorih razpravljali o že določenih repertoarjih in nameravanih uprlzo rltvah posameznih gledaliških del glede na idejno .'n vsebinsko čistost in kvaliteto dela samega, v zvezi i tem pa tudi o vključevanju dramatske tematike v klubski način dela tako z Igralci kot ostalimi.
Na ta razgovor opominjamo vse amaterske igralce In režiserje iz Zasavja, ki so včlanjeni v prosvetno društvo okraja Ljubljana. Razgovor bo 9. novembra 1959 ob 17. url v Trbovljah (Delavski dom).
NAROČITE SE NA ZBIRKO ŽEPNIH ROMANOV »LJUDSKA KNJIGA«
V letu 1960 bo izdala PREŠERNOVA DRUŽBA v tej zbirki deset najzanimivejših romanov klasične in sodobne umetnosti:
1.	S. Exupery: BOJNI PILOT (pretresljiv roman iz dni nemške invazije v Francijo).
2.	Valentin Kata jev: PTIČKI BOŽJI (zbirka najboljših humoresk ruskega pisatelja).
3.	E. Caldvvell: ESTHERVILLE (tragična povest mladega črnca in njegove sestre v ZDA).
4.	Anatol France: THAIS (roman pariške plesalke, ki zastonj išče lepo ljubezen).
5.	Colette: POTEPINKA (roman pariške plesalke, ki zastonj išče lepo ljubezen).
6.	K. Faustovski: ČRNO MORJE (povest Črnega morja, nanizana v vrsti zgodovinskih in sodobnih zgodb).
7.	G. Pari se: LEPI KAPLAN (tragedija lepega fašističnega kaplana, ki konča v objemu vlačuge v malem italijanskem mes>u).
8.	Alfred Hayes: DEKLE IZ VIA FLAMINIE (roman rimskega dekleta iz dni ameriške zasedbe, izveden tudi v uspelem filmu).
9.	E A. Heinlein: GOSPODARJI LUTK (utopisti-čni roman o invaziji parazitov z neznanega planeta).
10. Finn Soeborg: TAKSNI SO (humoristični danski roman o birokratih).
Letna naročnina za vseh 10 knjig je 2.000 din za broširane in 3 000 din za vezane v polplatno (plačljivo tudi v obrokih)
Ob izidu vsake knjige bodo izžrebane t led stalne naročnike -Ljudske kntige- nagrade v v redi osti 20.000 dinarjev
To so nalrvnt-jšl romani, kar Jih -c nrl nas.
Naročila pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, poštni predal 41
ZASAVSKA ROJAKINJA IZ ZDA SE ZANIMA ZA KUM
Kaj je novega v Zagorju?
Zbori zavarovancev, — Prvi dan zborov aavarovncev je bilo videti, da bodo le—td bolj slabo obiskani, kasneje pa je bil obisk mnogo boljši. Zbori zavarovancev sd se seznanili z dosedanjim razvojem zdravstvene službe ln delovanjem podružnice socialnega zavarovanja, obravnavali pa so tudi nekatere probleme zdravstvenega varstva ln preventivnega dela. Zlasti so poudarjali važnost dobrega delovanja komisij za higiensko-tehnič-no zaščito dela, zaradi zmanjšanja nezgod pri delu, nadalje izboljšanje zdravstvene službe glede preventivne dejavnosti in zobozdravstvene službe. Zavarovanci morajo namreč zaradi premajhnega števila zobozdravstvenih delavcev zelo dolgo čakati, da pridejo v zobnih ambulantah na vrsto.
Obisk grške sindikalne delegacije. — Prejšnji teden se je mudila v Zagorju grška sindikalna delegacija, ki je obiskala nekatere obrate rudnika Zagorje, jame In druge objekte. S člani delegacije so bili predstavniki rudnika, sindikalne organizacije ln delavskega sveta. Člani delegacije so se v razgovoru z zagorskim! predstavniki zelo zanimali za razvoj delavskega samoupravljanja na rudniku, življenjske in delovne razmere rudarjev ter sploh življenje v Zagorju, Iz našega leraja so odnesli zelo dobre in lepe vtise.
Slovesna komemoracija na grobu talcev-
— v nedeljo, 1. novembra, je bila na grobu talcev kakor tudi pri spomeniku ustreljenih talcev na pokopališču slovesna komemoracija, ki se je je udeležilo precej občanov. Predstavniki občinskega odbora ZB NOV m občinskega odbora Socialistične zveze so položili vence na oba groba kakor tudi na grob umrlega narodnega heroja Nestla. Ob tej priliki so imeli tudi spominske govore.
Klub mladih proizvajalcev na obratu Kisovec. — V petek so se zbrali mladinci terena Loke—Kisovec. Na svoji letni mladinski konferenci so najprej poslušali Izvajanje o dosedanjem delu aktiva, nato pa v razpravi dali vrsto predlogov za izboljšanje mladinskega dela. Rudarska oziroma delavska mladina obrata Kisovec je sklenila ustanoviti lasten klub mladih proizvajalcev, ker menijo, da bodo v okviru kluba lahko bolj razvijali strokovno kot politično dejavnost. Tudi aktiv ljudske mladine je sklenil Izboljšati svojo dejavnost z vrsto vzgojnih ln drugih dejavnosti.
Zbori volivcev tudi po vaseh. — V nedeljo, 8. novembra, bodo zbori pollvoev tudi za volilne enote okoliških vasi. Volivci vaških volilnih enot bodo poslušali dosedanje uspehe pri podpisovanju pogodbenega sodelovanja s KZ in se podrobno seznanili z rezultati kooperacije setve pšenice. Prav tako se bodo pogovorili o nadaljnjem delu pri razvijanju kooperacije in o delu poravnalnega sveta.
Avtobusna zveza z Mlinšami. — Slednjič bodo volivci Mlinš ln okolice le dosegi | tako zaželjeno in potrebno avtobusno zvezo z Zagorjem. Podjetje »Avtoprevoz« Zagorje se je namreč odločilo, zdaj, ko ima na razpolago nekaj več avtobusov, te dni odpreti redno, vsakodnevno avtobusno progo Zagorje-MUn-še in nazij. V podjetju Avtoprevoz so nam povedali da bo odpeljal avtobus |z Zagorja na Mlinše vsak dan zjutraj ob 4.35, prišel na Mlinše okrog pol šestih in takoj obrnil ter pripeljal v Zagorje minuto pred šesto uro zjutraj. Iz Zagorja bo spet odpeljal ob 14.20 popoldne, pripeljal na Mlinše okrog 15. ure ln se spet vrnil v Zagorje. Treba je povedati, da so volivci Mlinš na zborih že nekaj časa sem predlagali in prosili za tako zvezo z Zagorjem, ki bi jim pomenila skrajšanje oziroma dragoceni čas za hojo. Z avtobusom se bodo verjetno lahko vozili tudi delavci, ki so zaposleni v nekaterih zagorskih podjetjih. zlasti pri rudniku. Kajpak pa se bodo posluževali avtobusa tudi vsi tisti ljudje Mlinš In okolice, ki morajo skoro vsak dan Po kakih opravkih v Zagorje ali celo kam drugam.
Turistični teden od 7, do 15. novembra. —
Kot znano, bi moral b ti turistični teden v Zagorju že poleti, vendar so nastale nekatere tehnične težave, ki se jim ni bilo moč Izogniti. Zato je turistično društvo zdaj definitivno sklenilo organizirati turistični teti eh v dneh od 7. do 15. novembra. V tem času bo odprt v domu »TVD Partizan« turistični sejem, na katerem' bodo sodelovala zagorska trgovska ln druga podjetja, prikazali pa bodo tudi staro in novo Zagorje v fotografijah. Za konec tedna bo društvo priredilo proslavo 25-1 etnice obstoja društva, na kateri bodo prebrali referat o delu -1 razvoju tega društva In podelili ustanoviteljem društva spominske plakete.
v Trbovljah
Ureditev poti. — Prebivalci naselja »Dom in vrt« v Zg. Trbovljah je razveselila novica oziroma začetek del pri urejanju poti od Mestnega kopališča, vzporedno s Trbovelj šči-eo. Veliki nalivi so to pot često onesposobili za prehod, sedaj pa je prišla končna rešitev te naloge s tem, da bodd tu zgradili betonski oporni zid. — Vzporedno bodo pokrili še 14 metrov potoka pri kopališču, tako da bo v prihodnje mogoč avtomobilski promet tudi s te strani.
Gostovanje Celjskega gledališča. — Priljubljeni ansambel Celjskega gledališča je v Četrtek, 29. oktobra, gostoval v Trbovljah Ib uprizoril v gledališki dvorani Delavskega doma Bratka Krefta »Kranjski komedijanti«. — Predstava je bila polnoštevilno obiskana ln je bilo občinstvo z Igro zelo zadovoljno. Ta nastop celjskih gledališčnikov lahko štejemo med najbolj uspela gostovanja pri nas.
