STUDIJSKA KNJIŽNICA V OEUU
Zasavski
Uda)« »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbdvlje l. Trg revolucije Z8. — Telelon 80-19L — Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-148 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 <1T polletna 240 din, četrtletna 130 din mesečna 40 din. Cena Izvoda v koiportaž 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« e Ljubljani,— Rokopisi H morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
Štev. 47—48
TRBOVLJE, 25. novembra 1959
Cena III din — l.cin XII
29. november
DOGODEK TEDNA
Mladina je svojo obljubo izpolnila in 22. novembra, 7 dni pred rokom, je bila dana v promet trasa Paračin—Niš na cesti »Bratstva in enotnosti«. Cesto je odprl in prerezal trak predsednik Tito, ki je nato na slovesnem mitingu v Nišu govoril pred več kot slotisočglavo množico. Od skupne dolžine ceste 1.079 lan je na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« doslej zgrajenih že 640 km. — Predsednik Tito je v svojem govoru v Nišu poudaril, da nam mladina pri razvoju naše socialistične dežele ogromno pomaga. Ta cesta, to darilo, ta prispevek naše mladine k socialistični graditvi naše dežele je za vso našo skupnost izrednega pomena. »Mladina je tudi tokrat v polni meri izpolnila svojo naloge, in želim, da bi naša mladina tudi v bodoče hodila na delovne akcije, ki jih bo veliko.«
naš praznik
Letos poteka 16 let od velikega zgodovinskega, za jugoslovanske narode iziredno .pomembnega dogodka, II. zasedanje AVNOJ. To zgodovinsko zasedanje je bilo 29. novembra 1943. leta na takrat že osvobojenem ozemlju, v Jajcu.
. V času nepopisnega trpljenja borb, množičnega junaštva jugoslovanskega ljudstva, v času, ko je vsa Evropa ječala v suženjstvu nemškega fašizma, posije ta dogodek kot svetili sončni žarek v srce vseh svobodoljubnih ljudi okupirane in zasužnjene Jugoslavije ter j-ih navda z jasno perspektivo v bodočnost, ponosom, borbenostjo in neomajno voljo do končne zmage nad fašizmom in domačo reakcijo.
Na zgodovinskem zasedanju 29. novembra 1943 so bili sprejeti sklepi življenjskega pomena za jugoslovanske narode: prepoved kraljevega povratka v domovino, dokler jugoslovansko ljudstvo samo ne odloči o svoj: usodi; AVNOJ se tedaj preimenuje v vrhovno zakonodajno in izvršilno telo, ustanovi se Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot edini legitimni predstavnik jugoslovanskih narodov doma in v tujini; sprejet je bil sklep, da so Slovensko Primorje, Istra in Slovenska Koroška sestavni del jugoslovanskega ozemlja: tovarišu Titu je bil izglasovan naziv maršala. To so bili razen ostalih najvažnejši daljnosežni slkV.pi Drugega zasedanja AVNOJ.
Danes se s ponosom oziramo na prehojeno pot, polno težav, odpovedi, hudih krvavih in političnih bojev. Iz tega neenakega boja smo izšli zmagoviti, prerojeni, trdno odločeni, da težko izbojevane pridobitve ljudske revolucije — svobodo, bralstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, delavsko in družbeno samoupravo, enakopravnost, humanizem—skrbno čuvamo pred slehernim, ki bi nam skušal te težko izbojevane pridobitve kratiti ali odvzeli. Pot, ki so jo v tem času prehodili naši narodi, ni bila lahka. Mnogo ljudi je v tem boju darovalo svoje življenje, marsičemu smo se odrekli za dosego velikega cilja, bilo je potrebno velikanskega truda in pogiuma, da smo se odtrgali cd stare družbe, da smo premagali zaostalost in pričeli ustvarjati novi svet.
Letošnje praznovanje Dneva republike sovpada v leto praznovanja 40-lotnice Komunistične partije Jugoslavije — današnje Zveze komunistov. Jugoslovansko ljudstvo je množično in na dostojen način proslavilo to jubilejno leto. Bile so proslave, manifestacije enotnosti in privrženosti delovnih ljudi politiki Zveze komunistov njihove idejno-politične zavesti In socialističnega značaja na-'e družbe. Moč naše Pari ije je bila v njeri n e razdrti žni povezanosti z delavskim razredom in z vsemi delovnimi ljudmi ter v nieni spodobnosti, združiti vs» narode Jugoslavije.
Spomnimo se odločitev v najbolj usodnih trenutkih v tem zgodovinskem razdobju! Moramo priznati, da 90 to bili trenutki, ko le Partije morala sprejeti te sklepe.
Sklep o oboroženem uporu in vstaji leta 1941; takrat je bila Jugoslavija razkosana, njeni narodi so bili med seboj po volji in interesu takratne pro-tiljudske oblasti med seboj sprti, fašizem pa j,e grozil, da si bo podjarmil ves svet. Takrat je naša Partija sprejela sklep, da bodo naši narodi sprejeli na svoje rame borbo z mnogo močnejšim sovražnikom. V tem hudem boju je komunistična partija vedno našla izhod, ki je vodili do zmage. Našla ga je tudi na Sutjeski in v podobnih položaj ih, ko bi vsakdo, z vojaškega stališča gledano, mislil, da je vse zgubljeno.
Sklep o proglasitvi demokratične federativne republike Jugoslavije je Partija sprejela v težavnih pogojih boja za osvoboditev, in v času, ko je bila mednarodna situacija nejasna nadvse zapletena, ko nam ne na Zahodu in ne na Vzhodu niso zaupali in tega sklepa niso hoteli razumeti.
Sklep, da se bomo uprli in začeli težaven boj, ki so nam ga vsilili 1948. leta, boj, v katerem smo branili svojo neodvisnost in svobodni socialistični razvoj pred birokratskimi pojmovanji in birokratsko prakso, boj za svoj specif ični in neodvisen razvoj. Bojevali smo se za dosledno razvijanje socialističnih sil v svetu, za priznanje, da se socialistični Jugoslaviji prizna meslo in samostojen, neodvisen razvoj med ostalimi deželami sveta. Bojevali smo
se za enakopravnost delavskih gibanj posameznih dežel. Partija je sprejela sklep o uivedbi sistema delavskega in družbenega upravljanja, da naj delavci vzamejo upravljanje tovarn v svoje roke in da bomo ustvarili nov, socialistični sistem samoupravljanja delovnega ljudstva na vseh področjih družbenega življenja.
Nadvse pomemben je prav tako sklep o nadaljnjem razvoju in razširitvi sistema samoupravljanja delovnega ljudstva pri graditvi komunalnega sistema.
Prav na področju nadaljnjega razvijanja in utrjevanja našega komunalnega življenja stoje pred nami. še velilte naloge. Izvrševanje proizvodnih nalog v delovnih kolektivih z vedno večjim porastom proizvodnje kot osnove za zboljšanje življenjskega standarda, dosledno izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku oziroma po enoti proizvoda v vseh kolektivih, na vseh delovnih mestih, ter s tem vzbuditi piri slehernemu proizvajalcu neposreden interes in zavest, da se osebni prejemki lahko dvigajo Le ob istočasnem dvigu proizvodnje in znižanju materialnih stroškov.
Nadailnja demokratizacija vsega družbenega življenja v komunah ob doslednem izpopolnjevanju družbenega upravljanja v hišnih svetih, stanovanjskih skupnostih, družbenih organizacijah, v organih ljud-
ske oblasti, bo naloga vseh zavestnih političnih sil, da iščejo take oblike dela, da bc o njih zainteresiran in pripravljen sodelovati sleherni državljan naše socialistične skupnosti.
Primerno je, da se vsem delovnim ljudem ob prazniku D n era republike iskreno zahvalimo za ves njihov trud, požrtvovalnost in sodelovanje v korist celotnega socialističnega napredka naše svobodne domovine.
Slavko Borštnar
Predsednik Tito je v nedeljo odprl odsek avtomobilske ceste »Bratstvo ln enotnost«
od Paračina do Niša
H. PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
DOSLEDNO PO ZAČRTANI POTI
TOVARIŠ JANEZ VIPOTNIK V ZAGORJU
V soboto dopoldan je sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana, tovariš Janez Vipotnik, govoril političnemu aktivu zagorske občine o nekaterih aktualnih zunanjepo-
litičnih problemih in vprašanjih. Po govoru se je razvila živahna razprava, ki je osvetlila še nekatere važne mednarodne dogodke. — Razgovora se je udeležilo okrog 110 ljudi.
Pod predsedstvom generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita se je prejšnji teden pričel v Beogradu II. plenum Centralnega komiteja Zveze komuni^ov , Jugoslavije, ki je bil v petek, 26. t. m., zaključen z govorom tovariša Tita. Ko je tovariš Tito začel plenarno zasedanje, je podčrtal pomen vprašanj, ki jih je obravnaval plenum, in poklical vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin umrlih tovarišev Djura Salaja, člana 1K ZKJ, in Dimitrija Geor-gijeviča, člana revizijske komisije CK ZKJ.
Na predlog tovariša Tita je bil osvojen dnevni red ter je nato spregovoril Dobrlvoje Radosavljevič o nekaterih organizacijsko političnih vprašanjih Dobrivoje Radosavljevič je govoril o tem, da smo v minulem obdobju nabrali dragocene izkušnje na vseh področjih naše dejavnosti, posebno v ide-
ološki rasti članov Zveze komunistov in delovnih ljudi. — Na osnovi sedanjih izkušenj, je rekel Radosavljevič, bo treba v prihodnje razviti ideološko dejo, da bodo program Zveze komunistov in dokumenti VII. kongresa ZKJ postali v popolnosti osnova vsakodnevnega dela v vseh naših organizacijah in vsakega komunista posebej, kakor tudi ostalih družbeno političnih organizacijah in njihovih članov. Posebno pozornost Pa je posvetiti vlog; aktivnosti komunistov v organizacijah in vodstvih SZDL, v tej najbolj množični vseljudski organizaciji. Omenil je nadalje, da so komunisti v osnovnih organizacijah, pa tudi v vodstvih, ki gledajo na aktivnost v Socialistični zvezi kot na nekaj manj pomembnega. Za naše celotno politčno delo in aktivnost je najpomembnejše, vložiti vse sile, da bi se delovni ljudje seznanili s pVoblemi, ki jih rešu-
jemo v komuni, zadrugi, v podjetju in na vseh drugih področjih življenja, in reagirati učinkovito in pravočasno, ter voditi nepretrgan jn odločen boj proti nesocialističnim, težnjaJL,..
O aktualnih problemih ekonomske politike je govoril Mi-jalko Todorovič, ki je uvodoma poudaril, da »o triletni rezultati ekonomskega in družbenega razvoja skupno z rezultati v prejšnjih letih najboljša praktična kontrola in izredno potrdilo pravilnosti teoretičnih ln praktičnih osnov našega programa. Zelo bi bilo koristno, da bi v dosedanjem idejno - političnem delu nasploh in še posebej v proučevanju programa prav t0 dejstvo Se bolj upoštevali. Redkokateri dokument te vrste je v tako kratkem času izpolnil in dokazal svojo življenjsko moč in doživel tako kompleksno uresničitev. To spet potrjuje, kako je naš program neposredni rezultat' globoke znanstvene
Nova delovna zmaga
mladine
nase
Tudi letošnje leto je mladina Jugoslavije — 7 dni pred rokom — izpolnila obljubo, dano našemu dragemu tovarišu Titu: 22. novembra je bil Izročen svojemu namenu odsek avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« Ljubljana— Djevdjellja na odseku ©d Paračina do Niša. — Za tri i mesece bo utihnila brigadirska pesem in živahen odmev brigadirskega življenja v južni Srbiji In Makedoniji. — Prihodnje leto pa bo mladina naše države skupaj z nekaterimi mednarodnimi brigadami nadaljevala gradnjo te jugoslovanske magistrale mladosti.
S TRASE AVTOMOBILSKE CESTE »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«. Z letošnjim jurišem na kubike so tisoči mladih graditeljev avtomobilske ceste "Bratstva ln enotnosti« poklonili domovini nove desetine kilometrov moderne avtomobilske ceste.
Kilometrov nove moderne avtomobilske ceste je iz leta v leto več. — Vsako leto je vedno več dokazov ljubezni do domovine, ki jih spreminja-
VREME
ZA CAS OD 25. NOVEMBRA DO #. DECEMBRA
V glavnem bo suho vreme. •* Manjše padavine prlčakuje-*n0 okrog 25. novembra In konec *». novembra. V začetku decembra ponovna ohladitev, k| pa »e Up trajala več kot štiri dni.
Dr. V. M
TAKO, KOT KAZE NASA SLIKA, JE RILO VEDNO, KO SO SE SRF.CAL1 BRIGADIRJI IN DELOVNI LJUDJE:
mo v nasipe, propuste, mostove, nadvoze itd. V nje vgrajujemo vso lepoto naših želja In naše mladosti. — Hočemo, da skozi te naše delovne uspehe pokažemo vso radost naše srečne mladosti in naše mlade generacije.
22. novembra — 7 dni pred rokom - je postala naša domovina lepša za novih 93 kilometrov moderne avtomobilske ceste, če ne upoštevamo tistih 17 kilometrov, ki jih je mladina Jugoslavije izročila 11. oktobra makedonskemu narodu za Dan vstaje.
