ZADRUGA. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi!“ Štev. 9. Y Celji, 30. septembra 1885. Tečaj II. Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. Neposredne pristojbine posojilnic. V številki 6. t. 1. opozorili smo posojilnice pod naslovom „davkarske zadeve posojilnic" na neposredne pristojbine, katere morajo vse posojilnice vrh davka plačevati in pridjali smo tudi obrazec, kako se te neposredne pristojbine izkažejo in vplačajo. Vplačevati se morajo namreč vsako pol leto in najdalje do 15. januvarija, oziroma 31. j anu varij a in 15. julija, oziroma 31. julija inče se le en dan zamudi, predpiše se dvakratna kazen. V tej zadevi obrnilo se je načelstvo zveze slovenskih posojilnic že marca meseca t. 1. do visokega finančnega ministerstva s sledečo vlogo: Visoko c. kr. finančno ministerstvo! V smislu postave od 21. maja 1873., drž. zak. št. 87 (§ 3.), potem od 29. februvarja, 1864. drž. zak. 20 (§ 7) in naredbe visokega finančnega ministerstva od 7. maja 1875, št. 886 morajo posojilnice, ustanovljene na podlagi postave od 9. aprila 1873, vsakega pol leta izkazati in vplačati neposredne — oziroma percentualne (od obresti) hranilnih vlog) pristojbine. Ker pa vse spodaj navedene posojilnice napravijo svoje računske sklepe le enkrat v letu in sicer s koncem vsakega leta in ker tistim delajo polletni izkazi obrestij preveč truda, prosi udano podpisano načelstvo zveze slovenskih posojilnic za vse v zvezi stoječe, spodaj navedene posojilnice, naj bi visoko c. kr. finančno ministerstvo, z ozirom na navedene vzroke in z ozirom na to, da so edino celoletni izkazi resnični in pravi, kar pa polletni niso vsikdar, ker se včasi le v povprek izkažejo, da ni treba sklepati računov, — blagovolili dovoliti, da smejo vse v zvezi stoječe posojilnice, namesti vsakega pol leta, samo enkrat v leti in sicer na podlagi letnega računa pristojbine izkazati in vplačati. V zvezi stoječe posojilnice so: Na Štajerskem: Posojilnica v Mariboru, Celji, v Sevnici, v Pišecah, Žavcu, Šoštanju, Mozirji, Ljutomeru, Ormožu, v Makolah, v Konjicah, v Slatini in hranilno in posojilno društvo v Ptuji; na Kranjskem: posojilnica v Postojni, na Vrhniki, v Metliki, v Črnomlju, kmetska posojilnica ljubljanske okolico v Ljubljani, obrtnijska pomočna družba v Ljubljani, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani, posojilnica v Krškem; potem Goriška ljudska posojilnica v Gorici in hranilnica in posojilnica v Kopru in na Koroškem: kmetska posojilnica v Št. Jakobu v rožni dolini. Celje, dne 27. marca 1885. L. S. Načelstvo zveze slovenskih posojilnic: M. Vošnjak, l./r. predsednik. Na to vlogo, ktero smo vložili naravnost pri mini-sterstvu, dobili smo te dni od c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani sledeči odlok: št. 8765 de 1885. Spoštovanemu načelstvu zveze slovenskih posojilnic v Celji, v roke gosp. M. Vošnjaka s tim, da je visoke c. kr. finančno ministerstvo z naredbo od 24. avgusta 1885,. št. 23096 dovolilo, da pristojbine, ki so se morale po postavi od 21. maja 1873, drž. zak. 87 in od 29. febr. 1864, drž. zak. 20 vplačevati vsako pol leto, se smejo od zdaj' naprej izkazati in vplačati samo enkrat v letu, pa le proti temu, da se te pristojbine vsako leto najdalje do 15. aprila vplačajo. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 1. septembra 1885. Ta olajšava bode gotovo vstrezavala vsem posojilnicam in mi opozorujemo tiste na to s tim, da se naj te olajšave poslužujejo. Menjava posestvenih lastnikov in vknjiženi dolgovi. II. V zadnji številki priobčili smo menjavo posestvenih lastnikov in navedili vknjižene dolgove, danes pa se ba-vimo z različnimi vrstami vknjiženih dolgov, koliko je namreč od vsega hipotekarnih ali pravih posojil na zemljišča, koliko je kupnine, koliko po raznih drugih pogodbah vknjiženih dolgov in koliko je po eksekuciji vknjiženih. Seveda se to ne da na tanko izkazati, ker so se izposojila porabila za raznovrstne namene. Po poročilih zemljeknjižnih uradov se je v letih 1878 do vštetega 1. 1883. na novo vknjižilo in sicer v letu 1878 1879 1880 1881 1882 1883 od tega je: 1. hipotekarnih posojil 2. ostale kupnine 3. po drugih pogod- 1878 1879 1880 1881 1882 1883 vkup 1878 1879 1880 1881 1882 1883 vkup 1878 1879 1880 1881 bah vknji- 1882 zenega 4. po eksekuciji vknji-ženega 5. dedščine 1883 vkup 1878 1879 1880 1881 1882 1883 vkup 1878 1879 1880 1881 1882 1883 vkup 232-68 milij. goldin. 229 52 „ 238-71 „ 246-23 „ 255-72 „ 256 69 „ „ 117,081.592 gld. ali 50'3 odstotkov 113,599.603 „ „ 49-5 „ 126,318.436 „ „ 52 9 „ 124,729.375 „ „ 50’7 131,808.959 „ „ 516 138,681.552 „ „ 54'1 „ 752,219.517 gld. ali 515 odstotkov 39,33S.827 37,076.435 40,742.071 46,005.839 52,856.333 47,222.683 16-9 16-2 17-1 18-7 20-7 18-3 263,242.188 gld. ali 18 0 odstotkov 30,370.767 35,555.894 31,476.412 37,476.807 32,069.416 35,097.685 13-1 15-5 13-2 15-2 12-5 13-7 202,046.981 gld. ali 13*9 odstotkov „ 10-6 „ „ 91 24,651.422 20,979.219 16,380.460 16,345.061 15,193.024 12,795.785 6-8 6-6 5-9 5-0 106,344.971 gld. ali 21,237.456 „ „ 22,315.224 „ „ 23,800.723 „ „ 21,668.323 „ „ 23,800.752 „ „ 22,897.065 „ „ 7'3 odstotkov 9-1 „ 9-7 „ 10-0 8-8 „ 9'3 „ 8-9 „ 135,719.543 gld. ali 9-3odstotkov. Iz tega se razvidi, da se hipotekarna posojila vedno množijo. Po eksekucijah vknjiženi dolgovi so pa vender od leta do leta manjši. Vsako leto jih je manj, v 1. 1878. jih je bilo 24,651.422 gld. in vsako leto jih je manj bilo, tako da so se 1. 1883. zmanjšali na 12,795.785 gld. To bi sicer z veseljem konštatovali, če bi se moglo pripisovati na račun kmetskih posestev, to pa tem ni tako, ker je od teh celih 12 8 milij. gold. v 1. 1883. se 1104 milij. gold., to je 86-3 % od vsega, vknjižilo na kmetska posestva. Najbolj zadeta so kmetska posestva na Tirolskem in pa tistih okrajev posestva, ki pridelujejo vino, namreč na Štajerskem in Spodnje-Avstrijskem. Tukaj je največ eksekucij in sicer za jako male, neizdatne svote, kar je dokaz gospodarskega propada. Na primer je bilo v I. 18'3 v okrajih Mariborskem na 1. br. 220 eksekutivnih intabulacij,' v Ormoškem 310, v Celjskem 384, v Ptujskem pa 406 eksekucijskih vknji-žeb. Največ eksekucij je pa na Primorskem, posebno pa v Istriji. Tam se je v 1. 1883. na novo vknjižilo 7020 svot in od tega se je po eksekuciji vknjižilo 3736 svot, toraj več ko polovica vseh vknjižb. 2. Promet s posestvi in vknjiženi dolgovi v deželah, ki š e n i m a j o u r e j enih zemljiški h knji g, namreč: Primorsko, Galicija in Bukovina. Po kupnih pogodbah je v 1. 1883. menjalo svoje lastnike 20,511 posestev v vrednosti 26,761.654'gld.; od tega pripada na: Primorsko . . 2.389 prodaj v znesku 5,772 294 gl. Galicijo . . .14.210 „ n „ 19.0b9.602 „ Bukovino . . 3.912 „ „ „ 1,919.758 „ to se pa zopet posebno deli na: veleposestvo v Galiciji 275 prodaj v znesku 7.355.1 14 gl. „ „ Bukovini 13 „ „ „ 578 615 „ rudarska posestva v Galiji .......................‘6 „„ „ 1-155 „ v Bukovini . . . — „ „ „ — „ mestna posestva na Primorskem . . . 606 „ „ „ 5,032.156 „ v Galiciji .... 668 „ „ „ 7,159.670 „ v Bukovini . . . 282 „ „ „ 646.817 „ druga posestva na Primorskem . 