Izpiti kovinarjev. — V okviru dopisne šole ra pridobitev kvalifikacije pod okriljem Delavske univerze so bili v petek in soboto zaključni izpiti za kvalificirane delavce kovinske stroke v STT.
Od 58 priglašenih kandidatov Iz STT In drugih podjetij v kraju je le 25 opravilo Izpit v celoti, 17 kandidatov bo moralo ponavljati izpit v celoti čez 6 mesecev, 13 kandidatov pa ima popravne Izpite lz enega ali več predmetov ter se lahko priglasijo za izpit čez tri mesece. Neocenjeni pa so ostali trije kandidati.
Doseženi rezultati In analiza pripravljalnega tečaja sta pokazala njegove organizacijske pomanjkljivosti, razen tega pa neprakttf-nost In neprikladnost dopisnih tečajev za pridobitev strokovnih kvalifikacij, kar naj se opravlja raje s praktičnimi strokovnimi tečaji v okviru občine same.
ODPRTO PISMO VSEM GOSTINSKIM OBRATOM V TRBOVLJAH
IZVAJATI JE TREBA DOSLEDNO ODLOK O TOČENJU ALKOHOLNIH PIJAČ MLADOLETNIM OSEBAM
Koordinacijski odbor za skrb za otroke tn mladino je te dni poslal vsem gostinskim obratom posebno pismo, v katerem apelira na vse gostinske delavce, da odločno Izvajajo odlok o točenju alkoholnih pijač mladolet-
nim osebam ter da gostinski obrati zahtevajo od svojih uslužbencev, da dosledno Izvajajo ta odlok.
Pismo je bilo naslovljeno na podlag: posveta vseh predstavnikov šol In družbenih organizacij ob tednu otroka glede na ugotovitev, da so še vedno pogosti primeri, ko delavci posameznih gostinskih obratov točijo alkoholne pijače mladoletnim osebam ter dopuščajo, da so otroci staršev (vfečkrat pijanih) čestokrat v gostinskih obratih preko osme ure zvečer.
Plstno nadalje poudarja, da »o zdravi otroci ln mladina osnovno bogastvo socialistične družbe in da Je družba dolžna v primerih, kjer starši niso dovolj močni, da ureja oziroma preprečuje posamezne negativne pojave.
Sodi se, da trna velika večina gostinskih delavcev sama interes, da gostinstvo služi delovnemu človeku, v pravem sm,siu za razvedrilo ln potrebo Zato poudarja, da naj posamezne negativne primere gostinski obrati ln njih uslužbenci sami konsekventno odločno odpravijo tn » tem opravičijo pred družbo svojo sposobnost In razumevanje.
Zahteva pa se končno, da se je treba držati vseh zakonitih predpisov in odločno kaznovati slehernega, ki se noče držati osnovnih moralnih zakonov kakor tudi pisanih uredb ln odlokov.
PREDAVANJE 0 EKONOMSKIH NAJEMNINAH
V	torek, 27. oktobra. Je bilo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah bogato predavanje tovariša Toneta Klemenčiča, pomočnika direktorja Ekonomskega inštituta LRS o ekonomskih najemninah.
Predavanje je prganlzlralo društvo ekonomistov ln Je bi 1* udeležba prltično lepa, predavanje pa zelo bogato In Ilustrirano z vrsto podatkov o stanovanjski problematiki oziroma stanovanjskem gospodarstvu v LRS, FLRJ in v nekaterih državah v svetu.
NASE OSNOVNE SOLE IN OZN
V	okviru dneva Združenih narodov »° v vseh šolah v trboveljski občini organizirali oziroma posvetili eno uro delovanju ln ua* legam Organizacije združenih narodov.
z Dol in Zidanega
mostu
MLADINA JE ZB ZBOROVALA
Preteklo nedeljo se je zbrala mladina Dol na svoji redni letni konferenci. Razen predstavnikov društev In organizacij s Dol so se konference udeležili tudi trije predstavniki LMS ir Litije.
Delo mladine so zelo pohvalili, obljubili so pa tudi, da nam bodo pomagali, da končno dobimo tudi tvoj prostor, v katerem se bomo shajali In v njem namestiti tudi inventar- Upamo, da tedaj ne bo ostalo le prt obljubi.
Mladina se le spomnila tudi bivšega predsednika ObK LMS v Radečah Janeza Za-hrastnlka ln mu s konference poslala pozdravno pismo.
Ob zaključku so predvajali tudi 4 kratke filme.
NA DOLAH TUDI GRADIJO
Kmetijska zadruga ns Dolah pri Utljl potrebuje skladišča. V ta namen so zgradili stavbo, katere spodnji prostori bodo namenjeni za skladišče In stransko garažo za avtobus, vrhnji pa bodo služili za stanovanja
Ta .zgradba Je vzpodbudno vplivala na PGD Dole, katero Je sklenilo, da el sezida svoj dom. Pripravljalne dela so že v teku.
OKNO V SVET
Težko pričakovana cesta, ki bo vezala Dole e cesto Radeče — Litija, bo le skonča-na. Zadnja dela na njej opravlja še tlačil ec kamenja. Cesta ln avtobusna zveza bo oti?r" ta le ta teden.
SOLA BO KONČNO IMELA MLEČNO KUHINJO
Tako z zadovoljstvom trdi učiteljstvo S®" le. Spodnji stranski prostor, ki je bil dos'®J neuporaben, bodo s pomočjo Obč. RK pr®' uredili v šolsko mlečno kuhinjo. Nakupiti P* bo treba še potrebno opravo.
IZ ZIDANEGA MOSTA
Pretekli teden so zagorele luči na cesti tudi v Obrežju pri Zidanem mostu Pr*6 ' velel te vasi se že dolgo borijo, da bi jim pravili cesto Verjetno se j‘m je zdela el®*' trlčna napeljava cene|*a. zato «o dobili 'u* j ki tudi tistim, ki se moralo pozno vračat domov, omogočajo brezskrbno hojo, če * »rečno prebijejo skozi viadukt v kater®”’ največkrat ni raz-ivetljave.
\	M tir
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Kje so vzroki porazov?
Tudi osmo kolo ni minilo brez Presenečenj. Branilk je na tujem •®"i$ču z moštvom iz spodnjega Jela lestvice pobral samo pol izkupička. Rudar pa je na domačih Jeh povsem ravnodušno prepustil *ar obe točki svojim gostom, ter :ako poskrbel za drugo presene-‘enje:
RUDAR i TRIGLAV 0:2 (0:1) ljubitelji nogometne igre, kate-r-h v naši dolini gotovo ni malo, *° tokrat upravičeno razočarani “Puščali Igrišče. To je bila res Jlaba igra domačega moštva in J* Ponovitev z gostovanja v Ljubljani preteklo nedeljo dokazuje, Ja moštvo kot celota res ne igra Jbgometa ki bi lahko upravičil "torne revirskega nogometnega ttntra.
Poglejmo samo kako so potekali Jogodkl na Igrišču. Takoj v zamiku so domači močno napadli « si pridobili očitno terensko Premoč in kljub stalnim napa-Jom.niso uspeli doseči gola. Gostje so v tekmi hoteli pridobiti čim več. tako da b; z minimalnim porazom lahko dokazali, da upravičilo sodijo v zgornji del nogometne lestvice. Njihova borbenost ter enostavna in hitra igra ?a jim je prinesla celo — zaslužno zmago. Njihovi napadi niso mli preveč nevarni, pač pa so 'J°io igro usmerili predvsem na obrambo, ki je tokrat uspešno JPravila svoio nalogo. Vsa umetnost domačih napadalcev se je Jštoreč končala največkrat že pri Šestnajstih metrih kar pa je spri-fo njihovih počasnih in nezanes-ihvin akcij ni prav nič čudno. Jes, da je vratar gostov nekajkrat uspešno posredoval in da je ™ga večkrat odletela mimo gola, ■°da preveč bi bilo če bi vse to
prištevali samo — smoli, kajti s tako Igro v napadu in v obrambi se gotovo ne da doseči več kot — samo poraz.
Gostje so igrali popolnoma enostavno toda od domačih so se razlikovali tudi v požrtvovalnosti in s start, na prvo žogo onemogočili in razbili igro domače enajsterice. To pa jim je prineslo tudi obe točki v oljiiki dveh golov, katera sta bila dosežena lz povsem nenevarnih Situacij. V 35. Je bil uspešen Mihelčič, v 78. pa Krašovec. Sodnik Janžekovič je bil odličen.