Letošnje leto je prišla mladina Jugoslavije v svojem silovitem jurišu do klisure Demir Kapije. Spomladi pa bo svoj naskok nadaljevala. Spomladi bo spet zraslo preko noči nekoliko novih mest — mladinskih naselij - na poti proti Djevdjeliji. Na obalah Vardarja tudi drugo leto ne bo tišine. Tisoče mladih graditeljev avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« bo prišlo na njegove bregove in bodo svojo pesem in smeh spremenili v nove zmage naše prešerne in neustrašne mladosti.
110 kilometrov v letošnjem letu zgrajene nove avtomobilske ceste r,a odsekih Paračin-Niš in Negotin na Vardarju — Demir Kapija pa bo ostalo za vedno dokaz mladosti, dokaz poleta, ki je trajal v dolini Morave in Vardarja od aprila do novembra, dokaz velikih prizadevanj mlade jugoslovanske generacije.
Se kak dan, ali dva. Potem bodo postala^ tudi številna mladinska naselja ob avtomobilski cesti od Paračina do Niša pusta in prazna. Iznad
barak ne bodo več z visokih drogov vihrale v vetru državne in partijske zastave, zvočniki ne bodo več vzpodbujali in razveseljevati gruč brigadirjev, ki so v času počitka stali okoli njih, in prešerna pešam mladincev in mladink ne bo več odmevala po širnih srbskih poljih.
Za ljudi in kraje ob Moravi bo te dni nastopila že tista prava, pusta jesen. Dež, veter ln blato. V številnih hišah vzdolž avtomobilske ceste bo postalo pusto, saj njihovi stari in mladi prebivalci ne bodo imeli več mladih prijateljev, s katerimi so se seznanili, in odslej ne bodo imeli več priložnosti, da bi se skupaj veselili uspehov in delovnih zmag naše mladine.
Naša sedanja naloga se ni pričela zraven borovih gozdov Ljubljane, niti ne bo končana pred mejnimi ke-karavlami Djevdjelije. To je samo ena od velikih, v katere so združene naše roke, taborni ognji, razvite zastave mladosti, nabrekli žulji in generacije.
Naša cesta se ne pričenja ne v Banatski ravnini za časa obiranja koruze, ne potem kasneje v januarju, ko zavijajo volkovi izza koč na Rudniku za časa sečnje drv, ta naša cesta gre dlje — poleg ponoči in skrivoma nalepljenih lepakov na ograjah, zraven eksplozij min v svetlobi razrušenih mostov in dvignjenih kompozicij vlakov in še naprej; v rokah s prepovedanimi knjigami, s nlamtečo zvezdo komunizma, ki je vsem našim narodom kazala drzno in jasno pot v srce Človeštva.
Naša cesta se nadaljuje po kani-onlh Sutjeske, okoli nje pa se pre-
POCITEK NA TRASI
pletajo legende o neustrašenosti Save Kovačeviča, Iva Lola Ribarja, Marka Oreškoviča, Ivana Milatino-viča — znanilcev naše dobe.
Ta naša cesta gre na vse naše meje in veže vse velike in male poti med njimi. Gre poleg železniških prog, med belimi železniškimi postajami, poleg svetlih kilometrskih stebrov, skrene za trenutek k trušču hidroelektrarn, potem pa se del odcepi k železni tišini tovarn, k belim marmornim zgradbam in šolam, bolnišnicam in stadionom in vijoča se od srca do srca druži preteklost s prihodnostjo. Zato je danes ta cesta tako velika, tako močna in tako lepa.
Te naše ceste, teh naših uspehov pa ne bo konec. Sicer mladina Jugoslavije ne bi bila mladina dežele napredka in poti v soctnlizem.
Prihodnje leto pa se bodo dose danjim delovnim uspehom pri gradnji naše domovine pridružili še novi, ki jih bo naši domovini poklonila: NASA MLADINA.
Marijan Lipovšek.
analize naše in svetovne žive prakse, pogumen ln ustvarjalen in revolucionaren, znanstven pogled v neposredno prihodnost brez vsakršnih dogem ln jalovih idealističnih kombinacij.
Tovariš Mijalko Todorovič je govoril še e rezultatih gospodarskega razvoja ter podčrtal uspehe našega gospodarstva, kj so osnova za še večji napredek. Opozoril pa je tudi na negativne strani, ki škodujejo uspehom in razvoju našega gospodarstva. Premalo na primer še dajemo za prosveto, premalo je manjših ln Industrijskih podjetij in vse preveč prihajajo do izraza razne oblike ozkosrčnosti in lo-kalizma. Ko je govoril 0 razvoju samoupravnih organov, je podčrtal vse večje samoupravne pravice gospodarskih organizacij — urejanje izpod-budnejšega nagrajevanja — in še o drugih vprašanjih. Mijalko Todorovič je ob zaključku svojega referata poudaril, da je nai gospodarski vzpon najmočnejše sredstvo za utrditev mednarodnega položaja Jugoslavije.
Po obširni razpravi, ki je bila zelo bogata, je imel zaključno besedo generalna sekretar ZKJ tovariš Josip Broz Tito. Tovariš Tito je med drugim dejal, da na tem plenumu navedeno stanje realno izraža graditev naše dežele in da smo na njem v glavnem zajeli ves razvoj v zadnjih, letih. Razprava, ki smo jo slišali tu, je pokazala, da smo v glavnem kos problematiki gospodarskega razvoja. Tovariš Tito pa je ob tej priložnosti opozoril tudi na nekatere pojave nediscipline in neodgovornega govoričenja. Komunisti Imajo možnost, «da povedo na svojih partijskih sestankih, na sestankih svojih aktivov in pred raznimi forumi, da se s tem alt onim ne strinjajo, alt da so nezadovoljni. Ce ta alt oni vodilni komunist nekaj stori, kar nekaterim ni pogodu, ali ni pravilno, ima možnost, da to pove tam, ker je treba, na sestankih partijskih organizacij in na drugih. Govoriti o tem na ulici pa pomeni ne sam0 izpodkopavati veljavo človeka, marveč tudi ubijati avtoriteto Zveze komunistov pred našimi državljani !n ljudmi, ki niso člani Partije. Take pojave je treba postavljati ostro. — Prav tako tudi nekateri komunisti na vodilnih položajih v raznih gospodarskih, sektorjih govtore pred tujci o takšnih zaupnih stvareh, za katere v drugih deželah obsojajo ljudi v dolgotrajno ječo. Tako govoričenje, tak liberalni odnos nasproti tujcem ni samo pojav, nevreden komunista, temveč hkrati priizadene nači socialistični državi ogromno škodo. — Tovariš Tito je podrobneje govoril še o samovolji in lokalizmu. Ko je govoril o našem nadaljnjem ekonomskem razvoju, je poudaril, da bomo 41i dosledno po začrtani poti in strogo v okviru naših možnosti v smeri k uravnovešenemu 00* spodarskemu razvoju.
IZ POROČILA SVETA ZA PROSVETO ObLO HRASTNIK
Število šol se Je povečalo
S priključitvijo radeških Sol »e je število šol v hrasto iški občini znatno povečalo.
Tako je sedaj v občini Hrastnik 11 osnovnih šol z 78 oddel. ki, z 2.307 učenci in 82 učnih moči; razen tega deluje še pomožna šola z dvema oddelkoma, 22 učenci in 2 učnimi močmi.
Nižja glasbena šola ima 8 oddelkov. 130 učencev, 2 stalni in 8 honorarnih moči. Otroški vrtec pa ima 8 oddelkov, 225 otrok ln 5 vzgojiteljic.
DELO ZA REFORMO ŠOLSTVA
Osrednje vprašanje, ki ga je Svet za prosveto občine Hrastnik reševal na svojih sejah, je bilo aktualno delo na reform' šolstva. Na tem področju ugotavlja poročilo Sveta za prosvete za sejo občinskega LO, da je
račun za šolstvo v občini manjši v letošnjem letu kot lani, posebno pri operativnih in funkcionalnih izdatkih. Ti dve postavki znašata v 1959 letu 2.015 dinarjev na učenca, medtem ko sta znašali lani 2.103 dinarjev Najdražji pouk je na šolah Turje, kjer znaša 9.821 dinarjev no učenca, na Kalu 10.285 dinarjev in na glasbeni šoli 5.097 dinarjev.
Po mnenju sveta so zelo nizki in nezadovolj ivi funkcionalni izdatki, ki znašajo le 920 tisoč din, ker s tako majhnimi sredstvi ne bo mogoče uspešno napredovati, kajti to so predvsem sredstva za nakup učil, učnih pripomočkov in raznih avdiovizualnih pripomočkov, brez katerih sodobna šola ne more biti ir. bo pri tem treba enkrat dokončno likvidirati oziroma izločit) stara učila iz bivše Avstro, ogrske.
PATRONATI NAD ŠOLAMI
Na posvetovanju z vodilnimi osebami gospodarskih organizacij občine je bilo dogovorjeno, da bodo tudi podjetja pomagala reševati šolsko problematiko. O tem so tud; razpravljali na zasedanjih DS in UO podjetij. Na posvetovanju sp se rodili prvi sadovi: Steklarna Hrastnik je opremila in uredila nov otroški vrtec v Sp. Hrastniku, Rudnik Trbovlje-Hrastnik pa je pomagal pri urejevanju šole ,v Zg. Hrastniku.
Te patronate bi bilo treba razširiti tudi na ostale šole ki nis0 bile deležne pomoči. Pokroviteljstvo nad šolami po gospodarskih organizacijah je potrebno, zlasti v prehodni dobi, ko premagujemo materialne težave zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev.
vodila za tehnični pouk. Zal pa v občini ni primerne šolske delavnice v ta namen.
Konec meseca avgusta t. 1, je svet skupno z ideološko komisijo občinskega komiteja ZK or. ganiziral 3-dnevni seminar za prosvetne delavce, na katerem so udeleženci predelali aktualne teme s področja spoznavanja družbe, svojega okolja in njegove gospodarske problematike. Na zaključku so vsi tečajniki prisostvovali tudi seji UO Steklarne in zastavljali praktična in konkretna vprašanja članom upravnega odbora.
UČNI KADER
Osnovni .poudarek, ki ga daje svet za prosveto glede učnih kadrov na hrastniških šolah, je postavitev na samostojno osnovo, za kar pa je potrebno štipendiranje lastnih kadrov. Za nižje razrede osnovne šoie je število štipendistov zadovoljivo. So pa težave za višje razrede, ker ni zadosti kadra z višjo in visokošolsko izobrazbo.
Obstaja mnenje, da je treba usmeriti absolvente učiteljišč za nadaljnji študij na višji pedagoški ali filozofski fakulteti, zlasti za predmetne skupine: matematika - fizika, tehnični pouk kemije ter telesna in glas. bena vzgoja. Potreben bj bil tudi poklicni psiholg, ki naj bi vodil usmerjanje mladine v poklice.
Svet za prosveto ugotavlja, da
je materialno stanje učnega kadra zadovoljivo. Tudi stanovanjske razmere sq dokaj dobro rešene. Za to je vložil ObLO veliko truda.
ŠOLSKI VRTOVI
Solskj vrtovi so učilo, Ki ima določeno vlogo v povezavi teorije s prakso. Svet za prosveto ugotavlja, da šolski vrtovi na hrastniških šolah niso zadovoljivo urejeni, da bi svojo natbgo opravljali. Poudarjajo, da polovica krivde za to odpade na učni kader, ki po večini nima strokovne usposobljenosti ze praktično gospodarjenje, drugo polovico krivde za nezadovoljivo stanje pa je iskati v proračunih, ker ti do sedaj sploh niso imeli postavk glede šolskih vrtov.
Svet stoji na stališču, da mora imeti v bodoče vsaka šola tudi svoj vrt. sodobno orodje, tople grede, drevesnico in ostale potrebščine.
Svet za prosveto predlaga Ob LO Hrastnik, da v novih šolskih proračunih odpre novo pozicijo — šolski vrtovi (v poglavl ju funkcionalnih izdatkov).
Tudi o ustanovitvi šolskih zadrug bo treba razmišljati, tako v kmečkih okoliših kot v industrijskih centrih, ker preko šolskih zadrug lahko pri učencih razvijamo smisel za gospodarjenje, kolektivno delo, varčevanje in odločanje kot proizvajalec in upravljavec.
Stas®
MM
JBL
TOVARIŠ SLAPNIK FRANC, DIREKTOR STT. PODAJA ZASTAVO PREDSEDNIKU TOVARNIŠKEGA KOMITEJA LMS V STT
Pod novo zastavo do novih uspehov
POGLED NA STANOVANJSKO POSLOPJE LOG V HRASTNIKU
bilo že nekaj storjenega, zlasti kar zadeva sodobni pouk in povezavo učne snovi s praktičnim življenjem. Nadalje ugotavlja to poročilo, da je učiteljski kader dobro razumel bistvo in cilj reforme ter se je v tem smislu v zadnjem času precej prizadeval. Samo peščica je še takih, ki čakajo na rezultate, da se bodo tudi ti vključili v skupno prizadevanje.
Ker reforma šolstva zahteva večjo pripravljenost učnega kadra, je svet za prosveto sklical dve strokovni učiteljski konferenci in tri posvetovanja z upravitelji šol. Namen teh posvetovanj je bil izboljšava metodike dela pri posameznih predmetih.
Tudi Iz dnevnih redov sej sveta oziroma iz razprav na sejah so razvidna prizadevanja za uveljavljenje reforme šolstva, zato opazimo obravnavo naslednjih vprašanj: poglobitve ni tečaji za učitelje tehničnega pouka, seminar za prosvetne deiavce, ustanovitev šolskih zadrug, strokovna predavanja, učiteljske konference, hospita-cijski nastopi itd.