1.783 „ „ 740.138 „ v Galiciji . . 13.264 „ „ „ 4,553.633 „ v Bukovini . 3.617 „ „ „ 694.326 „ Na eksekutivnih dražbah se je prodalo: na Primorskem . . 262 posestev za 1,083.951 gld.; upniki so zgubili.................... 483.843 „ v Galiciji .... 1.184 posestev za 1,356.878 „ upniki so zgubili.................... 418.304 ,, v Bukovini ... 86 posestev za 181.330 ,, upniki so zgubili..................... 74.346 ,, Po drugih pogodbah je menjalo svoje lastnike v 1. 1883: na Primorskem . 291 posestev v vrednosti 548.926 gl. v Galiciji . . 1.998 „ „ „ 954.739 „ v Bukovini 248 254.191 Zapuščinskih posestev je bilo v 1. 1883: na Primorskem . . 305 v vrednosti 1,580.361 „ v Galiciji .... 1.335 „ „ 4,522.577 „ v Bukovini .... 146 „ „ 830.157 „ Vknjiženih dolgov se je v 1. 1883 na novo vknjižilo : izknjižilo : na Primorskem . . 8,407.591 gl. — 4,363.246 gl. v Galiciji .... 32,650.504 „ — 20,197.681 „ v Bukovini . . . 4,033.281 „ — 3,341.635 „ od tega pripada na: veleposestvo v Galiciji . 16,696.312 p — 11,829.506 ,, „ „ Bukovini 1,727.776 „ — 1,923.693 „ rudarska posestva v Ga- liciji 41.113 „ — 34 „ v Bukovini 710 „ mestna posestva na Pri- morskem 6,464.912 „ — 3,669.436 „ v Galiciji .... 10,411.060 „ — 6,651.272 „ v Bukovini 1,539.335 „ — 1,139.950 „ druga posestva na Pri- morskem 1,942.679 „ — 693.810 „ v Galiciji .... 5,502.019 „ — 1,716 869 „ v Bukovini 765.460 „ — 277.992 „ Vsi vi. 1883. na novo vknjiženi dolgovi in sicer na Primorskem v znesku 8,407.591 gl., v Galiciji 32,650.504 gl. in v Bukovini 4,033.281 gld. se sledeče delijo:. na Primorskem: v Galiciji: v Bukovini: «■ . • „ ... s ' ■ . .-..— - 5,818.317 gl. — 21,316.689 gl. — 2,951.278 gl. posojila kupnina . 596.182 jameevina itd. 800.236 ,, — dtselulivne vknjižbe 826.186 „ — dedščina . 366.670 „ — — 3,699.354 „ 3,738.783 „ 3,546.671 „ 349.007 „ — 219.909 — 304.502 — 426.912 — 70.680 Slavni c. kr. pristojbinski odmerilni urad v Celovci se prosi, da to pritožbo predloži višji oblastniji, katero naprosimo, da blagovoli z ozirom na postavo od 21. maja 1873, št. 87 drž. zak. §. 6, v zvezi s postavo od 13. dec. 1862, Tarifpost 43 d, priloženo plačilno povelje skraja omenjenega urada od 11. septembra t. 1. št. 6206 razveljaviti in ukazati, da se celi predpisani znesek po 27 gld. odpiše. V Slovenjem Plajbergu, dne 24. sept. 1885. Marka Ogriz 1. r. načelnik zadrnge ..Posojilnica v Slovenjem Plajbergu, reg. zadruga z neom. zavezo". Taki slučaji naj se blagovolijo naznaniti našemu uredništvu in opozorujemo slavne posojilnice na to, da pošljejo hitro, ko dobijo kako plačilno povelje v roke, tisto našemu uredništvu v pregled, ker na ta način se zamo-rejo nepotrebnih plačil izogniti. Davkarske zadeve. Sledeči slučaj kaže, kako je potrebno, da se vse natančno pregleda, preden se vplača odmerjeni davek, pristojbine i. t. d. Posojilnica v Slov. Plajbergu je prestrašeno poslala našemu uredniku Maks Vrsec-u plačilno povelje, proti kateremu je napravil sledečo pritožbo: „Slavni c. kr. pristojbinski odmerilni urad v Celovcu! Posojilnica v Slov. Plajbergu vložila je pri c. kr. deželni sodniji v Celovcu prošnjo za vpis zadruge v zadružni register in je to vlogo kolekovala z 1 gld., kar je popolnoma pravilno. Ne malo se začudi torej, ko dobi priloženo plačilno povelje pod A., da mora vplačati 27 gl. kazni in prikrajšanega kolekovanja. Pomagati si ne bi mogli in vplačati bi morali to jako občutljivo in proti vsej postavi, po krivici odmerjeno kazen, ako ne bi mi slučajno poznali postave od 21. maja 1873, št. 87 drž. zak., posebno pa §. 