To Je bil že tretji poraz Rudarja v letošnjem prvenstvu kar vsekakor ni razveseljiva ugotovitev. Upravičeno smo lahko nezadovoljni z igro Rudarjevega ligaškega moštva. Ali je to morda trenutna kuja? In kje Je vzrok za to? Zakaj z izjemo treh ali štirih igralcev igrajo ostali nogomet. »ki daje videz igre brez prave volje in veselja do nogometne gre, videz nevigranostl v moštvu in podobno? Je morda vzrok- temu kakšna pomanjkljivost in neresnost pri treningu? Ali pa Je vzrok kje drugje? Skratka, moramo najti odgovor na številna vprašanja, saj bo le tako naš revirski nogomet lahko dostojno opravičilo športno življenje m razvoj, za lcar »mo pač odgovorni naši skupnosti.
RUDAR (B) : BRANIK (B)
6:1 (3:1)
Tekma je bila lepa in polna du-hovskth akcij ter je gotovo zadovoljila še tako zahtevne ljubitelje nogometa. Gole so dosegli Žlak 3. Deželak 2 in Kovačič l.
MLADINCI:
Rudar : Proletarec 6:0 (1:0).
Tokrat so pokazali kar se da solidno igro z večkratnimi prodori skozi vrste nasprotnika, žal pa s smolo pred vrati. Prekrški gostov So se stopnjevali zmedo Je povečal sodnik Aljančič, ki je pokazal popolnoma zgrešeno in krivično sojenje.
V	35. minuti je razveljavil regularni gol, streljan z 9,15 m proti NK Domžale. Svoboda je vložila protest.
R. P.
PROLETAREC ZMAGAL V LJUBLJANI
Zagorski Proletarec je v nedeljo gostoval v Ljubljani proti Olimpiji. Z dobro igro so nogometaši Iz Zagorja dosegli zmago in dve dragoceni točk. Rezultat b) moral biti po igri gostov še boljši, toda napad Proletarca je zapravil precej stodstotnlh prilik za dosego gola. — Gole za zagorsko moštvo sta dala Mitič in Oto Praznik.
V	nedeljo bo Proletarec igrat doma z Javornikom iz Rakeka.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA
RUDAR zmagal proti JAVORNIKU
fcUDAR (HRASTNIK) ; JAVORNIK (RAKEK) 3:2 (9:1) tovse kaže, da pri Rudarju v "Ustniku gre na bolje, saj Je bi-j4 v nedeljo že druga zaporedna ?»aga. Proti Javorniku na Raketi niso zaigrali ravno naboljše, Jjfla zmagali so in osvojili dve ?ragocenl točki. Igra obe moštev j* bila v glavnem nezanimiva. ?®mači
nasprotnika. Gostje so poskušali z napadi, vendar jim ni uspelo. Kmalu potem so gostje spet izenačili na 2:2.
■ Do tu bi igro še Imenoval nogomet, nato pa Je bila le izraz nešportnega odnosa in prekrškov Domžalčanov, ki So na ta način hoteli odnesti 1 točko.' svobodarji na srečo (in nesreči marsikdšj) ne poznajo te vrste igro: ali držijo obrambo, borbo ali zgubijo.
v glavnem
_ -—. so v 23. minuti prvega '»Kasa prišli v vodstvo. Sele v Jhtgem polčasu so gostje začeli j*alo bolj smiselno igrati, kar Jim j* tudi prineslo 3 gole in domačijam še enega. — Gole za Rudar-)8 »ta dala Kovač 2 in Zorčič 1.
Sodnik Je dosodil 4 enajstme-*ovke, od katerih pa sta bili režirani le dve.
PREKRŠKI IN PROTEST
NK Svoboda (Kisovec) : NK Domžale 2:2 (1:0)
. Sprva Je bila igra enakovredna, -“to pa so začeli tehnične voditi .''obodarji — vendar samo v Sa»Ju in ne v golih. Sele v 41. Ijbuti je Svoboda zapisala rezul-S: Prvega polčasa 1:9. Strelec Je 6,1 Gostiša.
Dve minuti po začetku drugega (°lčasa so gostje izenačili 1:1. _evet minut kameje Je Kisovčan u°stiša ponovno potresel mrežo
Motorne dirke * v Brežicah
z? okviru slovesno®tl občinskega Cfznika v Brežicah so bile prej-nedeljo v Brežicah tradiclo-»72« moto dirke. Letošnja prire-1e bila po številu udeležen-^ en. izmed največjh, tako po
AKTIVA
ZLATARSTVO TRBOVLJE
• BILANCA na dan 31, XII.-. 19SS
V poslovni dobi 1958 je bilo ustvarjenega prometa za 48,033.382 din in 14,814.463 din dohodka. V tem razdobju Je podjetje imelo zaposlenih 28 oseb.
PASIVA
tap	Hvsiavka	Znesek	Zap,	Postavka	Znesek
Št			(v 000 dim	št.	(v ooo din)
A. Osnovna sredstva	' V: ' 'Z-	A. Osnovna sredstva	
1. Osnovna sredstva	3,920.831	i. Sklad osnovnih sredstev	4.433.373
2. Denarna sredstva osnovnih sred-	512.542	3 Drugi viri osnovnih sredstev	
štev		B. Sredstva skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe		3 Sklad skupne porabe	1.678
3. Sredstva skupne porabe		4. Drugi viri sredstev skupne po-	b
4. Dengrna sredstva sjrupne pora-	1.576	rabe C. Viri obratnih sredstev	
C. Obratna sredstva	13,871.737	5. Sklad obratnih sredstev	2,748.244
6. Skupna obratna sredstva		6. Drugi viri obratnih sredstev	5,678.100
D. Izločena sredstva		O. Rezervni sklad in drugi skladi	
8. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov	460.466	7 Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev	578.222 8,677.838
7. Denarna sredstva nerazporeje-		E. Viri sredstev v obračunu tn	
nth sredstev		druga pasiva	
E. Sredstva v obračunu In druga		9. Kratkoročni krediti za obratna	
aktiva	3,102.571	sredstva 10. Dobavitelji in druge obvezno-	
8. Kupci ln druge terjatve		g tl	
». Druga aktiva	788-470	H. Druga pasiva	542.790
Skupaj;	22.658.293	Skupaj:	22,658.293
Vodja računovodstva:
Ik;ca Zlata
dirkačev Tfvatsike
iz Slovenije in ter po kvaliteti vezaje bil na d rkah med »asi« državni rekorder Uoškn šnajder iz Zagreba, bi d ln*' Snajder kot njegov zna-g prikolico sta bila v zan mania številnih gle-«u.‘2*v- Na startu se Je pojavilo Mh , ° 42 tekmovalcev od kate-. ‘ je polovica vozila dvakrat in 'e*^ni>za61 tekmovali na vseh ka-jj*°rijah motorjev od 50 do nad ™ cem
iz?if«a Je bila dolga 2980 m in thaj/.v0 težavna ter zahtevna po ha7?lh ov,nkih skozi mesto in Tov. 130 8laW Trdinovi ullol mimo eeato"ne bbttUtva na Dobovško
AKTIVA
Predsednik upravnega odbora: Milan Mercina
RADIO CENTER ZAGORJE o/$
BILANCA na (lan 11 XII 195*
Direktor:
Zvone Keršič
PASIVA
dopoldanski trening •emenu so kr|-
iir, °b, lepem sončnem vremenu tisJabil obilo gledalcev, ki
ocenjevali dirkače, j^inova napoved se Je uresnlčl-- ~~, Boško Snajder Je dosegel
nJv*4jo hitrost z zares briljant-tp.vožhjo Skoda je le, da Je (uSna Steletova «mr cina« Norton nagajala
dneh popoldne se je pričela ^uit td'rlti kl 3e dala naslednje
fij^pPED 50 ccm: 3 krogi: 1. Ple-,r. Novo mesto. Mosquite — ttin.' 2 Hudi Krošel. Brežice. To-10,58.
J0,.°ToRji 125 ccm: 3 krogi: 1. 7«? Radenič, Miramar, Puch — 6x»u,2- Petar Peleza, Mtramare, kriv — 8,30: 3 Slavko Pangrae, ^*o, NSU - 9.04. klrv OItJI 173 ccm, 3 krogi: 1. v ~o B.vic Trbovlje, Tomos 175 Ton?'8' 2. Anton Urek, Brežice, tlaS^, 175 - 7,10: 7,10; 3. Josip l.lg hlč, Mlramare, Puch 175 —
kJjjTORjl 250 ccm: 1 krogi: 1.
Sever. Zagreb, Norton — *tekv5ven>: 2 Iv° Pl gore, Za-8.li° (Rade Končar), Tomos 250 — bin' 3- Mirko Bi vic, Trbovlje, To-
j? 775 - 9,21.