Na podlagi takega dela Je svet dajal ObLO razne predloge in nasvete glede njegovih kompetenc v zvezi s šolstvom v občini.
Svet za prosveto je tudi organiziral ocenjevanje učnega kadra po novem učnem sistemu. To ocenjevanje je bilo v redu Izvršeno, saj sta se na oceno pritožila le dva tovariša.
Ugotavlja se poseben uspeh h učnih rezultatov, ki so se v tem in preteklem letu izboljšali v primerjavi z letom 1957 za 12 odstotkov.
Svet se zaveda, da bo treba na področju šolske reforme še mnogo napraviti. Za večje uspehe bo treba viekakor akti-vizirati vse državljane, saj je vzdušje za izboljšanje že ustvarjeno, treba je samo še neka) gmotnih Izboljšav in zadeva se bo lepo razvila.
MATERIALNI STANJE ŠOL
Precej težav delajo svetu za prosveto potrebna finančna sredstva, pri čemer je bil večkrat brez moči, ker teh ni na razpolago. Ugotavljajo, da so sredstva za materialno vzdrža. vanje šol ln njihovih kabinetov v primerjavi z letom 1958 letos manjša, namesto večja. Temu Je vzrok dejstvo, da so šole v bivši radeški občini Imele zelo majhne proračunske postavke materialnih Izdatkov ln svet ni mogel dovoliti, da bi Sole tega sektorja po priključitvi k h rast-niški občini imele manjše pro. račune. Tudi v celoti je bil pro-
CEST0 NA PODIIUM BODO UREDILI
Veliko neurje, ki Je poleti divjalo v okolici Zagorja, je popolnoma onesposobilo cesto. ki drži iz Zagorja-skozi Sklendro-vec na Podkum. Cesta Je bila praktično po prekomernih množinah vode na dolžini 4 km uničena. Sedaj so začeli a pripravljalnimi deli na tej komunikaciji in bo treba cesto na posameznih delih v celoti obnoviti.
ŠOLSKE STAVBE
Pomanjkanje šolskih prostorov predstavlja nič manj težko poglavje, zlasti v Hrastniku in Radečah. Svet za prosveto upravičeno poudarja, da dokler bo v teh krajih pouk v 3 izmenah, ne bo mogoče doseči smotra šolske reforme in obstaja bojazen, da bo podeželje ta dva centra prehitelo.
Zato predlaga svet, da no jre-ba v najkrajšem času zgraditi v Sp. Hrastniku sodobno poslopje za novo šolo, a zgornjo šolo dokončati. Tudi radeška šola vpije po adaptaciji. Tam imajo na šoli vsa učila kar na hodniku, ki Je širok komaj 1.50 metra. Nadalje tamkaj sploh nimajo kabineta, šolske zbornice, niti šolske delavnice.
Primerne šolske delavnice za tehnični potik nima nobena šola. čeprav je hrastniška občina Izrazito industrijski kraj. Sole v Prekmurju in na Dolenjskem lih Pa že imajo.
DELO ŠOLSKIH ODBOROV
Iz zapisnikov sej šolskih odborov 1e razvidno, da so te tud: ti ubadali s problemi šolske reforme, z materialnim stanjem in podobnimi vprašanji šol. Šolski odbori so na svojih se-iah pravzaprav samo ugotavljali, kal bi bilo potrebno, ven. dar pa do realizacije nekaterih izboljšav, če to bile te v , zvez' z materialnimi potrebami, sploh ni prišlo, ker je sledil odgovor — ni sredstev.
DELO NA STROKOVNEM PODROČJU
V okviru sveta za prosveto delujeta tudi dve komisiji, in sicer komisija za telesno vzgojo in tehnični pouk. Naloga komisij je bila, pregledati kvaliteto in metodo pouka teh predmetov in da o svojih ugotovitvah poročata svetu. Ti komisiji sta obiskali vse šole in ugotovili stanje. Na osnovi ugotovljenega stanja b0 svet ukrepal na tem strokovnem področju.
Za izpopolnjevanje učnega kadra za pouk fizkulture je predvidena izvedba poglotoitve-nih tečajev za učitelje. Za tehnični pouk je bil v septembru poseben tečaj za razrednike nižjih razredov. S pomočjo tega tečaja so bila dana osnovna na-
Dolgoletaa želja mladine v STT v Trbovljah se je uresničila. Letos, ko - praznujemo 40. obletnico KPJ in SKOJ in ko mladina Strojne tovarne obhaja še svoj praznik — desetletnico obstoja tovarne, je mladina na letni konferenci dobila iz rok direktorja Franca Slapnika zastavo, ki jo bo spremljala pri delu in uspehih, kj jih bodo dosegali; saj je mladina obljubila, da bo ostala še naprej tako aktivna in da bo zvesto stopala po poti svoje predhodnice SKOJ.
Čeprav je bil to praznični dan za mladino STT, vendar le-ta ni pozabila na svoje delo. Letna konferenca je obdelala nekaj problemov, ki so bili ovira nadaljnjemu delu mladine. Posebno pa so bili vidni uspehi, ki jih je dosegla.
Za naj večji uspeh lahko štejemo sodelovanje mladine na različnih področjih družbenega življenja. Konferenca je jasno pokazala, da ni naključ-
je, če ima mladinec v proizvodnji odločilno vlogo pr j izvrševanju planskih nalog, kar se pozna pri izvrševanju planov tovarne. Veliko zaslug za dvig proizvodnje in storilnosti dela ter za boljšo kvaliteto izdelkov ima prav mladina.
Vendar pa le-ta ni skrbela samo za izvrševanje proizvodnih nalog, temveč je mnogo storila na področju ideološkega in strokovnega izobraževanja. S pomočjo ZK v podjetju je mladinska organizacija po študijskih sestankih nudila pravilen pogled na marksizem in na našo družbeno ureditev.
Zelo velik uspeh so v tovarni dosegli pri strokovnem izobraževanju delavcev, predvsem mladine. Ker si je mladina želela te izobrazbe, je komite s pomočjo vodstva pod-
jetja postavil strokovno izobraževanje na širšo in trdenj-šo podlago, to pa tudi zato, ker je podjetje čutilo pomanjkanje strokovnega kadra. Z razvojem pa bi se to pomanjkanje še povečalo in so zato organizirali izobraževanje v internem okolju, predvsem pa izobraževanje na delovnem mestu. Sam program izobraževanja da je zelo široke možnosti za izobraževanja na delovnem mestu do delavskih oddelkov tehnične, ekonomske in administrativne šole. Vse to pa je bilo mogoče le zato, ker ima mladina za to interes, in pa Veliko pomoč od uprave tovarne.
Zelo dobra šola, ki obstaja v sami tovarni, je tudi Klub mladih proizvajalcev. To je najboljša šola za politično ekonomska vprašanja. KMP
šteje 45 članov, ki so vsi aktivni. Veliko vlogo igra klub pri izobraževanju mladinca kot upravljavca, kajti prav ti mladinci so bili najbolj aktivni pri obravnavanju predloga za tarifni pravilnik in prav tako na proizvodnih konferencah. Tako si mladina lahko pri konkretnih nalogah pridobi največ izkušenj za svoje nadaljnje delo.
Konferenca je obravnavala še več -pomembnih stvari. Jasno pa je videti da mladina ne bi dosegla tako lepih uspehov, če ne bi bila pri svojem delovanju tako tesno povezana z drugimi organizacijami v ‘ tovarni, predvsem s komitejem ZK in pa če ie bi uživala tako močne podpore od vodstva podjetja samega.
Cu
»En šiht za organizacij o S«
NOVO STANOVANJSKO POSLOPJE V ZAGORJU
Pred dvema letoma sem po. stal član mladinske organizacije na Industrijski rudarski šoli v Zagorju. Danes je ta organizacija že močno razvita in ima za seboj že lepe tradicije. Postal sem član šolskega mladinskega odbora jn sem lahko ponosen na to funkcijo. Celotna naša organizacija ki šteje 340 članov, jo razdeljena v 7 aktivov, ki tekmujemo med sabo z udejstvovanjem v raznih športnih in kulturnoprosvetnih sekcijah ter sekcijah Ljudske tehnike-Toda!
2e na prvem letošnjem skupnem sestanku vseh aktivov smo ugotovili, da delo raznih sekcij
ovira pomanjkanje rekvizitov. Kam naj se obrnemo za pomoč’ Kje nai začnemo prositi in razlagati svoje težave? Ne! Mi vsi smo delavci, čez kratek čas bomo rudarji, električarji in kovinarji. Naše roke so vajene dela. Bn dan, en šiht bomo po. klonili svoji organizaciji! V ne. del j o gremo vsi na delo!
Ilir
NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAI1VA-LAH SO-ODSTOTNI POPUST
Pretekli teden Je bil v Britaniji »Adenauerjev teden«, toliko so pisali o obisku zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja v britanski prestolnici.
V obdobju, ko se vse pripravlja na sestanek »na vrhu«, skušajo na zahodu čimbolj vskladitl svoja gledišča oziroma vsaj Izgladltl najgloblje razpoke v zahodni enotnosti. Adenauerjev obisk je Imel prvenstveno ta značaj, saj ločita od spomladi sem zahodno Nemčijo in Britanijo ne samo Rokavski preliv, marveč tudi globok jez medsebojnega nezaupanja.
»Sodelovanje med Nemčijo in Francijo bo prvi korak k evropski enotnosti«, je leta 1948. dejal Churchill. Takrat ugledni politik prav gotovo ni predvideval, da bo to nedelovanje prvi korak k delitvi zahodne Evrope In da bo šlo to sodelovanje predvsem na škodo Britanije.
Ledeno nezaupanje je v odnose med B innom ln Londonom kanilo spomladi, ko je britanski ministrski predsednik odšel v Moskvo. Ta obisk je odprl pot za Hruščcvo potovanje v ZDA In posredna za sestanek »na vrhu«. Zahodni Nemci so z največjim nezaupanjem gledali na ta proces, prepričani, da gre popuščanje hladne vojne predvsem na njihov račun. Medsebojno nezaupanje je postalo že tako globoko in očitno, da je bilo nujno treba vsaj na zunaj nekaj storiti; Adenauer, ki je bil v Londonu zadnjič aprila lanskega leta, je 17. novembra znova Izstopil na postaji kraljice Viktorije, kjer ga je čakal Maemlllan in kakih sto rado vednežev.
Bonnskl kancler v britanski prestolnici ni bil nikoli ljubeznivo ln toplo sprejet gost. Razvaline, ki so jih povzročile nemške bombe so ponekod še vidne in Britanci ne pozabljajo radi — niti Iz dolžne vljudnosti ne. Zato nemški obisk razen na protokolarno vljudnost ni naletel v britanski javnosti na nikakršno manifestacijo topline. Nasprotno; prav na dan njegovega prihoda so v Londonu odprli razstavo vzhodnonemške knjige...
so pokazali, da bo nemško vprašanje tisto, ki bo najdlje čakalo rešitve, da pa je moč nekatera druga vprašanja rešiti ali vsaj začeti reševati prej. To sta predvsem razorožitev In Berlin.
Glede razorožitve imajo zahodni Nemci svoje poglede. So proti področju zmanjšane oborožitve, kot je predvideno v načrtu poljskega zunanjega ministra Rapackega ali v načrtu bivšega britanskega ministrskega predsednika Edena. Skratka, »Bonn je za tako razorožitev, da bi bila za-
Nemec v Londonu
Kaj loči Bonn in London v odnosu do sestanka »na vrhu«?
Predvsem osnovno vprašanje. Britanci so prepričani (ln Američani tudi), da je bilo doseženo v odnosih med Vzhodom in Zahodom ravnotežje v oborožitvi In v strahu. In da je zatorej prišel čas, da se začno pogajati. da bi odstranili ta strah In sl zagotovili nadaljevanje tekmovanja, ki se je doslej Izživljalo v glavnem v oboroževanju, na drugih, nevojaških področjih. Bonnskl kancler pa mlsV, da je Zahod danes tako močan, da se mu ni treba pogajati s Sovjeti, marveč, naj bi enostavno na -summltu« (sestanku na vrhu, t. j. med šefi štirih velesil) enostavno diktiral pogoje In Izsilil od Sovjetske zveze koncesije.
Dolgo je bil Adenauerjev konjiček, naj bi »na vrhu« govorili predvsem o nemškem vprašanju. Vsi dosedanji stiki med Vzhodom In Zahodom pa
hodna Nemčija najbolje oborožena država v Evropi«, je zapisal konservativni Dally Bxprcss In pristavil, da je Adenauer v nepravem času prišel ponujat v London svojo robo (nemško varianto razorožitve), namreč prav v trenutku, ko je Bundes-wehr (zahodnonemška vojska) naročil prvo podmornico... Seveda si Adenauer prizadeva, da bi sedaj razorožitev prišla na prvo mesto — odbor desetorlce, ki bo o razorožitvi začel razpravljati prve dni januarja, naj hi bil pomaknjen v senco, prav tako tudi Združeni narodi.
Glede Berlina, kjer bi bilo moč doseči razmeroma kmalu vsaj delni In začasni sporazum, pa Adenauer zahteva, naj ne bo ločen od splošnega nemškega vprašanja, kar bi pomenilo. odreči se vsakemu napredku na tem področju In pustiti žarišče napetosti In trenja v Evropi nedotaknjeno. »Dally Hcrald« je ob Ade-
nauer jevem obisku ogorčeno zapisal; »Adenauer in de Gaulle sta simbola v obup spravljajoče politike; če se bo hladna vojna nadaljevala, morata biti pripravljena prevzeti velik del odgovornosti za to...«
Kazno je, da bonnskl kancler v Londonu ni dosti opravil. Več britanskih časopisov je ob pomanjkanju slehernega uradnega sporočila zapisalo: »Kljub ^emu, da so se osebni odnosi med Macmlllanom In Adenauerjem nedvomno zboljšali in da je v njih več medsebojnega zaupanja kot prej. ni govora o trm. da bi Britanija v čemerkoli bistvenem popustila nemškim pogledom«. In bilo bi tudi nelogično, da bi! Zakaj skreniti s poti, ki sc je pokazala koristna in jo privedla konservativce vnovič na vlado.