6. in kaj ta §. pravi? Ker ta §, v zvezi s Tarifpost 43 d. postave od 13. dec. 1862, št. 89 drž. zak., ne da bi se mogel drugače tolmačiti, prav jasno določuje, da se vloga za vpis v zadružni register kake prodobilne in gospodarske zadruge ne kolekuje z 10 gld. kakor vloga kake kupčijske firme, ampak samo z 1 gld. Ta slučaj kaže toraj, da niti tisti gospod uradnik, ki je to kolekovanje ovadil, niti sam c. kr. pristojbinski odmerilni urad ne pozna dotične postave in dotičnega oziroma to, kaj tisti §. pravi. Kot načelnik zadruge: ^Posojilnica v Slovenjem Plajbergu" vložim toraj proti priloženim plačilnem povelji sledečo pritožbo: Razne stvari. Banka ,,Slavija“ sklenila je v mesecih april, maj in junij t. 1. 20.566 novih zavarovanj za 18,805.393 gld. 74 kr. kapitala ter je zato prejela 475.218 gld. 29 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v treh mesecih 165.265 gld. 34 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašala je 1,481.060 gld. 13 kr. V 48 posojilnicah bilo je v tem času naloženih 394.703 gld. 51 kr. -na zemljišča posojenih pa 586.153 gld. 31 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je šest občin. — Od 1. januvarija do 30. junija bilo je sklenenih 32,075.900 gld. 61 kr. ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 837.611 gld. 99 kr., izplačalo pa za škode 259.934 gld. 63 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca junija 1885. že 1288 členov, ki so skupno zavarovali 146.024 gld. 39 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 521.172 gld. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem junija t. 1. imel je že 54.460 gld. 30 kr. premoženja. Pri tej priliki naj omenimo, da so imeli pregledovalni odbori posameznih oddelkov kakor tudi samoupravnih oddelkov in poverjeniki banke „Slavije“ pred letošnjim občnim zborom redni zbor, v katerem so sklenili: I. Priporočiti občnemu zboru banke v preudarek, na kak način bi se prišlo bolj nego dosedaj do razdeljenja dobička mej elane v oddelkih zavarovanja na življenje, na kar je že sklenil občni zbor, da se starejim članom banke „Slavije“, kateri so že s svojo zavarovalnino pokrili zavarovani kapital, izplača iz obresti zalog preostankov 50% tekoče zavarovalnine kot dividenda za leto 1885. — II. Dalje sklenil je pregledovalni odbor pod predsedništvom g. J. D. dr. Fiirsta, advokata v Slanem, priporočiti pri dovoljevanji posojil kolikor možno skrb, pvsebno da se gleda na veče poroštvo, t. j. da bi bila posojila, kakor pri vseh založnicah, razen s knjižicami, krita še po drugem načinu. — III. Sklenil je pregledovalni odbor, da se ustanovi posebna rezerva v znesku 50.000 gld., ki ima služiti za pokritje difereneij pri možnem padanji kurzov vrednostih papirjev, kar je tudi vsprejel občni zbor. — IV. Skleneno je bilo, obrniti se v zadevi zavarovanja kmetskih užitkov na gospodarske družbe, da bi pri zborovanji članov s predavanji uplji-vali na prospeh samoupravnega odbora k zavarovanju užitka, in da bi posebno mlajši kmetski stan seznanjali s prednostmi tega zavarovanja; vrhu tega bilo je skleneno, naj se pozovejo tudi vsi dosedanji člani samoupravnega društva za zavarovanje kmetijskega užitka, da bi v krogu svojih znancev in občanov s svojim upljivom delovali na premoženje članov tega društva. — V. Ko se je prebralo in potrdilo poročilo o vspehih drugega podedovanj-skega društva (odd. III.), ki se je končalo z dnem 31. meseca decembra 1884, podal se je pregledovalni odbor v likvidačne prostore, kjer so bili pregledani računi likvidnega letnika in najdeni v popolnem