JORJl 350 ccm: 4 krogi: 1. •.Ob p ttoc, Zagreb. Tomos 350 — loji 2 Janko Draksler
S ‘
<*..,/	ru»th vrt« št	Z.iie*c*K (v ooo dim	4ap	Homa vke	tv OOO dim
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
l Osnovna sredstva	529	i. Sklad osnovnih sredstev	465
1 Denarna sredstva osnovnih		1 Drugi viri osnovnih sredstev	158
sredstev	18	B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe		i Sklad skupne porabe	—
3. Sredstva skupne porabe		1 Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porabe		porabe	62
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih »reditev	
6. Skupna obratna sredstva	1.843	5. Sklad obratnih sredstev	455
O. Izločena sredstva		1. Drugi vir: obratnih sredstev	441
S. Denarna sredstva rezervnega		D. Rezervni sklad ln drugi skladi	
sklada in drugih skladov	38	7 Rezervni sklad in drug: ak:ad:	88
1. Denarna sredstva nerazporeje-		8 Viri nerazporejenih sredstev	—
nlh sredstev	—	E. Viri »reditev v obračunu	
E. Sredstva v obračunu		In druga pasiva	X
|n druga aktiva		i. Kratkoročni krediti za obratna	
8. Kupci in druge terjatve	830	sredstva	1,091
9. Druga aktiva		10. Dobavitelji in druge obveznosti	237
		U. Druge pasiva	
Skupaj:	2.967	Skupaj:	2,987
Vodja računovodstva: Tinka Spolenak
Predsednik upravnega odbora:
Direktor: Vlado Ludoviko
POROKE
BREŽICE:	Štefanija ZUPAN-
ČIČ, Laduč 52, hčerko; Jožela KUKIC, Gora 20. hčerko; Ana PŠENIČNIK. Piršenbreg. dvojčka — hčerko in sina; Marija TURK, Senkovec sina; Jožefa SLIVSEK, Senovo 98, sina; Ana SUSTER, Veliki Trn 3. sina: Marija VOL-CANJSEK, Kremen 29. dvojčka — sina in hčerko; Marija LORBER, Mrzlava vas 20. hčerko; Danica ŽERJAV, Sp. Pohanea sina; Ivanka DERNIKOVIC, Bukovje 13, hčerko; Marija KORDEJ. Pesje 10 hčerko; Kristina KRANJC, Bizeljsko 57, sina; Angela VOL-CANJSEK. Volčje 9 s;na.
TRBOVLJE; Pavla CoZ, Trbovlje, hčerko; Olga SIMONČIČ, Hrastnik, sina; Angela ŠPEHAR, Konjšica. hčerko; Marija KONČAR, Tepe-Litije. sina; Frančiška KLOBUČAR. Trbovlje, hčerko; Marija F ELE. Sklendrovec, sina: Jožefa LUZAR, Zagorje, sina- Alojzija JANC. Trbovlje — Čeče sina; Magda KLANCISAR, Zagorje, hčerko; Zinka ZUPAN, Trbovlje, sina; Marija ZALOKAR Dole pri Hrastniku, sina: Breda GRABNAR, Izlake, sina; Marija TKAVG, Trbovlje, hčerko; Angela ARH Podllpovlca, hčerko: Pavli JEZ. Trbovlje, sina.
SEVNICA:	Rojstev »doma« ni
bilo.
BREŽICE:	FRANC SUSTERIC,
trg. pomočnik, iz Blatnega 10 in AMALIJA KANTE, uslužbenka iz Bukoška 10.
TRBOVLJE; IVAN HEREK, steklar iz Hrastnika in TEREZIJA LORBER, delavka iz Hrastnika; MIRKO ZAKOVSEK, delavec iz Trbovelj in FRANČIŠKA MAČEK, gosp. pomočnica iz Trbovelj; ANTON VIVOD, ključavničar lz Trbovelj in MARIJA KLA-KOCAR, gospodinja iz Trbovelj.
SEVNICA:	STANISLAV SEME
tovar. delavec iz Ledine in ANA KOLMAN, krojači ca -z Celja; GA. SPAR JAZBEC, strojni ključavničar iz Vidma-Krškega in ANGELA KRAMZAR tovar. delavka iz Pleterja 14; FRANC BLATNIK, poljedelec iz Velike Hubanj.ce in JOŽEFA SESKO, poljedelka lz Ledine; STANISLAV CVELBAR, poljedelec iz Pokleka pri Blanci in ANTONIJA JAZBEC, poljedelka iz P od vrha; ANTON KRAJNC, tovar. delavec iz Podgorice in JOŽEFA VOVK. delavka lž Ledine.
film »Osemnajsto leto«; 10—12-nov. jug. film »Oema vrata« in franc, film »Noč In megla«.
RADIO
SMRTI
PIONIRSKI KOTIČEK
Rešitev pionirske uganke iz 41. številke
Rešitev uganke, ki smo jo prinesli našim pionirjem v 41. številki našega tednika, se glasi: URA.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Albini METELKO, učenki 7. a razreda, pošta Zagorje ob Savi, Trboveljska 2. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
Nova nagradna uganka za pionirje
Danes rešite naslednjo uganko:
KDO JE DOBRA TETKA, KI V SOBI STOJI?
KO MRZLO JE, VSE OKROG NJE SE VRTI;
KO TOPLO JE, PA JE OSAMLJENA REVA,
KI MRZLA IN ŽALOSTNA V KOTU SAMEVA.
Ce ste jo rešili, nam pišite na naslov našega uredništva člm-prej. Za nagrado Imamo spet pripravljeno eno lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
BREŽICE: Barbara LESINSEK, Zakot 49 stara 76 let; Neža ZEM-LJAK. upokojenka z Vidma-Krškega, Starovaška c. 47, stara 89 let.
TRBOVLJE:	Ignac KOKEC iz
Trbovelj, star 58 let- Vincenc PREDOVNIK iz Hrastnika star 56 let.
SEVNICA:	Franc SUME J, sin
železničarja Iz Zurkovega dola 15, star 1 mesec; Ivan MERVIČ, sin tovar. delavca lz Drožanja. star 1 mesec; Alojzja RUSNOV, gospodinja z Zurkovega dola stara 61 let.
MALI OGLASI
Ugodno prodam manjše posestvo na južni strani Podkuma, — bodočnost za gostilno oziroma obrt. — Naslov v oglasnem oddelku.
KINO
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 4. novembra ameriški barv. cinem. film »Davek na krutost«;5 nov. amer. film »Teksaški graničar«; 6—9. nov. amer. barv. cinem. film »Tri ure do odločitve«; 10. In 11. novembra ital. film »Krik«; 12. nov. franc, film »Obala v megli«.
KINO »DELAVSKI DOM« v TRBOVLJAH: 4. In 5. novembra sovjetski film »Dvoboj«; 6. do 9. novembra sovjetski barv.
SREDA, 4. novembra
8.05 Mladina poje; 9 00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Za vsakogar nekaj; 10.30 Melodije za razvedr.lo; 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (pp-novitev); Pred odhodom v vesolje; 12.00 Bosanske pesmi; 12.25 Narodne napeve iz Panomlje igra ansambel Geza Baranja; 13.30 Planinski oktet; 14.55 Zvok s harmoniko; 17.10 Sestanek ob petih; 18.20 Po-pevke se vrstijo: 20.00 Velika zabavna orkestra Ma-rty Gold in Wemer Milller
ČETRTEK, 5. novembra 8.05 Iz f.lmov ln glasbenih revij- 9.00 Vedri zvoki; 9.35 Nekaj slovenskih samospevov; 11.00 Ogrlica iz popevk; 11.30 Oddaja za cicibane: 12.00 Pet minut s Štirimi fanti; 13.30 Popularne slovenske skladbe za pevce ;n orkester;
13.55	Spori in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Iz japonske folklore; 16 45 Ansambel Mojmira Sepeta; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — Bela Battelino: Kako je s tranzistorji pri nas; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
* PETEK. 6. novembra 8(05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij; 9.20 Zabavni zvoki; 10.35 Orkestra Edmundo Ros in Ervvln Lehn; 11.30 Družina in dom: 11.45 Češke narodne pesmi; 12.25 Z glasbo gre bolje; 12.45 Valčki Slavka Avsenika; 13.55 Domači vokalni ansambli; 14.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana; — 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Dunajski valčki; — 18.00 Človek in zdravje; 20.0 Petnajst minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled.
SOBOTA, 7, novembra 8.05 Za zabavo in razvedrilo; — 10.40 Delavske in revolucionarne poanti; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Zvo-ki s citer; 12.23 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Klavir v ritmu; 14.00 Paraguajskl napevi; 14.25 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; —
16.30	Za prijetno razvedrilo; 18.00 Jezikovni pogovori: 18.45 Okno v svet; 20.90 Spoznavajmo svet in d-omovino; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 8. novembra 7.35 Popevke za nedeljsko Jutro; 8.0fl Mladinska radijska igra — A. Milne; Okrog hiše na Puje-vem oglu: 9.00 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite tovar ši . ..;
10.55	Popotovanje z melodijami;
11.30	Silvo Matelič; Spomini z Juga (reportaža); 13.30 Za našo vas:
16.00 Nekaj narodnih ln domačih za jesensko popoldne; 17.3o Radijska ;gra — Adolf Branald; Ve-/iika dnevna glasba (ponovitev); 18.30 Majhen mozaik melodij; 20.05 Ali jih poznate? 20.25 Melodije za zabavo.