Verjetno je obisk v Londonu prispeval. da bodo zahodnonemškl krogi začeli realneje ocenjevati položaj Zahodne Nemčije, v zahodnoevropskem In svetovnem prostoru. Hamburški »Dcr Spiegel« je n. pr. svetoval Adenauerju, naj namesto kriminalnih romanov raje prebira Alexundrovo knjigo »Med Londonom In Bonnom«, pa bo zanj in za zahodno Nemčijo koristneje. Dr. Adenauer je namreč dolgo živel v utvari, da jo Zahodna Nemčija glavni In najzane-sljlvejšl (In seveda tudi najbolj čislani) ameriški zaveznik v Evropi. Ce Je Imel v obdobju hladne vojne razloge za tako prepričanje bodo ti razlogi nedvomno skopneli vzporedno s procesom hladne vojne. In to je tudi eno od gibal, ki vodi zahodnonem-ško politiko v Usti smeri, ki Jo je »Dally Hcrald« označil kot »obup povzročajoča politika«.
Marsikateri Zagorjan , je še spal, ko smo v nedeljo navsezgodaj hiteli na delo. Hladno je še bilo, megla se je še mešala z jutranjim mrakom, toda nam je bilo svetlo. Svetlo ie bilo tudi v jami.
Ta dan sem se z neverjetno močjo zagrizel v premogovne sloje. Kupi črnine so se sramežljivo stresali in sesipali pod udarci krampa. Napetih mišic na rokah nisem čutil, ko ua niso moje. Na nagubanem obrazu inštruktorja sem zapazil zadovoljen nasmeh. Vem, zakaj se smehlja. Tudi on dela ta šiht za mojo organizacijo. Nastopilo j4 že pravo nedeljsko popoldne, ko smo s4 počasi, trudno pomikal! proti domu, A to pot ne sklonjenih glav. Zavest, da smo ta šiht naredili za skupnost, nam je dvigala glave. Pri sebi pa smo računali, kaj v^e bomo lahko kupili.	Ivan Strgar
PRVI SO NAPRAVILI OBRAČUN DELA
V Zagorju je bila prejšnji teden prva občinska konferenca Svobod m prosvetnih društev v ljubljanskem okraju. Sam občni zbor je pokazal, da jo vodstvo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Zagorju ubralo pravo pot, To se je zlasti pokazalo v sprejetem programu delu, ki pravi, naj društva poiščejo take nove oblike dela, ki bod0 s svojo vsebino razgibale in privabile k delu nove skupine ljudi, ^ sedaj šo stoje ob strani. — bodoče bodo v zagorski občini posvetili vso skrb Delavski univerzi, ustanavljanju klubov, filmskih krožkov, na drugi strani pa še v večji meri podplra* amaterje — O program« ln delu tega sveta Svobod in Pr°" svetnih društev v kratkem 5* kaj več.
. PRIZNANJE TRBOVELJSKI MLADINI
Na plenumu ’OK LMS Ljubljana *o trboveljski mladinci za svoje delo In prizadevanje d°' bili priznanje In pohval0-Uspešno ao zaključili rcaf^ mladinske konference in °Pr?, vili letošnje leto nu razn delovnih akcijah 18 tisoč Pr° stovoljnlh delovnih ur. Koi:a n| predlogi na konferencah boveljsklh mladinskih bodo služili za pripravo r® letne konferenco.
Tovariš žiga — ’ petdesetletnik
Prejšnji teden, 19. novembra, je praznoval svoj živ-ljenskl jubilej — 50-letnico — sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije FRANC KI-MOVEC-ZlGA, eden izmed naših najuglednejših političnih In kulturnoprosvetnih delavcev.
Tovariša Žigo pozna \rsa domovina, pozna Po njegovem neutrudnem delu za razvoj in razcvet naše socialistične domovine. Znan je Po svojem nenehnem delu v Glavnem odboru SZDL Slovenije, na CK ZKS ali v j Ljudski skupščini LRS, kjer Je že vrsto let eden izmed najbolj aktivnih ljudskih po- j slance v, kulturnoprosvetni funkcionar, In še po vrsti fl drugih nalog, ki jih vestno H In skrbno opravlja in ne od- j klanja.
Tovariš Kimovec je dober fl bi priljubljen tovariš, ki ima H pripravljeno vedno lepo be- J sedo za vsakogar. Med ljud- S mi je priljubljen In uživa njihovo zaupanje.
Prav dobro se ga starejši g domačini spominjajo v Tr- gj bovljah, kjer Je pred vojno g služboval kot učitelj ter bil g aktiven delavec med rudar- J sko mladine in v delavskem 1 kulturnem društvu »Vzajem- jj »ost«. Med rudarji je bil leta i 1940 sprejet v Partijo. Zaradi j njegovega revolucionarnega g Prepričanja ln dela ga je tedanja oblast preganjala ter Večkrat kazensko premeščala, Stal je v prvih vrstah borcev in se že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje.
Medvojni aktivisti, ki so delali z njim, se ga prav tako dobro spominjajo, pa bilo si to v Ljubljani, ali pa kasneje po 1943. letu na Dolenjskem, kjer je opravljal odgovorne politične naloge.
Iz Dolenjske je tovariš Kimovce odšel na Primorsko, kjer je bil vse do osvoboditve organizacijski sekretar oblastnega komiteja za Slovensko Primorje in član Pokrajinskega odbora OF,
Ko se je Po osvoboditvi vrnil v Ljubljano, je bilo njegovo delo ves čas povezano z željo, kako čim več ko- M ristiti naši skupnosti In v | tem delu je tovariš Zlga tu- S ii uspel.
Skromnemu In iskrenemu »varlšu Žigi pa ob njegovi H Petdesetletnici naše najpri- = 'rčnejše čestitke z rudar- y iklm pozdravom: Srečno! s
Slovenci v Beogradu
Po zadnjih podatkih živi v Beogradu, glavnem mestu naše države, ki šteje okrog 700 tisoč prebivalcev, okoli 15 tisoč Slovencev.
Slovenci, ki žive v Beogradu, so z leti popolnoma zrasli s svojim okoljem jn si vsi prizadevajo, da črm več store za našo skupnost v svojem poklicnem delu, kakor tudi v javnem in političnem življenju našega glavnega mesta. Nanje naletiš v vseh profesi-jah in vseh starostih. — Med njimi so Slovenci, ki so se v Beogradu naselili že pred prvo svetovno vojno, za časa stare Jugoslavije, po okupaciji naše države in po drugi vojni. Tu bomo govorili samo o nekaterih izmed njih.
Stari upokojenec FRANC DOLINAR je prišel v Beograd še pred prvo svetovno vojno. Želel je — kakor pravi sam — živeti v svobodi ter je prišel iz Celja, kjer je delal, nato v Zagreb, potem v Zemun, od koder je neke noči pobegnil v Beograd. Tu je delal kot ključavničar v neki manjši tovarni in je pred nekaj leti odšel v pokoj.
Četudi se ga kdaj pa kdaj loti domotožje, ne misli zapustiti BeoerpJa, kajti »kdor je kdaj pil vodo iz Save, ta ne zapur' ~ g ada«, pri čemer ponavlja pregovor starih Beograjčanov.
JOŽE PRETNAR je prispel v Beograd 1935. leta. Spočetka se nikakor ni mogel navaditi na nov ambient in novo mesto. Morda zaradi tega, ker je bil knjigovodski strokovnjak in zelo pedanten mož, kateremu se je zdelo vse strašno narobe. Pozneje pa je spoznal, da je v tem neredu vendar določen red in si je med meščani Beograda pridobil obilo prijateljev. Prevzela sta ga gostoljubnost in demokratičnost v odnosih z Beograjčani. Tu se je tudi oženil z neko Sumadinko. Ima dvoje otrok, ki znata prav dobro tudi očetov jezik.
ISTOK PALJARUCI, komercialni direktor »Tehnopro-meta«, je pobegnil v Srbijo po preganjanju Slovencev v tistem delu Slovenije, ki so ga okupirali Nemci. Prebivalci Srbije in Beograda so njega in ostale slovenske begunce zelo toplo sprejeli. Paljaruci je po vojni
dolgo živel v Beogradu, a ko je bilo treba, je odšel za komercialnega direktorja bor-skega rudnika, kjer je ostal nekaj let. Medtem se je konč-
grad. To niti ni čudno. V tem mestu se je povzpela do svetovne slave.
»Nobenega mesta na svetu nimam tako rada kot Beo-
ve ljudi pa imam rada zaradi njihove topline in humanosti.«
Velika večina Slovencev v Beogradu ljubi mesto, v katerem živi. Radi ga imajo, kjer
grad,'« pravi Heybalova več-krat."«Ljubim ga, ker se v tem mestu v vsakem pogledu živi svobodneje kot kjer koli in kjer imajo toliko razumevanja za umetnost in muziko. Njego-
še v njem počutijo kot v Ljubljani, kot v Mariboru, Celju ali Kopru, ali pa še prijetneje. Ljubijo ga, ker je svobodno mesto in glavno mesto naše domovine. Branko Djukič
ZA ZGLED OSTALIM
no spet vrnil v Beograd. »Nisem se vrnil v Beograd,« pravi, »zaradi tega, ker je tu več možnosti za razvedrilo in so boljši pogoji za kulturni razvoj, temveč zaradi tega, ker sem se na to mesto navadil in mi je bilo življenje brez njega prazno.«
FRANC TALER, sindikalni funkcionar in zvezni ljudski poslanec, se je priselil v Beograd po vojni. Njemu je bil Beograd všeč že od vsega začetka. Beograd ga je sprejel toplo in prijateljsko ter se mu je za to oddolžil. Tamkaj namreč aktivno deluje v političnem življenju in -na razne načine pomaga Beogradu v njegovem razvoju. »Želim, da bi bil Beograd še večji in lepši,« pravi pogostokrat.
VALERIJA HEVBALOVA, naša poznana operna pevka, je skoro zaljubljena v Beo-
Pred dnevi smo obširno poročali o delu na postaji za transfuzijo krvi pri splošni bolnišnici v Trbovljah, danes pa vam predstavimo del kolektiva SGP »Zasavje«, ki je odposlal na odpoklic bolnišnice v dveh etapah 44 uslužbencev in delavcev, ki so 8 ponosom in visoko človečansko in socialistično zavestjo podarili kri za neznanega sočloveka. Tem darovalcem pa se je pridružil tudt naš rojak tov. Johan Flis, kii se je pred kratkim za stalno vrnil lz Amerike v domovino. Izjavil je;
»Srečen sem, da imam zdravo kri in da jo Iahk0 podarim bližnjemu!«
Predsedstvo komisije za krvodajalstvo v Trbovljah se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem za podarjeno kri — ostalim pa naj bo to plemenito in nesebično dejanje svetel zgled. Zahvaljuje se nadalje podjetju SGP »Zasavje« za pravilno razumevanje, zavedajoč se, da so člani njegovega kolektiva mnogo storili za skupnost in za sodelavca. — Vse za ljudsko zdravje]
NAJNOVEJŠI POSNETEK POSLOPJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE, KJER JE PREJŠNJI TEDEN BILO ZASEDANJE SKUPŠČINE IN SO NA NJEM SPREJELI VEC VAZNIH ODLOKOV.
Foto: Sedma sila
PRED 25 LETI
V požarevski ženski kaznilnici
ZAPISKI 0 ŽIVLJENJU IN BOJU Nit B0BUI
V	žensko kaznilnico v Požarevcu sem prišla novembra leta 1933. Na procesu proti ljubljanskim študentom sedi bila skupaj z Ivanko Muačevič obsojena na dve leti robi j e.
Ze tedaj, ko sem se kot diplomirava učiteljica leta 1931 vpisala na univerzo, sem bila kompromitirana. Toko; sem se pridružila v tedanji | zelo živahni boj študentov za popolno univerzo v Ljubljani, proti šolnini, za zdravstveno varstvo, za dovoljenje, da se morejo vpisati na univerzo tudi absolventi srednjih strokovnih šol, za demokracijo, proti diktaturi, itd.
V	istem obdobju so se študenti na vseh
univerzah bojevali proti diktaturi, za boljše pogoje pri študiju in zaposlitvi ter sprejemali svoje konkretne akcijske programe, ki so jih v Ljubljani zastopala vsa strokovna druženja slušateljev in tudi društvo slušateljev Ljubljanske univerze.	.
Tista leta sem bila predsednica Pedagoškega društva In obenem tudi članica Društva slušateljev ter sem v obeh odborih zastopala in prepričevala kolege o nujnosti boja za uresničenje akcijskega programa. Zato se tud i ne morem spomniti prav vseh dogodkov ob posameznih akcijah in demonstracijah. Spominjam se samo vrste neprestanih sestankov, zborovanj, dogovorov, stavk, spopadov s policijo in univerzitetnimi oblastmi kakor tudi nekaterih pretepov s fašistično usmerjenimi študenti.
