dohodek za vsako parcelo. l\1etoda bi omogočala, prek izrab.ma dobička oz. rente, z istim modelom tudi izračun potencialne vrednosti posamezne parcele. Projekt bi bilo mogoče v celoti izpeljati v dveh letih, potreba sredstva pa bi znašala okoli 43 milijonov tolarjev. V okviru razprave je bil predstavljen še četrti predlog izboljšanja katastrske klasifikacije, ki ga je pripravil Oddelek za pedologijo na Biotehniški fakulteti. Prikazana je bila le metoda za bonitiranje zemljišč brez vrednotenja. Osnovo informacij bi predstavljale pedološke karte, ki so večinoma izdelane v merilu 1:25 000. Okoli 80 % jih je že v digitalni oblih Če bi k temu priključili še digitalne ortofoto načrte, bi dobili celovito informacijo o prnstoru, vključno z nagibom, nadmorsko višino in ekspozicijo. Rabo bi prevzeli iz satelitskih posnetkov rnerila 1:25 000. Rezultat bonitiranja bi bilo talno število oz. bonitetne točke, določene na ravni zaokroženih prostorskih (pedokartografskih) enot. Predvidevajo, da bi bil njihov pristop izvedljiv v sedmih do devetih letih. Domača strokovna javnost v tej fazi še ni želela podpreti nobenega od predlogov. Tudi tuji strokovnjaki se niso opredelili za nobeno od predlaganih rešitev, opozorili pa so na prednosti in pomanjkljivosti posac1eznih predlogov. Na splošno so se jim predlogi domačih strokovnjakov zdeli prezapleteni in prekompleksni, z medsebojno neusklajenimi cilji. Predlagali so, da se v nadaljevanju poišče možnosti za njihovo poenostavitev ter za čim večjo uporabo že obstoječih podatkov. Ob zaključku delavnice je bilo sklenjeno, da je s projektom smiselno nadaljevati. FAO naj bi v prihodnje sodeloval z enim ali dvema konzultantoma s specifičnimi znanji pri oblikovanju konkretnih rešitev. Dogovorjeno je bilo, da tudi skupina FAO strokovnjakov pripravi svojo oceno delavnice in svoje predloge rešitev. Domači strokovnjaki pa naj bi v nadaljevanju projekta ob upoštevanju pripomb in predlogov z delavnice skupaj pripravili največ enega ali dva predloga metodologije, s katerima bi lahko šli v medresorska usklajevanja in tam poleg strokovne pridobili tudi politično podporo. Prispelo za objavo: 1998-02-09 mng. Neva Žibrik iY!inistrstvo w finance, Ljubljana ISO 9001 -- 11agrada za lralio·vost Nove razmere na trgu so zaradi preusmeritve slovenskega gospodarstva na zahtevne evropske trge marsikatero slovensko podjetje prisilile k drugačnemu načinu razmišljanja in pristopa k poslovanju. Zavedajo se, da brez kakovosti ne bo možno zdržati zahtevne tekme konkurenčnosti, ki se nam obeta v naslednjih letih. Kakovost največkrat povezujemo z znižanjem stroškov poslovanja, povečanjem dobička in celovito prenovo podjetja (re-engiri_eering). Seveda je samoumevna želja kakovost v podjetju tudi verificirati. To storimo z implementacijo zahtev, ki jih predpisujejo standardi kakovosti. V Monolitu sn10 se odločili privzeti standard ISO 9001, ki je najkompleksnejši iz družine standardov ISO 9000 in pomeni obvladovanje kakovosti (}eodetski vestnik 42 ( 1998) l delovanja podjetja na v~eh njegovih področjih, ki so: vodenje podjetja, proizvodnja, razvoj, trženje, izobraževanje, projektni sistem, kontrola, dokumentacija, reklamacije. Pri vzpostavitvi sistema kakovosti po standardu ISO 9001 smo se srečali z naslednjimi nalogami: ANALIZA OBSTOJE<ČEGA STANJA Prva naloga pri vzpostavitvi sistema kakovosti sta seveda popis il1 analiza obstoječega stanja sistema delovanja podjetja na vseh ravneh, predvsern pa zunanje in notranje poslovanje podjetja. VZPOSTAVITEV OSNOV Vzpostavitev osnov delovanja podjetja po standardu ISO 9001 pomeni izdelavo in sprejem vse potrebne dokumentacije na različnih ravneh (piramidni sistem), ki služi kot osnova za poslovanje podjetja. Prvo raven predstavlja najpomembnejši dokument - Poslovnik kakovostL \/ njem je zajetih in logično uporabljenih vseh 20 