PONEDELJEK, 9. novembra
8.05 Melodije lz sončne Španije; 8.25 Petnajst minut z godalnim ansamblom Boruta Lesjaka; 18.10 V ritmu danačnjh dni; 1105 Radijska šola za srednjo stopnjo: Glasbeni leksikon za otroke; 12.00 Trio Dorka Skoberne ta; — 12.25 Kmečka godba igra; 12.45 Poje Gorenjski vokalni kvintet; 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Dvoj. na zmaga na Anapurni; 15.40 Listi iz domače književnosti — Iz proze Andreja Budala; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.00 Radijska univerza — Prof. Oleg Mandič; Prakrščanstvo; 20.25 Pojo zabavni zbori.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža, očeta, brata, strica, nečaka in svaka.
IGNACA KOKCA
upokojenega železničarja Is Trbovelj,
se iskreno zahvaljujemo vsem, k: so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti na zagorsko pokopališče, nas ob britki Izgubj tolažili in nam izrekli sožalje.
Zlasti se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje za ve$ trud in nego med boleznijo. Lepa zahva la tudi ambulantni zdravnici dr. Drnovškovi, ki mu je nudila prvo pomoč.
Posebno se zahvaljujemo šefu postaje Trbovlje za trud pri prevozu in lepe poslovilne besede na grobu. Enaka zahvala duhovščini iz Zagorja ter za poslovilne besede od njegovega bivšega sotovariša, prav m ko železničarski godbi liz Zidanega mosta.
Vsem sosedom »Ob železnici« hvala za vence, cvetje ter veliko udeležbo pri pogrebu.
Zena Marija, sinova Franc in Vinko, sestra Hana, orat Frido, stric Vidmar, nečaki in nečakinje:	Silva, Ani,
Karlo, Slavi, svak in svakinja Lojzka ln Franc.
STROJNO MIZARSTVO ZAGORJE -DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER ŠKRINJAR MAKS
AKTIVA	BILANCA na dan 11 XII 1*5»		PASIVA
Zap	HosidVita	Znesek	1 Zap	Postavka	Znesek
št	(v 000 din)	št	(v 000 dim
A Osnovna sredstva		A. Vin osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	578	i. Sklad Osnovnih sredstev	1,098
2. Denarna sredstva osnovnih		1. Drugi viri osnovnih sredstev	200
sredstev	720	B. Viri sredstev skupne porabe	
B. sredstva skupne porabe		3 Sklad skupne porabe	s
3 Sredstva skupne porabe		4 Drugi viri sredstev skupne	
4 Denarns sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva	6	porabe	
		C. Viri- obratnih sredstev	
S. Skupna obratna sredstva	1,498	5 Sklad obratnih sredstev	831
D. Izločena sredstva		3. Drug; viri obratnih sredstev	
6. Denarna sredstva rezervnega		n. Rezervni sklad In drugi skladi	*
sklada m drugih skladov	6b	J Rezervni sklad in drug; sklad	71
7. Denarna sredstva nerazporeje-		t Viri nerazporejenih sredstev	497
nih sredstev	25	E. Viri sredstev v obračunu	
E. Sredstva v obračunu in druga aktiva		in druga pasiva » Kratkoročni krediti z, obratna	249
8. Kupci in druge terjatve	472	sredstva	
9. Druga aktiva		10 Dobavitelji m druge obveznost-	448
Skupaj:	3,355	:1. Druga pasiva Skupaj	155 3,355
Vodja računovodstva;
Zinka Hrastelj
Predsednik upravnega odbora:
Viljem Napotnik
Direktor:
Maks Škrinjar
GALANTERIJA - »PAPIR« ZAGORJE OB SAVI
AKTIVA	BI1.ANCA oa dan 31 XII MS		PASIVA
^ap	Postavka	Znesek	Zap	Postavk«	Znesek
m	(v ooo dim	4t	(v 000 dim
A. Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
l. Osnovna sredstva	•	303	i Sklad osnovnih sredstev	315
3 Denarna sredstva osnovnih	12	i Drugi viri osnovnih sredstev	—
sredstev		B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe		3. Sklad skupne porabe	—
3. Sredstva »kupne porabe	1		l. Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porabe	•*	porabe	—
C, Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
i Skupna obratna sredstva	1.760	i Sklad obratnih sredstev	135
O. izloCena sredstva		i Drugi viri obratnih sredstev	872
S Denarna sredstva rezervnega		o Rezervni sklad in drugi skladi	
sklada ln drugih skladov	132	r Rezervni sklad in drugi sklad	142
7. Denarna sredstva nerazporeje-		4. Vin nerazporejenih sredstev	260
nlh sredstev	140	E. Viri sredstev v obračuna	
E. Sredstva v obračunu	«	ln druga pasiva	
In druga aktiva		a. Kratkoročni krediti za obratna	
8. Kupci in druge terjatve	851	sredstva	941
9. Druga aktiva	1	10. Dobavitelji m druge obveznost	544
		U Druga pasiva	
Skupaj:	3.209	Skupaj:	3.209
Knjigovodja; (Mimi Poboljšaj)
Predsednik upravnega odbora:
Upravnik; (Alojz Sum)
175 —
Hraš mik, 7.13; 3. Slavko Jer-Tomos 250 — 9,32. ccm. 4 krogi; 1. Sever Zagreb. Tomos 250
V&TO«
7» «, Sever. Zagrco. somus «v •trii, (Izven); 2. Janko Draksler, e^thlk Tomo« 230 — 9.17: 3. Edo * ‘ F—DKW
Mrw,Z8niltUla. DKW 350 — 9,33 tc^UT°RJI, prikolice^ nad 600

krogi; l. Inž. Boško (Ratienol); Mlramare, 890 - 8,5; 2. Grček Ko-Mlramare. BMW 50) 9,32; eb^iuhalt. Sobov. M ramare.
-br; - 9,43.
Ja«*avnl pavak Vilko Sever Iz '4rw°a le tekmoval Itven kon-*kith?Co ker ni privolil na 6-od-kioijl odbitek zaradi specialnega
s katerim le sicer pr-
. (i, 2 brvi mesti *«b,j™uje moti dčnke So dobro Phii.* v organizacij Avlo-moto 8 Brežice Velik naprede i Mf»„vtokakor veliko število d r-•tit0jVter tudi udeležba prlzfianih rQerJev ln državnih prvakov.
37. — Poljak hoče skočili za ubežnikom, a dr. Burger ga zadrži. Pove mu, da mu je ljubše, če jc rokovnjač zbežal, kakor da bi ga Intel zaprtega tu v gradu, kamor ponoči lahko vdre cela tolpa, da bi rokovnjača osvobodila.
Sploh sta sc dr. Burger in Poljak v mnenjih glede rokovnjačev precej razhajala. Čeprav Je bil prvi francoski maire, sc mu vendar ni ljubilo vtikati glave tja, kjer jo prav tako lahko puste Francozi.
38. — Poljak pa je bil mnenja, da morajo udariti sami, če Francozi zaradi prešibkih vojaških sil ne morejo.
Ko sta tako že prišla na razgovor o Francozih, se je oskrbnik spomnil, da Je Groga naročal, naj brdski pisar sporoči, kdaj Francozi,.. (naprej Blaž ni slišal).
Zdaj se posveti mairu. »Prijatelj sosed, te bi pa utegnilo biti resnično!«
39. — »Kako to mislite?«
»Veste, da ste skoraj gotovo zadeli, če sumite, da hočejo Francoze napasti. Bržda bo stvar v zvezi z denarjem, saj se je moj pisar prav zadnje dni mudil v Črnem grabnu|i» **
40. - Maire je razložil oskrbniku, da Je prišel na to misel, in čimbolj je premišljeval, tembolj verjetna se mu je zdela. Takih sitnosti, da bi Francoze oropali prav na ozemlju, za katerega odgovarja on, pa dr. Burger ne bi Imel rad. Zato sta sklenila s Poljakom, da Je treba nevarnost sporočiti V Ljubljano.
JE OBUJAL SPOMINE NEKDANJI ZASAVSKI PARTIZAN »SULTAN« - TOV. STANE KERŠIČ
Skozi naše Zasavje je odšlo v partizane mnogo,. premnogo fantov »n mož, tudi iz tujih krajev. Leta potekajo in »osmini tonejo v pozabo, kadar pa se srečajo nekdanji partizani, radi posežejo v torbo spominov. Čeprav so j-h službeni posii zanesli v najrazličnejše kraje Slovenije in tudi izven nje, pa se radi spominjajo doz.vetij v naši dolini.