DVA ČLANKA
Po šestojanuarskem prevratu, to je v letih 1931 do 1932, so nekateri študenti skrbeli za zvezo med Pokrajinskim komitejem KPJ za Slovenijo ln organizacijami v naših rodnih krajih. Sama sem na primer vzdrževala zvezo z revirji.
Za 1. maj leta 1933 smo pripravljali obsežno akcijo: letale in prvomajski številki »Bdečega signala« ln *•Rdečega prapora* (glasila Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo). V času naše aretacije so bili letali že natiskani, vendar so jih ob preiskavah našli, za časopis pa smo dobili nalogo, da napišemo nove članke. Morala bi napisati dva članka: enega o bratsvu balkanskih narodov ln drugega o nekaterih problemih revirske mladine. Oba sem morala poslati na določen naslov na univerzi. Napisala sem oba članka in odnesla pismo v poštni vagon, da tako ne bi bilo mogoče ugotoviti, kje1 je bila pošiljka oddana na pošto.
Med potijo se mi je pridružil neki delavec, ki se je hinavsko predstavljal kot naš simpatizer. dejansko pa se je kasneje pokazalo, da je bil policijski provokator. O pismu je tako) bbvestil policijo. Res so oa prestregli, ga pre-fotogra tira li ln nato odposlali na določeni naslov. Tovariša Kidriča, ki je dvignil pismo, je policija spremljala po vsej Ljubljani in tako odkrila in polovilo vse tovariše, s katerimi se je v Matih časih sestal.
Tako se je za veliko noč leta 1933 znašlo v policijskih zaporih približno štirideset študrn-tov, od katerih so Jih kasneje, večino izpustili, Ostalo nas je sedem, ker so pri nas našli ob-II težil no gradivo.
PRIHOD V POZAREVAC Važno je poudariti dejstvo, da pri tolikšnem številu aretiranih ni nihče nikogar obtoževal, tako da niti med preiskavo in ne na procesu niso mogli odkriti med nami nikakršne organizirane zveze. Tovariša Kidriča, ki je bil obsojen že poprej, so na procesu oprostili, čeprav ga je
LIDIJA SENTJURC, ČLANICA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
policija obtoževala kot glavnega organizatorja in čeprav so na sodišču nastopali proti nam agenti kot priče. Poskušali so dokazati, da je Kidrič, ki je prejel inkriminirano pismo, nedvomna zveza med nami.
Po izrečeni obsodbi so nas odpeljali v Po-žarevac. Takrat so namreč vse ženske komunistke, ki so bile obsojene po zakonu o varstvu države, odpeljali v Požarevac. Tam so imeli žensko kaznilnico, ki je bila pod upravo kaznilnic v Zabel) (kakih sedem kilometrov od Po-žarevca) in v kateri so bili zaprti tudi nekateri leomunisti. Toda te so po letu 1933 premestili v Mltrovlco. Tako so bile štiri komunistke leta 1933 v Požarevcu edine politične zapornice in je bil zato boj za boljše pogoje izredno težaven
Ko ~va z Ivanko Muačevič prispeli v Požarevac, so že bile tam: znava revolucionarka iz Bosne Kata Gnvorušii, ki je bila obsojena na pet let robije, Savka Tasič, ki je bila ji a beograjskem procesu Irta 1929 obsojena na deset let robije, Roza Marton, prav tako obsojena na deset let robi)? na vojvodinskem procesu (skupaj s svojima dvema bratoma, ki jima je nosila Ilegalno gradivo), ln Ivanka Ivič, obsojena na osemnajst mesecev. Savko so zaprli v posebno sobo, druge pa smo živele v dveh sobah s po-
sebnim vhodom v tako imenovanem mladinskem krilu poslopja. Tako smo bile ločene od drugih kaznjenk-kriminalk, ki jih je bilo takrat približno sto šestdeset.
BOJ V ZAPORU
Malo pred najinim prihodom so si komunistke z gladovno stavko priborile milejši režim ter niso več delale skupaj s kriminalkami v delavnicah za preproge. Dovoljeno jim je bilo tudi nekaj več sprehoda. Prihod naju dveh in neka) tednov kasneje še beograjske študentke Beške Bembasa je vnesel v kolektiv več živahnosti. Predvsem pa je bil naš prihod dokaz, da je po šesto-jamuarski diktaturi gibanje ne samo oživelo, temveč je dobilo tudi širok razmah in močne korenine v ilegalnih organizacijah.
Naš kolektiv je ostal tak celi dve leti, kolikor sem jih tudi jaz preživela v Požarevcu. Bilo nam Je zelo težko, ker so bile zveze z zunanjim svetom slabe, ker smo imele malo obiskov, pošte ln paketov. Za knjige je bila cenzura izredno stroga, in morda je bilo golo naključje, da smo prejele nekatere slovenske marksistične knjige, ki Jih cenzor očitno ni razumel in je zato mislil, da ne morejo škodovati nikomur. Nam so zelo koristile, ker smo jih prevajale, uporabljale za pripravljanje referatov, študijskih tem, itd. Časopise smo dobivale poredkoma, in še te po kaznjencih, ki so lahko odhajali v mesto, ali od mladoletnih pripornikov, ki so bivali v sosednjih prostorih za zazidanimi vrati.
Kakor v vseh jetnišnicah smo tudi tu odkrile modnosti, da s pomočjo vrvice ali kako | drugače pretihotapimo pošto in tudi druge po- i štlfke skozi okno iz enega dela stavbe v drugega, z enega nadstropja v drugo, skozi kleti, j Itd. Tako lahko mimo rečem, da je bila kljub j mnogo težavnejšim pogojem kakor v kaznilnic' v Mi travici tudi robtja v ženski kaznilnici v Po-žareocu šola za naše bodoče delo In da smo s	j
tudi v njej organizirale kolikor toliko znosno	i
življenje.
Kakor sem že omenila, so politične obsojenke živele v dveh sobah, v katerih tako kakor v vsčtf kaznilnici ni bilo nobene opreme. Kasneje smo eno sobo spremenile v spalnico s šestim' posteljami, drugo pa v dnevno sobo, v kateri so bili edino pohištvo zaboji, ki sva jih midve z Ivanko Muačevič dobivali od doma na. posebno zahtevo kot pošiljke. Ti zaboji so bili naš* stoli, mizo pa srno si zbile iz desk, ki smo jih nekako priborile na upravi.
V kotu dnevne sobe smo imele tudi gorilnik, ki smo si ga izbojevale za kuhanje čaja včasih tudi kave in za pripravljanje »prežganja-* v postnih dneh, ko smo dan za dnem dobivale samo fižol ali riž brez vsakršne zabele Obe sobi je povezoval slepi hodnik, od koder n prodrl noben žarek svetlobe in ki nam je služi' za večerno in nočno branje, ker smo po sobah morale ugasniti luč pozimi ob osmih, poleti pr ob devetih, po tako imenovanem -zvonenju-Zdl se mi, da smo takrat prebrale zelo veliko posebno strokovne literature.
Večina tovarišic — takratnih pripornic — danes ni več živih. Zgodovina pa bo nedvomno zapisala o njihovem revolucionarnem delu ln življenju svetle strani v galeriji likov revolucionarjev, med katerimi so bile tudi tovarišice iz , Požarevca.	LIDIJA SENTJURC
Ta članek tovarišice Lidije Sentjurčeve je lz -Zbornika spominov aktivistov revolucionarnega gibinja«, ki ga sedaj pripravljajo za tisk. — Objavljen je bil v »Komunistu«.
RASLI SO l DOMOVINO
29. november letošnjega leta bo minilo 16 let od Drugega zasedanja AVNOJ, šestnajst let obstoja naše države.
V	teh šestnajstih Letih je dosegla velik napredek.
V	tem obdobju se je povečalo število prebivalcev za 6 milijonov in jih je sedaj nad 18 milijonov.
Industrijska proizvodnja se je v primerjavi s predvojno povečala za več kot tri in polkrat in stoji le-ta po svojem porastu v zadnjih letih na prvem mestu v svetu. Tudi kmetijska proizvodnja je posegla v poslednjih letih velik napredek. Na kulturnem področju vidimo prav tako velik razcvet. Odprli smo mnogo šol, fakultet, gledališč, radijskih postaj itd. Naša država se razvija in raste. Raste prav tako njen ugled v svetu. Rastejo pa tudi naši ljudje.
Tu bomo spregovorili nekaj besed o nekaterih izmed tistih, ki so se razvili prav v našem socialističnem družbenem redu.
•
MARA CRNJANESKl je imela 1949. leta vsega dva razreda gimnazije, a je bila po končani vojni leta 1945 doma in je pomagala materi. Toda leta 1949 je šla v službo in sklenila, da bo skončala gimnazijo in študij. Želela je, da postane zdravnica. To pa ni bilo lahko. Treba je bilo žrtvovati na račun spanja in noči. Toda dekle je bilo vztrajno. Leta 1952 je skončala gimnazijo in se vpisala na medicinsko fakulteto.
, Predamo in marljivo se je učila in danes je zdravnica.
Uresničila je s svojim trudom svoje sanje. Danes marljivo in predano služi domovini.
IVAN MARINKOVIČ iz Zagreba je med vojno zgubil starše ter je po vojni ostal sirota, ki se je zanjo brigala samo teta. In ker je sama morala hoditi v službo, je fant ostal prepuščen sam sebi. Prišel je pod vpliv nepridipravov z ulice. Večkrat so ga prijeli zaradi kraje ter je prišel končno v poboljševalnico.' Od tu je dvakrat pobegnil in vsakokrat so ga prijeli. Nazadnje se je umiril ln pričel se je učiti, in delati Posebno ga je zanimala radietehnika. Danes več ne misli na krajo in še fdruge prestopke. Sedaj je visrl-v-kvalificiran mojster v neki zagrebški tovarni, ki izdeluje radiotehnične predmete. Pripravlja se. da prihodnje. leto napravi sprejemni izpit na tehnični fakulteti. Tudi njemu je socialistična domovina pripomogla, da je našel sam sebe in prišel na pravo pot.
ANICA ZAGORlSEK iz Ljubljane je takoj po vojni začela delati kot hišna pomočnica, vendar ni bila zadovoljna s tem. Želela je, da se česa izuči. Hotela je skončati strojepisni in stenografski tečaj. Ljudje, ki je pri njih delala, niso imeli razumevanja za njene želje. Zapustila jih je in postala čistilka v neki ustanovi. Zvečer se je učila strojepisja in stenografije. Več njenih prijateljev ni verjelo, da bo v svojem hotenju uspela. Ona pa je bila vztrajna.
Naučila se je strojepisja in stenografije. In nenehno je delala na tem, da se v svoji stroki izpopolni.
Danes je dekle med našimi najboljšimi strojepiskami in stenografi. Preveva jo prepričanje, da bo na tem področju več storila za domovino kot prej, ko je bila hišna pomočnica in čistilka.
VERA MARKOVIČ iz Sarajeva je bila leta 1945 stara 13 let. Hodila je v 3. razred gimnazije in je bila dobra dijakinja. Ze takrat je bilo opaziti, da jo zanima zgodovina. Ne samo zato, ker je v narodnoosvobodilni vojni zgubila očeta in štiri strice, pač pa bolj zaradi tega, ker jo je zanimala zgodovina naših narodov in jo je hotela poznati.
Zato se je vpisala na filozofsko fakulteto v Zagrebu in začela študirati zgodovino. Po nesreči se je poročila s človekom, ki je ni razumel, zato ni mogla študija skončati pravočasno, vendar ji je to le uspelo. Danes dela Vera Markovič v Inštitutu za proučevanje delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini ter jo štejejo med najboljše zgodovinarje mlade generacije in ima pred sabo najlepše perspektive. V kratkem namerava delati doktorsko disertacijo.
DR. TRAJKO KONEVSK1, docent na pravni fakulteti v Skoplju, je bil leta 1945 poročnik JLA in komisar čete. Kmalu nato je moral zaradi bolezni, ki jo je dobil v raznih bolgarskih zaporih in taboriščih med vojno, opustiti vojaško služlbo. Zaposlil se je v gospodarstvu in delal na raznih mestih, a zdravje se mu je spet poslabšalo.
Ko je drugič ozdravil, se je odločil skončati Študij na pravni fakulteti in se pripraviti na disertacijo. V 5 letih je dosegel prvo ln drugo.
Danes se trudi, da bi prinesel čim več svojega znanja na mlado generacijo.
DRAGO CAVOR, predsednik delavskega sveta v Železarni Nikšič je bil leta 1945 nekvalificiran delavec. Takrat je sklenil, da se strokovno izpopolni. Delal je nu tem. Danes je med prvimi delavci v tej mladi ln perspektivni železarni. Skupno z njo je rastel tudi on.
Danes se trudi, da bi prenesel čim več svojega zna-železamiškega obrata. Hkrati je član Predsedstva Centralnega odbora sindikata ru(Jurskih ln metalurških delavcev ter kemične industrije Jugoslavije, član Predsedstva Republiškega odbora sindikata v Črni gori ter opravlja še vrsto drugih važnih funkcij. Nenehno pa dela, da si povečti splošno in strokovno izobrazbo.
*
Stotisočem ljudi je naša socialistična ureditev ustvarila polno možnost! za napredek in razvoj. In nešteti te možppsti tudi izkoriščajo. Tudi to bo pripomoglo k splošnemu razvoju in napredku naše države.
Branko Djukič
-------------------------------------/-------------------
IZ ŽIVLJENJA BRIGADIRJEV NA AVTOCESTI
Na trasi
Nikjer na nebu ni bilo niti oblaka, samce je neusmiljeno pripekalo nad odsekom avtoceste pri Nišu. Na trasi je vladalo živahno vrvenje, mladinci so kopali zemljo, jo nakladali na samokolnice in odvažali na nasip.