zahtev standarda ISO 9001 Drugo raven dokumentacije predstavljajo organizacijski predpisi ter pravilniki podjetja. Tretjo raven predstavljajo projektna dokumentacija ter dokumenti zunanjega izvora, četrto raven pa vsi ostali dokumenti v podjetju. Sistem predstavlja skelet organizacijske strukture in pravnoformalno podlago za življenje družbe po načelih ISO 900L Pri tem je pretila nevarnost, da bi delovanje podjetja preveč podredili standardom, kar lahko pomeni velike organizacijske spremembe in velike težave. Odločili sn10 se, da standarde čim bolj vključimo v Monolit. To nam je v veliki meri tudi uspelo. IMPLEMENTACIJA SISTEMA Implementacija sistema je pomenilo spraviti v življenje vse, kar smo zapisali v dokumentih. Pri tem so morali zaživeti: o organizacijska shema in vodenje podjetja na vseh ravneh o sisterri sledljivosti dokumentacije o projektni sistem o trženje o izobraževanje o sistem reševanja reklamacij o notranja kontrola. Najpomembneje je bilo sistem implementirati tako, da je postal del kulture obnašanja podjetja, da ga dejansko sprejmejo vsi zaposleni in se z njim identificirajo. Kakovost je postala del našega vsakdana. PRESOJA Presoja kakovosti je bila opravljena s pomočjo znane angleške presojevalske hiše Bureau Veritas. Pri tem Je bilo pregledano delovanje podjetja tako z vidika pravnoformalnih osnov (upoštevan1e zahtev standarda), kot tudi z vidika implementacije (izvajanje zahtev v praksi). Z uspešno presojo smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, ki nam je bil slovesno podeljen na lanskih Geodetskih dnevih v Portorožu" Geodetski vestnik 42 ( 1998) l VZDRŽEVANJE SISTEMA KAKOVOSTI Seveda s pridobitvijo standarda ISO 9001 ni konec zgodbe o kakovosti v Monolitu. Standard zahteva: • kakovost vzdrževati, kar nam omogočajo tako mehanizmi, ki smo jih z uvedbo standarda morali vgraditi v sistem, kot tudi mehanizmi, ki smo jih dodatno zgradili sami; • kakovost nadgrajevati, kar pomeni neprekinjen proces optimizacije in izboljševanja poslovanja podjetja. To je tudi osnova za stalen napredek in rast. Da se sistem dejansko vzdržuje tako, kot to zahteva standard, skrbi presojevalska hiša z vsakoletnim preverjanjem sistema kakovosti. Vsekakor je pridobitev standarda ISO 9001 pomembna za Monolit d.o.o., prav tako pa pomeni veliko pridobitev za geodezijo, ki je s tem skočila v nov kakovostni razred. Prispelo za objavo: 1998-02-26 Jože Hauko Monolit d.o.o., Ljubljana Strokovno srečanje delovne skupine GVI/3-ISPRS, Perugia Italija Znotraj mednarodne organizacije za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ISPRS-lnternational Society for Photogrammetry and Remote Sensing in njene komisije Commission VI deluje delovna skupina WGVI/3-Working Group 3 z nazivom International Cooperation and Technology Transfer, katere osnovna cilja sta: • vzpostavljanje novih povezav z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami zaradi promocije in uporabe fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in GIS-ov, • pretok novosti na tehnološkem, metodološkem in edukativnem področju. Delovno skupino vodi prof. dr. Luigi Mussio iz Univerze Politecnico di Milano ob pomoči podpredsednice Mojce Kosmatin-Fras, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG v Ljubljani, tajnika prof. dr. Bruno Crippa iz univerze Politecnico di Milano in pomočnice tajnika Katje Oven, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG v Ljubljani. Strokovnega srečanja sva se iz Slovenije udeležili Mojca Kosmatin-Fras in Katja Oven. Strokovno srečanje je potekalo na Univerzi v Perugia med 16. in 20. februarjem 1998. Referati so bili razvrščeni v šest tematskih skupin: • digitalna fotogrametrija • bližnjeslikovna fotogrametrija • računalniška kartografija • geodetske izmere in aplikacije • izobraževanje • obdelava podatkov. Geodetski vestnik 42 (1998) 1