V zadnjem času sem bil v Zdravilišču S-at na Radenci. Tam so mi obujali spomine na partizansko Zasavje premnog: borci. Tako Hugo Kemr, d. <-ek-tor slatinskega podjetja, ki je bil prvi komandant mesta osvobojene Litije v maju leta 1945. Te spomine bom ob pr- iiki še objavil.
Danes preberite spominke, ki lem jih nanizal iz pogovorov s šefom recepc-je v Slatini Radencih, s popularnim tov. Sia-uetom Keršičem. Pozna ga vs« Slovenija. Na svojem oago/or nem mestu v zdravilišču je mož etrokovnjak na svojem mestm Včasih dober partizan, zdaj sposoben uslužbenec. Tak je ta naš zmeraj vesel. Stane.
Tovariš Stane je po rodu gorenjski rojak, Tržičan.
2e leta 1941 ga je zaprl nemški okupator v \ zloglasno [»borišče talcev v Begunjah. Tam sta bila zaprta s tov. Kemrom, in prijateljska vez drž. še danes, saj je bila skovana iz trdega jekla — tovarištva v hudin časih.
Leta 1943 je bil Stane Keiš.c v Kranju, ;n tam se je dogovoril za odhod v partizane. S prijateljem Soncem sta iskala poti v partizane in dobila sta obvestilo, naj se priglasita med zasavske pai lizane. S kolesi sti. odšla ob Savi. Za javko jima je bila določena vas Senožeti ot> Savi, nasproti postaje Jevnica
>Mnoge podrobnosti so mi JH že v pozabo,« je pripovedoval tov. Stane. »Dozdeva pa se mi, da je naju t m sprejela partizanska kur ika Micka. Pozneje sem zvedel, da bi znala to biti tov. Mici Valenčičeva, zdaj poročena v Zavrstniku pri L liji, ki je bila v tistih časih imen t-na organizatorka.«
»Tistega dne sem spoznal tudi zasavskega partizanskega brodnika Miklavža Cerarja, k1 je tovoril partizane preko Save med Jevnico in Senože.mi. Ta mož je že danes popularen med starimi partizani, saj ie prepeljal na stotine fantov in mož preko deročih savskih valov. Ne pravijo mu zastonj »zasavski admiral« in ga mnog. partizani vpletajo v svoje spominke. Tudi v radijskih spominih so že govorili o njem.
Kurirka je naju vod la v Zasavski bataljon, kjer so naju s
Soncem takoj sprejeli v partizanski oddelek. Najprej smo se zadrževali nekaj dni v gozdovih na levem bregu Save, med Zasavjem in Moravško dolino
Potem se je naš oddelek premaknil čez hrib in skozi Moravško dolino na znameniti Limbarsko goro.
Nekaj dni pozneje je stopil pred bataljon naš komandant Petruška in oo-klical prostovoljce za posebno tvegano ak.hjo.
»Sest mož — prostovoljcev — potrebujem,« je pojasnil komandant. Brž nas je bilo dovolj, med drugim štirje borci, a tudi midva s Soncem,« je nadaljeval tov. Stane Keršič. T»-
nosti o akciji na Kisovec nad Zagorjem.
Z Limbarske gore smo odrinili na akcijo zvečer skozi gozdove in po hribih hodili celo noč. V bližino Zagorja, do rudniškega obrata Kisovec, rmo prišli okrog štirih zjutraj. Ustavili smo se pri nekem lovcu na samoti.
Tam smo zvedeli za bojni načrt:
Tisto jutro pričakujejo v obratu Kisovec večjo vsoto nemškega denarja, kakih 70 tisoč mark. Znesek je bil določen za plače kisovških rudarjev. Dečkova patrulja bi morala napast nosilce blagajne In
NOV FILM KALAT0Z0VA
Neodposlano pismo"
Vsi tisti, ki že niso pozabili filma »Žerjavi lete«, teh pa prav gotovo ni malo, zdaj radovedno upirajo oči v Kalatozova, ki nekje v neskončnih sibirskih tajgah snema zadnje zunanje posnetke svojega novega filma »Neodposlano pismo«. Spričo uspeha tega sovjetskega režiserja pred dvema letoma v Cannesu te zdaj pričakujejo »Neodposlano pismo« kot nekakšno senzacijo te vrste.
V filmu nastopajo samo štirje junaki: trije moški in ženska. Gre za skupino geologov, ki išče diamante v tetko prehodnih delih Sibirije in doživlja razne peripetije. Na koncu se jim posreči najti veliko nahajališče, toda človeško tragični finale postane zaključni akord filma ...
Dekle igra, kot je bilo tudi pričakovati, Tatjana Samojlova. Toda to je docela drugačna vloga od tiste v »Žerjavih«. Tokrat je odločno mlado dekle — g.eologinja. Ostali igralci so Inokentij Smoktu-novski, Vasilij Ivanov in Evgenij Urbanski, znan po izvrstni igri v filmu »Komunist«.
Snemalec je Sergej Uroševski, mož, ki je posnel »Žerjave«.
Zanimivo je, da Kalatozov ni mlad režiser, marveč človek, ki je Šele v šestem desetletju svojega življenja doživel prvo zmagoslavje z »Žerjavi«. Vse dotlej so ga imeli za drugo- in celo tretjerazrednega filmskega delavca. Šele po triumfu v Cannesu je dobil priznanje kot »eden izmed najboljših sovjetskih in svetovnih režiserjev«. Morda se bo na pomlad spet predstavil v Cannesu.
krat sem dobil partizansko Ime
»Sultan«.
Za vodstvo akcije je bil določen partizan Dečko, doma It Zagorja. Ta fant je bil s-la imeniten tovariš, dober borec in veseljak. S seboj je nosil harmoniko, In kadar jo je raztegnil, je bilo vse veselo. V akcijo se je priglasil tudi partizan Ceh. (Zal danes nič ne vem ne o Dečku ne o Cehu. Morda ve zanje še kdo, ki bo bral t» vrstice. Tega prosim, da se oglasi.)
Nekdanji zasavski partizan Sultan — tovariš Stane Kerš č — je nato pripovedoval podrob-
oboroženo spremstvo. — Ko je Dečko seznanil svoje tovariše s podrobnim načrtom za izvedbo namere, jih je razpostavil v zasedo.
Ostro pa nam je naročil pred napadom: »Bodite previdni, ker sc Nemci oboroženi z brzostre'-kami, medtem ko smo mi imeli le navadne puške. Zato je olla prev dnost na mestu.
Buctrio smo gledali na pot. koder bi imeli priti ljudje z blagajno. Končno smo jih zagledali. Partizan Miha, ki je bil neučakan, pa je prehitro skočil na plan in zavpil ob nepravem trenutku: »Roke kvišku!«
Jz filmskeaa albuma
PRIZOR IZ PILMA »LJUBEZEN NI IGRAČA«
Prerešetala ga je nemška brzostrelka. Morebiti nas je že kdo poprej izdal Nemcem, da jih čakamo v zasedi, morebiti pa je pokvaril akcijo preran napad partizana Mihe. Ta je obležal mrtev in zraven njega še eden izmed naših tovarišev, ki je tudi prehitro skočil iz skrivališča.
Ostali štirje smo ostali v zasedi ln čakati, s streljanjem. Prišlo je do ostre bitke z nemškimi spremljevalci. — O na-
MARIO LANGA OGOLJUFAN
Sloviti italijanski pevec Mario Lanza, ki je pred kratkim še tako mlad podlegel srčnim motnjam, je moral imeti zadnje dni .življenje zagrenjene. Sicer je bil pevec zelo bogat, vendar pravijo, da mu je tudi neka neprijetna finančna zadeva »»krajšala življenje«.. Bil je namreč ogoljufan za vsoto, ki gre v težke milijone. Nasedel je bil namreč nekemu Dudleyu Nicoi-sonu, ki se je izdajal za pisatelja scenarijev in režiserja. Slovitega pevca v>a ni ogoljufal, ker bi mu bil ponujal kak nov film ali karkoli v zvezi z umetnostjo. Od Lanze si je Izposodil veliko vsoto denarja, da bi z njo uvedel v Italiji nov šport, prav navaden ameriške »base-ball«. ker je nemogoče ta šport popularizirati na slepo, je hotel pripeljati v Italijo najprej neaaj ameriških moštev, ke naj s svojimi nastopi popularizirajo igro, nato pa da bo curganisral domače klube.
To pa je bil le izgovor, kajti le nekaj dni pred smrtjo je Mario Lanza zvedel, da je nasedel, kot so nasedli tudi nekateri drug:	Američani, ki
pa so zadevo odkrili ln zaradi česar je Nicolson moral zbežati iz ZDA, da bi v Italiji našel no» vo žrtev — Maria Lanza.
padu partizanov na Kisovec su Švabi obvestili še sosednje nemške postojanske. Zatorej smo se moral: umakniti iz ne vame doline! Brez plena! Taito sem doživel ognjeni krst — je pripovedoval Stane in beseda mu je zastala v grlu, ko se le spomnil izgube dveh dobrih partizanskih tovarišev.