Včeraj je bila naša četa najboljša, zato smo se trudili z vsemi močmi, da bi obdržali to prvenstvo.
Med dvema zamahoma s krampom sem se skriva) ozrl k svoji sodelavki, ki je nakladala zemljo na samokolnico. Bila je to študentka kemije, živahna in vedno vesela rjavolaska. Ze sem se hotel obrniti, ko sem opazil na njeni lopati majhen, temnordeč madež. Odložil sem kramp, pristopil k njej, jo prijel za ročice in jih obrnil.. Njene male dlani so bile vse pokrite z žulji, iz katerih je curljala kri.
»Pojdi tako) k zdravniku, da ti obveže rokeJ« sem Ji dejal
»Oh, to ni nič,- je odvrnila ln hotela nadaljevati z delom.
Sele sedaj se mi je posvetilo, zakaj je bila sicer vedno vesela in razigrana Zora zadnje čase tako tiha in mirna, in se je izogibala naše družbe. Bala se je, da ne bi kdo odkril njenih žuljev, ker je vedela, da bi potem naša četa izgubila delavca in bi jo mladinci drugih čet lahko premagali.
Kljub njenemu ugovarjanju sem jo odpeljal v ambulanto in se takoj vrnil na delo. Trudili smo se, čeprav' smo vedeli, da bomo danes premagani, ker ne bomo mogli napraviti toliko kakor drugi.
Cez dobro uro sc je Zora vrnila z obvezanimi rokami, prijela za lopato in kljub zdravnikovi prepovedi pričela nakladati zemljo na samokolnico.
Ta njena požrtvovalnost je povzročila, da smo se pričeli skoraj sramovati pred to drobno deklico. Z novimi močmi smo se spoprijeli z zemljo, in ko srna ob koncu dela vzravnali svoje trudne hrbte, da smo tudi danes zmagovalci tn vedeli sm*., da ima ona največ zaslug za to našo zmago.
Zbrali smo se okrog njr in ji čestitali, a ona ja v zadregi povesila pogled svojih k-asnih Črnih oči, k» smo ji stiskali obvezano ročico.	- -nnb)
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
PRIPRAVE ZA ODDIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Sedaj je čas
dopusti so za nami, ob jadranski in istrski obali M več tetinega razgibanega živ-tiw»a ko* v poletnih mesecih. Tamkaj so bili na letnem oddihu po prizadevanju svojih sinil Ifcainlh organizacij in vodstev na«h goepodaiskih podjetij tudi delovni ljudje naših revirjev.
katere posamezni delovni kolektivi plačujejo letno skupno 1,400.000 din najemnine. In prav trenutno pomanjkanje večjih finančnih sredstev je napotilo naše delovne kolektive v to, da so se orientirali na najemanje raznih poslopij za letni oddih. Zato imajo danes svoje počitniške
kvenici s 24 ležišči, industrijska rudarska šola (LRS) pa ima v najemu vsako poletje na otoku Braču sobe z 80 ležišči, kar zadostuje za potrebe njenega kolektiva oz. njenih učencev. Tamkaj so letos letovali tudi člani kolektiva Elek-tro-standard Trbovlje.
Podjetje »Mehanika« v Trbovljah ima v najemu vilo z 12 ležišči in lastno kuhinjo v Crikve-nici, nima pa perspektiv za bodoče, ker sedanji lastnik vikx prodaja, kolektiv te tovarne pa nima zadostnih finančnih sredstev za odkup vile.
Za kolektiv ObLO Trbovlje je bilo letos glede letovanja poskrbljeno v Crikvenici, kjer je bila na razpolago vila z 10 ležišči, razen tega pa imajo tl uslužbenci na razpolago še 4 ležišča v Bohinju
In dva na Rabu. — Investicijski biro v Trbovljah ima za oddih svojih uslužbencev v najemu vilo na Rabu z 22 ležišči ter so v njegovem sklopu letovali tudi člani kolektiva Elektro- Trbovlje. Vsi ostali kolektivi trboveljskih gospodarskih organizacij pa ne razpolagajo s svojimi oz. najetimi počitniškimi domovi razen Elektrarne Trbovlje in PTT.
Letošnje leto Je v navedenih počitniških domovih in krajih letovalo 3.588 ljudi oz. 1745 članov kolektivov, 863 svojcev in 980 otrok. Te številke so sicer na videz velike, vendar bi število koristnikov razpoJožUtvih počitniških mest bilo lahko še večje. Predvsem bo naloga za bodoče, da se pri sindikalnih podružnicah postavijo komisije za oddih« kjer teh še ni. Nadaljuja njihova naloga bo, da kapacitete počitniških domov razširijo s formiranjem počitniških skupnosti in s preusmeritvijo na gradnjo lastnih kapacitet.
Pri razvijanju oz. povečanju že obstoječih počitniških domov bo treba težiti za tem, da se omenjenim delovnim kolektivom pridružijo tudi kolektivi, ki zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sred-
stev nimajo možnosti za gradnjo svojih domov. Zelo važna naloga bo v bodoče še, da v okviru počitniških skupnosti mislijo tudi na upokojence. V letošnjem letu Je namreč v počitniških domovih Rudnika, STT in Cementarne Trbovlje letovalo okrog 100 upokojencev. Nič manj važna naloga naših sindikatov ne bo v prihodnje, da skušajo izkoristiti razpoložljive kapacitete z razširjenjem na več letovalnih mesecev In ne samo na tri poletne mesece.
Komisija za dlidih pri ObSS Trbovlje predlaga razen izkoriščanja počitniških domov tudi večjo dejavnost v prirejanju skupnih izletov v kolektivih. Posebno so priporočljivi nedeljski izleti v naravo in planine. Lepo urejeni planinski domovi v neposredni bližini revirjev, kot n. pr. Partizanski vrh. Mrzlica, Kum, Zasavska gora, Kal in še drugi, nudijo lepe možnosti za prirejanje takih koristnih skupnih izletov.
Problemov v tem pogledu Je dovolj in prav v bližnjih zimskih mesecih bo priložnost, da odprta vprašanja skušamo rešiti, da bo pomladi vse pripravljeno v korist naših delovnih ljudi.
ZAGORSKI RUDARJI SO RAZPRAVLJALI 0 INVESTICIJAH ZA PRIHODNJE LETO
Uspeh z boljšo organizacijo dela

POGLED NA OHRIDSKO JEZERO
Sindikati so vprašanju cenenega in zdravega oddiiha naših delovnih ljudi posvečali obilo truda, saj »o uspeli v tem, da so naše gospodarske organizacije ustanavljale počitniške domove ob naši slovenski obali, v delu Hrvetskega Primorja ter detoma na Gorenjskem in Štajerskem. Danes razpolagajo naši delovni kolektivi in sindikalne organizacije že s približno 400 ledišči v teh domovih. Naj-važnejša naloga vseh prizadetih pa je razširitev že obstoječih kapacitet. Posebno poglavje, ki se ob tem pojavlja, je, da je skoraj polovica omenjenih kapacitet v najetih zgradbah, za
domoVe le močnejši delovni kolektivi v našem Zasavju, kot na primer Rudnik Trbovlje-H rastni k, Cementarna in Strojna tovarna iz Trbovelj. Vendar se tudi v drugih sindikalnih podružnicah oziroma gospodarskih podjetjih položaj boljša in postaja počitniška dejavnost Iz leta v leto močnejša. Ce namreč primerjamo število vseh zaposlenih. ki jih je okrog 6 tisoč, nas število delovnih ljudi, ki prežive svoje letne počitnice v naših počitniških domovih, ne more zadovoljiti, saj se tega oddiha posluži le 30 odstotkov rudarjev jn ostalih delavcev.
KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE POČITNIŠKIH DOMOV
Rudnik Trbovlje-Hrastnlk Je letošnje leto peetavil na Rabu počitniški dom za rudarje s kapaciteto 121 ležišč v obliki pavlljon-skege sistema, razen tega pa ima v najemu le vilo z 20 ležišči. V Izgradnjo tega pavlljonskega doma Je podjetje vložilo precejšnja sredstva. Dom upravlja poseben upravni odbor, z dovoljenjem počitniških mest pa razpolaga sindikalna podružnica rudarjev. Rudnik Ima razen omenjenega doma še vilo z 28 ležišči na Bledu, s katerimi ležišči oa. počitniškimi mesti pa razpolaga sindikalna podružnica v Hrastniku, prav tako Je počttnlšHi dom rudarjev na Partizanskem vrhu last sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah.
Strojna tovarna v Trbovljah (8TT) že šesto leto pošilja člane svojega delovnega kolektiva na oddih v Crikvenko, kjer sl Je postavHa camping iz weekend hi-
šic in šotorov s kapaciteto 68 ležišč, razen tega ima v najemu še vilo s 16 ležišči. Je pa v načrtu izdelava počitniških prostorov, kjer predvidevajo paviljonsko gradnjo e kapaciteto 88—100 ležišč. Načrti so že v izdelavi, Nadalje ima kolektiv STT še rezervirana počitniška mesta na Pohorju in letošnje leto v Bohinju.
Tudi Cementarna Trbovlje ima svoje počitniške prostore v Ctl-
0BCNI ZBORI SZDL SO SE ZAČELI
V soboto so se začeli v Trbovljah občni zbori terenskih organizacij SS&DL, ki bodo končani do 3. decembra t. 1. Občin, ske volitve v nova vodstva »o predvidena za 13. december.
Na zadnjem zasedanju so članii delavskega sveta Rudnika Zagorje razpravljali 0 proizvodnih uspehih v IH- tromesečju letošnjega leta in o planu investicij za leto 1960.
Proizvodni načrt za tretje četrtletje so zagorski rudarji prekoračil z.a 4,2°/» od predvidenega, in sicer so nakopal; 150.900 ton premoga. Ob nedeljah so nakopali 470 vagonov premoga. Dnevno so rudarji povprečno pridobili v jami 1902 toni ali 1,1% več, kot določa plan. — Kakovost premoga se je znatno popravila, m pa bila boljša kot v I. polletju letos, namreč količina debetih vrst premoga je bila v septembru manjša kot v povprečju lanskega leta, to Pa zaradii slabših odkopnih 'razmer v jami, kjer so morali premog odkopavati v celinskih etažah in pod gramozom, kjer se premog pri pridobivanju bolj drobi.
Na dosego proizvodnje kapacitete so vplivale razen občutnega pomanjkanja delovne sile
(zaradi pomanjkanja stanovanj) tudi — kakor smo že omenili — težje odkopne razmere zaradi odkopavanja premogovnih etaž pod gramozom in na celini. Tudi izrabljena separacija je tesno grlo v proizvodnem procesu rudnika.
V tretjem tromesečju so rudarja dosegi; na moža in dnino 1,25 tone premoga, kar je 4,2 odstotka več, kot predvideno. To so dosegli z boljšo organizacijo delovnega procesa, predvsem pa z zmanjšanjem neproduktivnih delovnih mest.
Zagorski rudnik je s presežkom proizvodnega načrta za 4,2 odstotka v tretjem kvartalu povečal tudi finančni rezultat. Zaradi zvišanja produkcije so se kajpak zmanjšani tudi režijski stroški na pridobljeno tono premoga.
Člani delavskega sveta zagorskega rudnika So ob tej priložnosti sprejeli program investicijskih del za prihodnje leto. Vsa sredstva in amortizacije, ki bodo na voj jo v letu 1960,
Važno obvestilo vsem naročnikom »Zasavskega tednika«
Prihodnja številka Zasavskega tednika bo Izšla 9. decembra in je ta številka dvojna (47/48). Do tega ukrepa smo prišli, ker tiskarna časopisnega založniškega podjetja »Delo« v dneh 29., 30. novembra in 1. decembra ne dela. Zato izdajamo to številko tednika na 12 straneh.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«
V DECEMBRU BOMO VOLILI NOVA VODSTVA V ODBORE SZDL
Trbovejska bolnišnca je pretesna
Trboveljska bolnišnica je bila sezidana leta 1925. Sezidala jo je tedanja Bratovska skladnica, ki je združevala okrog 6000 zavarovancev (delavce in uslufcbence bivše Trboveljske premo-gokopne družbe) in je zaradi tega njena kapaciteta 75 bolniških postelj popolnoma zadostovala.
Po vojni — odroma že med vojno — je bolnišnica postala splošna in so z utesnitvijo uspeli, da ima le-ta sedaj 127 postelj, kar pa je seveda še vse premalo in morajo zato nujne bolnike nameščati v bolnšnici zasilno.
O razširjenju bolnišnice govorijo že od leta 1949. Stvar je nekako stekla konec lanskega leta, ko so se odločili za zidavo nove bolnišnice v več fazah. — Najprej bodo zgradili pediatrijo (otroški oddelek). Za pričetek del in za načrte je OLO odobril letos 21 milijonov dinarjev. Kot smo zvedeli, bo imela bolnišnica, ko bo popolnoma dograjena, 250 bolniških postelj, kar bo zadostovalo. Gradili jo bodo kakšnih 6—7 let.
Tesni prosVori pa niso edina stvar, ki dela upravi bolnišnice sive lase. Tudi kadrovsko vprašanje je v njej problematično. Predvsem primanjkuje srednjega medicinskega kadra. Stanje bodo na upravi skušali izboljšati s pomočjo štependiranja. Ko smo povprašali,, kako stoje finančno, smo zvedeli, da imajo tudi oni težave, predvsem zaradi tega, ker cene živil naraščajo in se zato večajo stroški oskrbnega dne. Ta znaša sedaj 1659 din, kar je razmeroma
malo, če pomislimo, da le-ta dosega v Ljubljani ponekod 3000 din.