redu. Računski zaključek likvidnega letnika bil je potrjen jednoglasno. — "VI. Konečno bile so pregledane bančne blagajnice in se je proglasilo, da se v izkazih navedeno premoženje isti-nito nahaja v blagajnicah, ter da je bilo vse najdeno v popolnem soglasji in redu. Posojilnica v Slovenjem Plajbergu na Koroškem bi že lahko delovala, ako se ji ne bi delale zapreke. Prošnja za vpis v zadružni register se je redno kakor drugod vložila pri c. kr. deželni sodniji v Celovcu, a ta ji da odlok, da mora pridjati avtentično prestavo slovenskih pravil v nemščino in vrh tega ji je naložila, da mora priložiti legalizovan volilni zapisnik. Tako se delajo tudi v narodno-gospodarskem obziru Slovencem zapreke. Na Štajerskem so se take vloge v mnogih slučajih brez ovirov rešile, tako za celjsko posojilnico, Sevniško, Pi-šečko, Slatinsko, Makolsko, Konjiško i. t. d.; vloge in priloge so bile ravno take, kakor je bila vloga in kakor so priloge za Slovenjeplajberško posojilnico. Ali ni na Koroškem deželni jezik tudi slovenski ? Ali ne veljajo za deželno sodnijo na koroškem tista pravila kakor za druga sodišča? Sme li biti vloga ali prošnja slovenska, zamorejo biti tudi priloge slovenske in če se sprejme prva, sprejeti se bi morale tudi druge. — In k čemu se zahteva še posebni volilni zapisnik udov načelstva, če je pa že v posebnem §. pravil, na kterih so podpisi vseh poverjeni, zapopaden volilni zapisnik izvoljenih prvih udov načelstva? Povsod je to zadostovalo, zakaj li ne bi zadostovalo v Celovcu? Ravno tako kakor je prvi vzrok zarad slovenskih pravil brez postavne podlage, je tudi drugi sama birokracija. V tem smislu se je napravil rekurz na višjo instanco namreč do nadsodnije v Gradcu, ki pa je žalibože zakasnjen in ni ostajalo druzega, kakor dati celi akt s pritožbo na visoko c. kr. justično mini- sterstvo, od katerega se je nadejati, da bode c. kr. deželni sodniji v Celovcu ukazalo, vlogo posojilnice v Slovenjem Plajbergu poVoljno rešiti. Posojilnica v Celji. Promet od 1. januvarija do 18. septembra 1885. Dohodki: Vrnena posojila 15.223 gld. 90 kr. Hranilne vloge 114.154 » 54 „ Prejete obresti 8.944 n 79 „ Pristojbine ....... 462 » 84 „ Deleži 149 n rr Vstopnina 278 D n Posebna rezerva 555 n OO O * Izposojila zadruge 28.588 n 49 „ Naložen denar pri drugih zavodih se vzdigne .... 13.500 n rt Obresti od tega 180 D 21 „ Razni dohodki 6 )> ?> Prodane vrednostne listne 19.063 JJ 50 „ Obresti od teh 847 10 „ dohodkov vkup 201.954 gld. 17 kr. Iz datki: Izplačani deleži 1.296 gld. — kr. Obresti od teh 242 87 „ Dana posojila 74.964 64 „ Dobre namene 500 J) n Obresti za izposojila .... 591 n 61 „ Razni izdatki 120 50 „ Hranilne vloge izplačane . , 78.018 >> 54 „ Upravni stroški 945 65 „ Nagrade 235 65 , Prehodni zneski . 44 »> 30 „ Neposredna pristojbina 293 30 „ Davek , 99 5) 22 „ Inventar 29 n Obresti za hranilne vloge . 1.210 » 31 „ Naloženi denar pri drugih zavodih 13.500 Nakup vrednostnih listin . 11.746 U Za obresti od teh 178 40 „ Vrnena izposojila 21.388 59 „ izdatkov vkup . . 205.404 gld. 69 kr. Toraj prometa 407.358 gld. 86 kr. Stanje 18. septembra 1885: Hranilnih vlog 224.561 gld. 28 kr. Zadružnih deležev 6.463 1» )> Danih posojil 244.794 JI 79 M Splošni rezervni fond 3304.—"i 7.433 Specijalni „ „ 4192.—/ V >> Iz posojila zadruge .... 7.200 — yy Naložen denar pri drugih zavodih 3.010 » — >» Vrednostnih listin za ... 4.150 — n Obresti od teh 70 5) — m Gotovine v blagajnici 18/9 1885 . 3.375 53 Izdajatelj in lastnik: Mihael Vosiijak. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Verne.