Ta naš napad je povzročil požar preganjanja. Proti Sv-Gori nad Litijo so odšle nemške patrulje in nas iskale. Le s težavo smo se prebil: do Limbarske gore v taborišče komandanta Zasavskega bataljona, kjer so že čuli, da smo v oorbi v Kisovcu padli vsi člani, ki smo odšli v akcijo. Zato je bila naša vrnitev veselo presenečenje.
Stane Keršič, partizan Sultan, je bil pozneje v XII. Šlandmvi brigadi in je partizani po Gabrovki in na Klancu v bližini P. la, na Prežganjah in okrog Janč ter je bil skupaj v akciji s partizanom Bliskom, Dragom Poglajnom z Grbina pri Litiji, ki je padel pod Jančami. Blisk je bil brat generala Kranica-Franceta Poglajna.
»Sultan« ima še polno bisago zanimivih spominov.
IME JI JE KIM KAKOR NOVAKOVI IN JE PRAV TAKO ftii FILMU KOT ONA. LE NE IGRA SE TAKO VELIKIH VLOG KOI NJENA SOIMENJAKINJA. A JE PREPRIČANA DA DO TEGA S® PRIDE. VERJEMIMO. DA BO RESI
20.000 POKLICEV
POKUŠEVALCI HRANE IN TOVARNARJI DOMISLIC
Gallupov inštitut zaposluj e 1.000 specialistov, 5.000 raznih uradnikov in okoli 10 000 strojepisk. Sestavlja ankete, oziroma proučuje javno mnenje. Nedavno je ta ugotavljal poklice po svetu.
To delo je opravljalo mnogo uradnikov, ki so po letu dni zbrali 20.000 raznih poklicev Rezultate raziskav so objavili v posebni publikaciji.
V Ameriki imajo pakti ene
raziskovalce dediščine. Kadar kdo umre, skušajo ugotoviti, komu je kaj zapustil, potem pa iščejo tudi ljudi, ki so pri dediščini prikrajšani.
Posebni »strokovnjaki« obljubljajo petičnim lahkovemežem, da 'jim bodo preskrbeli plemiški naslov. Ce se kdo Ima za aristokrata, plača zavarovalnino, če pa iz kakršnega koli razloga izgubi ta naslov, mu dajo odškodnino.
OD TU IN TAM
ŽENSKE ŽIVE DAUE KOT MOŠKI
Inštitut za proučevanje vprašanja očuvanja življenja v New Torku je objavil rezultate ankete, ki kaše, fla Američanke žive povprečno 7,1 let dalje kot moški.
Neka Rusinja, suro 155 let, ki ima dve seatrl v sUroetl 135 ln 12» let, pripisuje svojo visoko starost prav dejstvo, da »e Je rodili kot moški.
Od kod to? Znano Je, da ienske na splošno žive bolj mimo In solidno življenje kot moški. Tudi več spanja Imajo v splošnem, ne kade ln uživajo razmeroma malo alkoholnih pijač. To prav gotovo dosti pripomore, da ženske žive dalje kot moški.
ZAMUDIL JE
n Santa F* v Ameriki poročajo, da je pred kratkim neki James Cllssond telefoniral na oglasni oddelek tamkajšnjega časnika, naj ne natisnejo oglasa, v katerem Je objavil, da se bo poročil. Ko so mu odgovorili, da Je oglas te v tiskarni. Je reslgntrano dejal: »Eh, če Je tako, ml ne pre-osuja nič drugega, kot da se oženim!«
V NAJ ČISTEJŠI BELINI • i •
V San Frančišku Je 23-letna Bl-len Moore popolnoma slečena — saj ni imela drugega pokrivala na »ebl kot svoje dolge plave lase, ob avtostradi čakala na avtobus, ki prihaja tz san Frančiška. Obleko Je odložila, da bi laže privabila voznika avtobusa, da Jo gotovo vzame z seboj. Zelja se JI Je sicer Izpolnila, a ne tako, kot st Je ona zamišljala: prvi Je namreč po cesti pridirjal avto prometne policije, ki Je odpeljal dekle — na policijo.
S0RAJA ŽIVI TEŽAVNO ŽIVLJENJE
Pri česa Soraja, bivša žena perzijske ga šaha ln lepotica, se pritožuje, da ‘mora živeti v neugodnih življenjskih razmerah. Čeprav ji perzijski dvor s točnostjo metronoma pošilja vsak mesec prisojeno H apanato. tarna lepa Soraja, da ne more živeti z mesečno apanato dveh ali treh milijonov dinarjev...
AMERIKANSKIM RIBIČEM GRE BOLJE
Amerikanskl ribiči zdaj lahko kupujejo vabo za ribe, ker se v ta namen dobe razni črvi, gliste, muhe Itd., ki so presenetljivo podobno Izdelane iz umetnih snovi. Zraven lahko vsak ribič kupi še pasto, ki ustreza vonju te ali one vabe za ribe.
NERODNO JE,
ČE SI KRAK0VIDEN
Les Ide S ei vlile Iz Tavistoka, lastnik dirkalnega avtomobila »Jaguar« se Je znašel pred sodnikom za prekrške, ker Je s svojim avtom trčil z drugim avtomobilom, ki je vozil pred njim. Sei-ville se je pred sodnikom za prekrške zagovarjal glede karamhola takole:	»Nisem videl zadnjega
signala na avtomobilu pred seboj, ker sem pravkar hitel k okulistu, da ml predpiše nova očala za kratkovidne!«
OGNJEVIT LJUBIMEC
Najbolj temperamenten ljubimec je prav gotovo »7-letni Ml-guel Zambonln lz Mexlco Cltyja. Ko je svoji 91-letnl prijateljici delal ljubosumne očitke. Je razbil več okenskih šip ter končno zažgal še spalnico prijateljice. Pred sodniki je Izjavil: »Nisem
mogel več prenašati, da JI že več dni dvori neki mladi gizdalin.« Ta mladi gizdalin Je bU... 82-letni upokojeni uradnik!
PREDPISI SO PREDPISI
Nek! sprevodnik linije 15 cestne železnice v Stuttgartu Je kaslral za nekega majskega hrošča voznino. Ko Je lastnik hrošča protestiral proti temu, mu Je sprevodnik zabrusil v obraz: »Po prometnih predpisih Je treba za vsako živo žival, ki Jo Imaš s seboj, plačati vozovnico!«
PRAKTIČNI OBČINSKI OČETJE
Občinski očetje mesta Chlkago so sklenili, da morajo vsi ljubezenski parčki, ki Jih mestni redarji zalotijo po mestnih vrtovih ln parkih na klopeh pri poljubljanju, plačati kazen. Dohodke iz tega naslova bodo mestni očetje uporabili za vzdrževanje Javnih klopi.
KO NISI DOMA, SE LAHKO MARSIKAJ ZGODI
V Los Angelesu v Kaliforniji Je neki republikanski politik ob povratku z letnega dopusta ugotovil, da mu Je v času odsotnosti z doma nekdo naučil njegovega sapagaja kričati; »Dol z republl-Zlvell demokrati!«
Nekateri ljudje poklicno p°* sojajo osle, da jih jezdijo P0-potniki, ki plačajo takso od kilometra. Vsekakor redek potili6 so ugotoviti v Texasu. Tam stojijo ljudje na poljih kot straž'18 za vrabci in druge ptice.
Na seznamu so tudi ljudi«) ki se poklicno znojijo- Zaposie-ni so pri tekstilnih podjetji11' da se potijo v posameznih vrstah tekstilnega blaga in tak® dokažejo, kako ta ali ona tisa« nina reagira na znoj.
Poseben poklic imajo lažni1'«1 po naročilu. Te ljudi nameščajo zavarovalnice, nastopajo P* kot priče pred sodiščem, kadar kdo zahteva od banke visok® zavarovalnino. Ta poklic je ponekod skoraj že uzakonjen.
Najdejo se tudi poklicni »tovarnarji« domislic. To so Tst', ki pišejo za liste, njihove »produkte« pa odkupujejo tudi posebne agencije. Ljudje, ki telijo biti duhoviti v družbi, sklenejo z agencijo pogodbo, potem pa dobivajo »najbolj sveže« domislice.
Po svetu je cela vrsta poklicev v zvezi z okusom. To so posebni strokovnjaki, kn poskušajo konzerve, vino, salamo, papriko, olje, kavo In podobo8 reči.