Prihodnje leto bo uprava bolnišnice prisiljena zvišati ceno oskrbnega dne na 1880 din, kajti računi so pokazali, da drugače ne bo šlo.
Iz statističnih podatkov smo videli, da je trboveljska bolnišnica od 14 v Sloveniji peta najcenejša in da ima tudi zelo kratko ležalno dobo, kar je posledica velike obremenjenosti, na drugi strani pa posledica visoke kvalitete zdravljenja
Nega bolnikov pa ne trpi le zaradi tesnih prostorov, v katerih stoje postelje, ampak tudi zaradi zastarelih kuhinjskih in drugih naprav. To težavo so omilili delno z mehanizacijo kuhinje in nakupom novih pralnih strojev ter preureditvijo kurilnice.
Upravo bolnišnice pa teži vprašanje, kam spraviti 9 uslužbenk, ki stanujejo na podstrešju, kar je bilo zaradi požarne nevarnosti že lani prepovedano. Sploh je stanovanjsko vprašanje tudi pri njih problematično, ker uprava ne more dobiti potrebnih ljudi, če jim ne more nuditi stanovanja.
Ko smo na upravi vprašali, čemu pripisujejo takšno obremenjenost, ki znaša 3400 oskrbnih dni mesečno ozir. 42.000 letno, so nam napovedali, da je do tega prišlo, ker se je krog oziroma število zavarovancev zelo razširilo, pa tudi zdravstvena prosvetljenost Je prispevala svoje.
Družbeno upravljanje, ki je uvedeno
tudi v tej ustanovi, se je pokazalo kot izredno koristno in uspešno. Odkar delajo v njej organi družbene uprave, je uspelo napraviti več kot prej v 25 letih. Predvsem so za bolnišnico nakupili precejšnje število novih aparatov, obnovili potreben tekstil in modernizirali nekatere dele bolnišnice, kot smo že prej omenili. Družbeno upravljanje je pripomoglo, da so se ljudje bolj zainteresirali za delo ustanove. Skoda je le, da so delegirani člani preobremenjeni še z drugmi funkcijami, tako da se ne morejo popolnoma posvetiti temu delu.
Na koncu smo se še pozanimali, kako je pomanjkanje vode v kraju prizadelo bolnišnico .— Prvo ,kar so nam dejali, je, da plačujejo od vseh bolnišnic v Sloveniji najdražjo vodo in da plačajo za vodo več kot za kruh(!)i. Komunali zamerijo tudi to, da jih predhodno ni obvestila, kdaj bodo vodo zaprli, tako da so naenkrat ostali brez nje. — Za skrajni primer so te dni v bolnišnici uredili lasten rezervoar, ki drži 3 kub. metre, kar pa zadostuje le za tri ure.
Angleška etanišča uporablja po 25 ljudi en WC, in lahko si mislimo, kaj se zgodi, kadar ni vode. Ker imajo večino aparatov na vodo (aspirator, hladilnik) je tudi normalno zdravljenje zelo otežkočeno.
To so torej uspehi in težave trboveljske bolnišnice, ki je ena izmed najvažnejših ustanov v trboveljski dolini, zato zasluži vso pazljivost in skrb.
D.
OB ZAČETKU
POSPEŠENEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V ZASAVJU
Pogumno naprej
Zadnjič sem govoril z materjo, ki je prišla prvič po petindvajsetih letih v šolo. Vsa radovedna se je vpisala v večerno šolo za starše. Že večkrat so jo vabili v šolo na roditeljske sestanke, toda za to nikoli ni bilo časa. Dva, trikrat je poslala moža, ki ji je venomer povedal kako je bilo, o čem eo govorili in kaj sklenili. Zdaj sta jo starejša dva, ki bosta skoraj zar>u-
ževalne odbore in krožke vabimo izkušene in neizkušene ljudi. Prvi naj neizkušene privadijo organiziranega dela. Dostikrat se pri tem našem opravilu spričkamo ali ugotavljamo, da se nam to ali ono ni v celoti posrečilo. Navadili smo se, da nem naj vsaka želja ali delo takoj rodi uspeh. Skratka: tu pa tam smo neučakani, in hlepimo po takojšnjih uspehih. Prt'
znašajo 450 milijonov dinarjev. Za rekonstrukcijo zagorske reparacije je predvideno 122,130.000 dinarjev, za izgradnjo nove ceste od separacije do Lok pa
118.730.000	din. Prav tako je do. ločeno za ureditev pridobivanja zasipnega materiala na obratu Kotredež z Ocepkovega vrha
72.790.000	din, za jamske gradnje 83,760.000 din, za ostale zunanje gradnje pa 1 milijon din.
68 odstotkov predvidenih investicijskih sredstev bodo na rudniku porabili za zunanje investicije, vendar nujnost narekuje tak ukrep. Poudariti je namreč treba, da je rekonstrukcija separacije, ki je na programu že nekaj let, nujna, saj pomenijo izrabljene naprave stare separacije občutno tesno grlo v proizvodnem procesu in ne dovoljujejo v pridobivanju premoga morebitnih konic. Nujna je nadalje gradnja nove ceste do Lok, da bo mogoče opustiti loški rov in odkopavati premog na obratu Kisovec v polju D na jamskem obzorju. Potrebno je pripraviti tudi Ocepkov vrh za pridobivanje zasipnega materiala za obrat Kotredež, saj sta dosedanja žičnica in razkladalna postaja z bunkerjem na Čilenci zaradi rudarjenja v premiku.
V jamskih investicijah pa je predvidena dograditev IV. obzorja v jami Loke in dograditev VI. obzorja v kotredeški jami. Na obratu Orlek bodo začeli z odpiranjem II. obzorja,
M. L.
IZ TRBOVELJ
0 DELOVNIH rOGODBAH PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH
Pretekli teden so končali v trboveljski občini s sklepanjem delovnih pogodb med zasebnimi obrtniki in prt njih zaposlenimi delavci. Delovne pogodbe je sklenilo 26 zasebnih obrtnikov z 52 zaposlenimi delavci-Vse delo je opravila posebna komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Trbovlje, v kateri so btil razen zastopnika občinskega ljudskega odbora tudi zastopniki pododbora obrtne zbornice.
Na občinskem sindikalnem svetu smo Izvedeli, da je sklepanje pogod potekalo dokaj dokaj dobro in da prt določevanju plač ni bilo preveč težav. V glavnem so bile pogodbene plače v okviru najnižjih možnih plač po kategorijah in o katerih sta se predhodno sporazumela okrajni sindikalni svet in okrajna obrtna zbornica ob upoštevanju prakse tn strokovnosti posameznega delavca. Bill so tudi primeri, ko ee je bilo treba pogajati za dinar ali dva, višjo urno plačo, kar je vsekakor dalo kaj čudno mnenje o posameznih zasebnih obrtnikih. Bilo je tudi tarnanja o povišanju družbenih dajatev spričo višje pogojene plače z novimi pogodbami. Moramo naglasiti, da Je tudi v zasebni obrti potrebno plačilo fa storjeno delo ter vplačati potrebne dajatve.
S-edaj ko so pogodbe sklenjene, ter določene nove plače, bo vsekakor dolžnost zasebnih obrtnikov, da upoštevajo tako določila kolektivne pogodbe kakor delovne pogodbe, da ne bo primerov, kjer bo predpisano eno, izvajanje pa drugo, glede česar bo vsekakor moral posredovati tudi Inšpektorat za delo z občasnimi inšpekcijami.
Glede delovnih pogodb je važno pripomniti tudi to, da se mora ob vsaki sprememb! plač skleniti nova pogodba, ravno tako tudi z vsakim na novo sprejetim delavcem. Zato bo tud| delo komisije pri ObSS stalnega značaja in se bodo zasebni obrtniki lahko stalno obračali na to komisijo ob vsakem trenutku.
STRASTNI ZBIRATELJI ZNAMK PRI DELU
stila osnovno šolo, nagovorila, naj gre poslušat tista večerna predavanja, bo vsaj videla šoL eke prostore od znotraj. Priznala mi je, da res ni šla samo zaradi šolskih prostorov, marveč zato, ker ima še dva mlajša, ki bi jima rada pomagala, da bi dobila čimveč dobre in skrbne vzgoje.
Že prvo pripovedovanj© predavatelja se ji je globoko vtisnilo v spomin. Tega vsega, kar je slišala, ni pričakovala. Vse bolj preprosto si je zamišljala otrokovo šolanje in vse bolj preprosta se ji je zdela današnja šola. Kajpak sedla je v zadnjo klop, toda ko se je morala preseliti bliže. — tako 1e želel predavatelj, jn je bila čisto pred njim, je ob njegovem pripovedovanju pozabila na vse. Pači Tik pred koncem ti je nenadoma šinil v glavo spomin na lastno šolanje. Kako velikanska razlika! Njena mati ni bila za časa njenega šolanja nikdar v šoli. Kje neki, da bi stopila pred učiteljal Le kaj naij bi iskala pri njem? On je bil samo za otroke, za starše se ni brigal. Tisti večer je prišla domov vsa omotična. Samo poldrugo uro je sedeta in poslušala, pa zvedela toliko lepega jn koristnega. Zal ji je bilo, da že prej ml poskusila.
Ko smo zbirali prlglasnlce za šolo za mlade zakonce ali za bodoče življenje, smo vabili tu. dl fante. Naleteli smo na posmeh jn ironično zbadanje. Ne. kdo je celo dejal, da je to samo za dekleta, da fantje že dovolj vedo o teh rečeh. Zaman smo mu dokazovali, da sta za zakon potrebna vedno dva človeka različnih spolov. To je seveda priznal, toda v šolo naj hodijo le samo dekleta.
Po prvem predavanju v tej zares potrebni šoli, sem govoril z mladim fantom. Nič n| omahoval: priznal je. da hi mu bilo žal, če bi zamudil to priliko, ljem vztrajal do konca, pa ne Nič ni prikrival, da bo z. veseljem vztrajal do konca, pa na samo zavoljo vztrajnosti; že prvo predavanje je bilo tako zanimivo. da bd ga bili potrebni Vsi doraščajoči fantje. Prijatelja je že pripeljal, morda bo njegov prijatelj pripeljal še koga drugega.
In tako je malone vsepovsod: prvi nerodnosti, plahosti in celo jronijt se takoj po prvem poskusu pridruži samozavest in pa odločnost: začel sem, nrmego se bom naučil, znanje pa je da. nes tisto, kar človeka dela vrednega, kur mu pomaga do bol)-Scga življenja, in kar tl ne more nihče vzeti. Sto in sto tiudi v naših zasavskih občinah je letos prišlo v šolske klopi, dvorane, sobe, — po znanje. Kar mogočno smo ponekod zastavili, kot da bi imeli že kdo ve koliko Izkušeni al| rezultatov. Dobro Je to, da smo začeli z malo večjim upanjem v uspeh vsega tega našega hotenja. Ustanovil1 smo šole za starše, za bodoče življenje, pa politične šole, pa večerne osemletke, pa srednje šole In se lotili organizacijo zanimivih poljudnoznanstvenih, strokovnih In političnih preda• vanj. Pripravljamo tečaje, seminarje in .govorimo o potrebi izobraževalnih središč v večjih podjetjih in ne vem še kakšnih izobraževalnih Institucijah. De. lavsklm univerzam smo dali vso potrebno pomoč |n jim pomagamo do prave veljave. V lzobra-
tem pa pozabljamo, da smo začeli iz tako rekoč ničesar, da nam je pri začetnem delu botrovala samo naša živa in stvarna želja, da bi čim več znali in se tako postavili v vrst© tistih, ki precej znajo.
Nekateri se vprašujejo: ja, pa kam vse to pelje? Kdo pa bo delal, če bomo imeli vsi, kaj vem kakšne šole in tečaje? Saj vsi ne moremo biti šolani, vsi ne moremo biti kanclisti, uradniki. uslužbenci in tehnik: ali celo Inženirji! In taka vprašanja potem sprožijo še večji val ugibanj, prerokovanj, najčešče slabih, ki se vsa zlivajo v eno samo vprašanje: tile naši funkcionarji Pa zares ne vedo kaj hi radi in kam bo to pripeljalo. — Kadar naletimo na taka in podobna vprašanja, smo nerodni. Včasih celo prikimavamo, namesto da bi energično, vztrajno in možato dokazovali, da so minili časi. ko je bil izobražen samo tehnik, inženir, učitelj, sodnik ali zdravnik, ali pa tisti, ki so imeli toliko denarja in sreče, da so se lahko šolali v mladosti. Danes pa nam gre za to da bi vsak naš človek, kjer koli dela, |n kakršen kolt -»oklic opravlja, znal več in več. Samo znanje in delo na.m lahko pripomoreta k večji proizvodnji, več kruha in lepšemu življenju. Samo tisti, ki več zna, več veljal pravi pregovor. In pregovor miti ni nov, marveč zelo zelo star.
Ali je to vse, kar smo letos pospešeno začeli? Ne! Saj smo šele na začetlfM. Vsakdanje kipeče življenje in vrvenje bo terjalo nove oblike Izobraževanja, novih metod in vzgibov. Morda bomo prihodnje leto tisto, kar se je danes pokazalo za koristno ali potrebno, zamenjali s čim bolj koristnim. Zato naj velja uvodna beseda: 1® pogumno naprej!