Razen dreserjev bolh in ugo-tavlj-alcev kakovosti tobaka P° cigaretnem dimu je izviren tudi poklic tistih, ki vse živ!'** nje ocenjujejo na oko, kot reče, na primer število plodov na sadnem drevju.
papag«
kanci I
Mladi talenti na plan!
V okviru praznovanja novoletne Jelke bo Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje organiziral javni nastop cicibanov in pionirjev — pevcev, godbenikov, recitatorjev, plesalcev, tako posameznikov kot skupin.
Opominjamo vse interesente, da se za ta nastop pripravijo ln pošljejo svoje priglasitve do 10. decembra 1959 na Svet Svobod ln prosvetnih društev občine Trbovlje, Trg revolucije (telefon 80-211).
Nastopajoče bomo nagradili!
TAJNIŠTVO
PRECEJ LOVSKE SREČE jL IMEL PRED KRATKIM ZAOV-g SKI RIBIC VIKI JUVANČIČ, ti, DLJE ČASA JE V VZTRAJNO LOVIL SULCA,
NE BREZ USPEHA- UJEL J", KG TEŽKEGA SULCA. KI u VIDITE NA SLIKI.
Gradivo iz NOV
»MOJ PRVI NAPAD JE BIL NA KISOVEC PRI ZAGORJU«
V PRIMERU
NESREČE
Pariz je dobil slovesno podobo. Aprila 1957. Vse je bilo pripravljeno za •prejem angleške kraljice. Vendar bližnji obisk visokih angleških gostov ni odvračal pohajkovalcev in brezposelnežev, da ne bi vrteli oči nad to ali ono lepotico, ki so šle po neki ulici. Še orožniki »o radovedno opazovali Ivette in njeno prijateljico Noeml, ki sta s pristno pariško šarmantnostjo hiteli mimo. Toda obe dekleti nista marali policajev. Bolje rečeno: nobena jih ni rada videle v svoji bližini. Obe sta upali, da bodo policaji tistega ln naslednjega dne Zaposleni z obiskom angleške kraljice.
Obe dekleti sta nekajkrat šli mimo neke draguljarne. Pozorno sta sl ogledali vse, kar ju je zanimalo, ker sta se hoteli »poznati z življenjem in navadami lastnika in pomočnika. Iwette je celo napolnila revolver.
Naslednjega dne, ko je ulica utonila v temo, in ko Je prenehalo dnevno vrvenje, sta obe dekleti vstopiti v draguljarno. Iivette je želela videti neko uro, hipoma pa je potegnila lz rokava revolver in ga nastavila presenečenemu draguljarju pred obraz. Le-ta se je začel tresti.
— Roke kvišku! — je siknila. »Ne kričite, ln dajte ves denar!«
JuveLir je odšel po denar, a se ni vrnil. Njegova žena pa »e je znašla In začele kričati na pomoč. Iwette je postajala nervozna. Močno je udarila z držajem revolverja ženo po glavi. Ko sta videti, da se je po ženinem obrazu pocedila kri, sta se ustrašili ln zbežali v noč. Vsaka v svojo smer,
Ivvette je povsem pri kraju svojih ThočI končno prišla do Gastona. V malone praznem baru je nekaj časa opazovala na televiziji reportažo s sprejema angleške kraljice. Zahtevala je konjak ln brž rekla Gastonu, da je brez ddharjp. On ji. je z gibom glave pokazal na .nekega osamelega gosta. Vendar je Ivvette zmajala z glavo. Ta večer ni imela za to nobene volje.
Andre Gobilo je slaven advokat. Ima luksuzno stanovanje na otoku San Louis. Iwette Je našla njegovo ime v telefonskem seznamu. Zdaj je sedela pred njim. Vse mu Je povedala. Policaji ao ujeli Noeml, vendar ne bo ničesar Izdala. Gaston je drugačen. Ta bo našel alibi. Važno pa je, da bo Noeml v središču dogajanja. Zato bi moral gospod Gobilo v jetnlšnlco, da bi Noeml povedal, kako naj govori. Toda advokat je odbil njeno prošnjo. Mislila je, da zavoljo tega, ker nima denarja. Zaradi tega ga je gledala naravnost v oči, sedla na rob njegove mize, sl nekoliko popravila krilo navzgor ln se v zadregi smehljala. Ker pa' ga to ni vznemirilo, sl je ponovno prekrila s krilom kolena. Potem se Je kot otrok useknila v umazan robec, poskušajoč zadržati solze, ki so ji vztrajno silile v oči.
Gobllov obraz je ostal neizpremenjen. Vendar ji je ponudil stol ln jo začel Izpraševati. Za hip je bilo videti, da mu je na obraz legla senca skrbi. Posebno, ko mu je pripovedovala tleto o revolverju. Vprašal jo Je. če je uporabila pravi revolver. Pojasnil ji je, da je to velike važnosti zaradi sodišča'.
—	Kaj mislite, koliko bd dobila? — je vprašala Ivvette, pridušeno.
—	Pet iet, če bo ostala starka živa... Potem pa Je Gobilo dodal:
—	Vrnite se v evoj hotel. Ko bo prišla policije — prišla bo zagotovo — nikar povedati moje Ime. Sele ko vas bodo vprašali, če bi želeli kakega advokata, ki vas naj bi zagovarjal, jim povejte moje Ime,
Ivvette ga Je objela In poljubila. Končno je našla nekoga, ki bo skrbel zanjo. In to brezplačno. Mož ni niti zahteval nobene protiusluge. Kaj takega se ji še ni zgodilo.
Zmračilo se Je. Gobilo se je v kopalnici oblačil za sloveenl sprejem v čast angleške kraljice. Pripovedoval je svoji ženi Vlvian/o avanturi Noeml in Ivvette, in Ju začel, ne zavedaje se, braniti. Vlvian je reslgntrano vprašala:
—	Je lepa?
Poskušal je uiti odgovoru, vendar Je na koncu le rekel:
—	Je, toda tega ti nisem pravil zavoljo tega.
—	A potem zaradi česa vendar? —- je vprašala Vlvian neusmiljeno.
Ko je Ivvette bila blizu svojega siromašnega hotela, »ta JI prišla naproti dva človeka. Pritisnila sta jo k zidu Ul vprašala:
—	Tl se Imenuješ Ivvette Moda?
Nekoliko dni kasneje Je Gobilo, govoril po telefonu z neko žensko, ki hotela' povedati svojega Imena. Povedale je le, da stanuje v ulici, kjer J. draguljarna. Dlje jo je poslušal, bolj se Je njegov obraz vedril. Ko je kon«8‘ razgovor, se je moral premagati, da ni »tekel v sobo svoje žene. Vendar J po kratkem premisleku le stopil v ženino sobo ln JI zadovoljen sporočil, d so se v primeru juveltrja pojaviti neki novi momenti.
— Pomisli semo. ji je naglo govoril — da je ta pošteni, ugledni draguti8* pravzaprav satirik ln eksiblcionist: vse to počenja ob prisotnosti svoje žeh ’ žena celo sodeluje z njim. Sl moraš misliti, kako senzacijo bom povedal 11 sodišču. Po vsem tem ne bo težko reči ln prepričati sodišče, da sta blU P, starcu dve prostitutki, ln da sta ga napadli. S tem bom rešil svoji dekle Videti bo, da sta bili obe tleti čas v družbi z Gastonom...
— Lahko bi ga — Je dodala Vlvian Ironično — celo obdblžll, da <e ^ ukvarjal z nedovoljeno trgovino z zlatom.
Ko je Vlvian zvedela, da so obe dekleti Izpustili, Jo je popadla tog®1® Togoten pa je bil tudi draguljar, ki je vztrajno ponavljal, da priča Ga8 ' laže, ln da je tisto majhno pokvarjeno dekle, ki Jo je sodišče °P[ ,Lr» napadla ln hotela ubiti njegovo ženo. Najbolj pa je bila užaljena draguljar! žena. Po vsem tem, kar je Gobilo povedal na sodišču, se ni upala na u‘ ^ toliko jo je bilo sram. A advokati so Imeli še enkrat priliko povelii*^, Gobila. Kako čudovita obramba? Kakšna navihanost In odlična rutina. Pr zaprav genij, slavni branilec.
Govorice o njegovem uspehu so prišle celo v nočne klube. Ana, l8St^is, kluba, kjer je Gobilo v spremstvu svoje žene navadno večerjal, mu J® da ga bo, ko bo zastrupila tvojega moža, zaprosila za obrambo na s o®15
Vlvian Je nato Šepnila svojemu motu, da je Imel veliko srečo, ker srečal Gastona, ln on JI je priznal, da zna Gaston Izredno dobro lagati-
— Je morda Gaston ljubimec enega Izmed obeh deklet? je radov« vprašala Vlvian.	^
— Mogoče Je ljubimec obeh! Je veselo pripomni) Gobilo, — Sicer P°: pravzaprav hočeš od mene?
■ 'Nadaljevanje sled1*