Trboveljski ribiči so marljivi
Ko si Je nekdanje ribiško društvo v Trbovljah pred leti za* dalo nalogo, da sl zgradi ribogojnico, si takratno vodstvo društva n, mislilo, da bo ta obje«* zavzel laik obseg. Takratni odbor društva s predsednikom tov. P11*? kom na čelu, ki še danes krmar* ladjo ribiške dejavnosti v kraju-si Je prvotno zamislil napravi* le nekaj vališč, kjer naj bi vz*"_ Jall postrvi, tako potočne kot k* lifomljs-ke, samo za domače P®.* toke. Upravo ribogojnice Je Privzel tov, Bombek, ki Jo še vedo vodi in se le pod njim razvila n zgledno višino.	..
Ribogojnica je taut Zveze rlP' »kih družin v Trbovljah. Da pa * finančni položaj tega oš-lekta a' di. če se mora ribogojnica sam vzdrževati, se Je upravni <x**y zveze odločil, da ribogojnico , finančnem pogledu vodi ločeno ” blagajne zveze. V ta namen • izvolili 5-članskl odbor, ki fi8 stavljajo po l član ribiške d* žtne Litiji, Zagorje, TrbovU Hrastnik in Radeče. Ta odbor v d| In upravlja ribogojnico po ’ vodilih upravnega odbora zve„,|j-
Letos Je upravni odibor rafr‘ ,a IJal, da bi nakupil nekaj riD trboveljski trg za široko PO“er* njo. Ker v Trbovljah ni prim ,e nega kraja za krapje ribnike, odbor naročil okrog 2030 kg »0. pov iz Ptuja. Takoj pri Prv\,i,or Siljkl krapov (500 kg) pa je ®®,„p sprevidel, da potrošniki *“gU pritožbam, da na domačem * go ni rib, ne segalo po krapih, k®r<r blli na trboveljskem trgu nau-j, daj Odbor le Imel obilo *" 0v da Je naročeno pošiljko le vnovčil, bil pa je prisiljen o -j, lo količino naročenih krapov povedati,	,oliK®
I-eto« je ribogojnica že t0.,ne napredovalo, da prodajo Kr,Tcnl-postrvi po znižani dnevni v vC» Llubltelje postrvje pečenke (rvl Ičamo po tej poti, da so *?!,inl®* vsak dan naprodaj v rlb°«°J ob Savi, nedaleč oa žeiejsitis* staje Trbovlje
CESTO IZ LJUBLJANE PROTI LITIJI BO TREBA KMALU PRELOŽITI
] Ze dvakrat preplavljena cesta pri Hotiču
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Poslovnik o delu delavskega sveta
V GOBAH JE ZE PRVI SNEG
Letošnje deževje je kar dvakrat pretrgalo promet po cesti iz Ljubljane proti Litiji po levem bregu Save, mimo Hotiča in Sp. Loga. Deževje 1e dvignilo Savo, ki je preplavila cesto na odseku pri Kreljici med Hotičem in Zg. Logom, kjer sfe cesta približa reki Savi. Prvo letošnje jesensko deževje pa je preplavilo tudi cesto po desnem bregu Save v bližini Poganika.
Vse proti koncu preteklega meseca oktobra smo imeli razmeroma občutno sušo. Ponekod, zlasti po hribih, so presahnili celo studenci in so imeli kmečki ljudje, ki so navezani na vodo iz domačih vodnjakov, prazne vodnjake, ter so morali v škafih od drugod donašati pitno vedo. Tudi reka Sava je tako močno padla, da so stari domačini trdili, da take občutne suše in tako nizke Save niso videli že štiri desetletja. Proti
Okrepljena zavest upravljavcev
Delavski svet z zadovoljivem ugotavlja, da bomo le-proizvodnjo za nekaj odmikov celo presegli... "
—	Tričetrletni gospodarski j^Peh našega podjetja potrjuje, ,a smo premagali težave, in da ahko upamo — če ne bo ne-^sdvidenih težav — na ugod-a° letno realizacijo . •.
Delavski svet ugotavlja, da se že kažejo prvi uspehi stimu-ivnejšega nagrajevanja, to pa aas sili, da še izpopolnjujejo gi-elem nagrajevanja...
—	Kljub visokemu porastu Voole-nj in letnim dopustom , amo vse pogoje za dosego elnega nač-ta ...
— Letos se je število zaposle-6lh nekoliko zmanjšalo, potek '•'pizvodnje pa kaže, da bomo pub temu do decembra izpolni sprejete obveznosti. Hkrati 6aui -podatki o gibanju proiz-*°dnje povedo, da moramo or-«antzaciji dela posvečati večjo v°z,ornost...
. in podobne izjave smo te til večkrat slišali na zaseda-organov delavskega upravlja. M rudniku, v gradbe-jUštvu, trgovini In vsepovsod anf>. kjer so delavski sveti ”cenjevali letošnje gospodarje-J® In začeli misliti na leto 8®- In te Izjave so skoro vse-j>°vsod silile k premišljevanju: ^ako bi bilo, če bi uspeli v vsa-.6ni zaposlenem vzbuditi ob-Utek. da je njegovo delo prav ,?*o važno, da lahko prav to-
Prispeva k dobremu rezul-
Uko
‘r,'u Podjetja kot delo njegove-8a soseda-
Letošnje ugodne napovedi o . ta®tu proizvodnje In sploh o tastu gospodarskih uspehov °,Prav gotovo zasluga splošnih .Nadevanj vseh naš.h kolek-‘vov, ,
^sledit
vseh
In v nemajhni meri tudi --.ca skrbi organov delavska samoupravljanja. Zavest Pfavljavcev se je v tem letu okrepila. Na tisoče ln tl-
w v upravljavcev je vedelo, da v *®io 1959 nekako prelomnica ^ starim. Saj so že novoletne izvedi kazale, da smo se od-„ 1,1 Izvesti nekatere principe e^sPodarjenja in jim dati pravo, b e»nornsk° osnovo. Ce samo "o ocenimo dosežene uspehe n-^uiatlvnejšega uvajanja na-J^Vanja, lahko potrdimo, da o, s tem začeli uveljavljati , Uovn0 socialistično načelo:
kdor
več skupnosti da. naj več
prejema. Resda se v novo Izdelanih tarifnih pravilnikih še skrivajo napake in usedline starega tarifnega, nagrajevanja, toda tudi te usedline bo pometel nov, svež veter.
Pa vendar je treba ob letošnjih gospodarskih uspehih reč; nekoliko več a človeku, o tistemu, ki vse to ustvarja. Pogosto so naša zasedanja delavskih svetov vse preveč v znamenju številk, primerjav, suhih podatkov in ugotavljanj. Pozabljamo poudariti, da je človek tisti, ki je pripomogel do visokih številk, do teh ali o-nlh podatkov, in zato se včasih v nas predrami tisto:	posvetimo nekoliko
več časa ustvarjalcu, da bo čutil, da ne upravljamo samo stvari, marveč življenje. Zato včasih pravimo: vztrajajmo, da bodo naša zasedanja bolj življenjska. ne pa suhoparna.
Včasih Imamo mnogo časa za to ali ono zadevo, ob vprašanjih pa, ki zadevajo človeka, pa navadno že' utrujeno molčimo ali kvečjemo odkimamo ali prikimamo. Dobro se spominjam primera v nekem na^em podjetju, ko je šlo za skupino delavcev, ki so predlagali, naj bi delavski svet nekoliko več govoril o uvedbi toplih obrokov. Resda Sq nekateri upravljavci ugotovili, da bi bilo treba predlog kompleksno obravnavati, toda nazadnje so zadevo preložili na naslednje zasedanje. In ker se je za naslednje zasedanje spet nabralo več drugih stvari, so to točko spet odložili.
Vem za primer, ko je neki član kolektiva vprašal člana delavskega sveta, če mu lahko pove, kako so rešili na zasedanju vprašanje uvajanja socialne službe. Namesto pravega odgovora je dobil le polovičen odgovor, da za to še ni zrelih pogojev. Nič pa ni povedal, zakaj še niso dozoreli pogoji. Sploh ponekod' delavski sveti še niso našli poti do vseh delavcev v podjetju. Medtem ko se eni prizadevno trudijo, da bi delavcem' razložili, čemu ta ali oni sklep, ln kako je do njega prišlo, se drugi skoraj niti vprašati ne puste, ali pa odgovarjajo polovičarsko in neutemeljeno.
Docela res In pravilno je, da se je zavest upravljavcev pri gospodarjenju v zadnjem obdobju močno okrepila ,da navadno zelo skrbno pretehtajo to ali ono vprašanje preden glasujejo
ali odklonijo predlog. Saj so gospodarji, in dobri gospodarji vedno natanko premislijo, kaj bodo storili, da bo uspeh. Ponekod so tudi že spoznali, da se ne morejo več zanimati samo za razmere v svojem podjetju, ampak da je torišče njihovega dela mnogo širše. Člani delavskih svetov čedalje več bero, si puste to ali ono podrobneje raztolmačiti, zdaj jim ni več tako težko- primerjati številke in preverjati te ati one podatke. Prav zato pa je tembolj važno, da Pri svojem odgovornem delu nikoli ne prezrejo človeka. Vsepovsod tam, kjer so organi delavskega samoupravljanja znali prisluhniti potrebam in željam delovnih ljudi, kjer so znali priti mednje, sta delavski svet in kolektiv ena celota. Tam pa, kjer ni tako, še vedno obstaja tisto nemogoče: MI in VI.
Zdajle bo priložnost, ko bomo spet govorili o proizvodnih nalogah za prihodnje leto, ko bomo kolektivom pravili o tem, kako sl bo treba spet prizadevati, da dosežemo povečano proizvodnjo, da spregovorimo tudi o teh stvareh. Delavci bodo čutili, da so delavski sveti ne samo njihovi predstavniki pri gospodarjenju, ampak izvajalci njihovih hotenj in upravičenih želja. Tedaj se bodo odnosi v podjetjih resnično razvijali tako, kot se morajo, in kot so naši cilji:	človeško, tovariško in v
medsebojnem sodelovanju. Zavest upravljavcev pa se bo tedaj samo stopnjevala In ra-stla.
KAR IŠČEŠ, NAJDEŠ
V Lienzu so mladi ali novi nacist) hoteli praznovati obletnico ustanovitve nacistične stranke In napovedali zborovanje — kje drugje! — v eni značilnih pivnic. Tu se je zbralo kakih 100 mladičev, ki se še navdušujejo za Hitlerja. Kakih dve sto antinacistov pa fe tudi prišlo sem in ko je govornik pričel s slavnostnim govorom, se je nanj usula toča pivskih kozarcev. -Na srečo mladih nacistov je bilo v lokalu mnogo policije, kajti sicer bi nacisti dobili, kar jjm prltlče.
koncu oktobra (28. 10. 1959) pa je nenadoma začelo deževati in jc deževje takoj napolnilo savsko strugo, da se je le-ta dvignila za 444 cm visoko. To vi, soko številko domala pol petih metrov višine !e ugotovil vodo-merilec litijske opazovalne postaje Stane Potokar, 'k| ima samobeleine aparate ln tudi druge vodomerilne naprave po. leg svoje hiše v Podkraju nad Litijo. Ob prvem letošnjem jesenskem deževju je bil možen dovoz iz Ljubljane le po gorski cesti mimo Besnice in Trebelje-vega. Nenadno deževje je napravilo Stanetu Potokarju precej škode tudi zaradi tega, ker je narastla reka Sava in se le drevje, ki ga je donašala reka. ustavilo tik opazovalnega čolna, k: 1e navezan na ograjo litijske opazovalnice. Visoka Savo je butala v čoln in ga premetavala sem in tja, nakar je elementarna sila odtrgala betonski ste briček, na katerega je bil privezan čoln in so ga valovi odrešili s seboj. Ta čoln so Iskali vse doslej, a ga še niso našli.
Ce bj -kdo opazil v strugi niže pod Litijo pogrešani opazovalni čoln, nai to sporoči najbližji postaji Ljudske milice ati pa vodomereu Stanetu Potokarju v Litiji.
S tem čolnom so organi hiti rometeorolbške službe Iz Ljubljane merili večkrat brzlno in smer savskih vodnih valov, ko so zaveslati na sredino reke. Nn sredini Save so merili zmerai tudi rečno globino. Bedna in točna merjenja so oblastem potrebna za projektiranje novih elektrarn v naši dolini, na tudi
zaradi regulacijskih načrtov naše reke.
Deževje zadnjih dni. pro'1 koncu druge dekade v novembru, pa je spet dvignilo reko Savo na 410 cm višine in s tem onemogočilo uporabo zasavske ceste pri Hotiču. Ker nastanejo zaradi visoke vode tudi gospodarske motnje v cestnem prometu, bi bilo prav, ako bi se čimprej lotili preložitve ceste na sedanjem poplavnem ozem. lju med Litijo in Hotičem.
Jože Zupančič
Delavski svet trboveljske Cementarne je na svoji zadnji seji razpravljal o finančnem poročilu za III. tromesečje oziroma o realizaciji dohodka za prvih 9 mesecev letošnjega leta, v katerem je> ugotovljeno, da je podjetje doseglo 1 milijardo 182 milijonov 414 tisoč 824 dinarjev realizacije in s tem tudi zelo pozitiven rezultat, ki je dvignil vrednost obračuna točk kot oblike nagrajevanja delavcev po novem tarifnem pravilniku.
DS je sprejel, nadalje predlog upravnega odbora glede uporabe prispevka sklada za kadre, ki ostane podjetju v
PRI UČENJU
METKA SE PRIDNO UCl — ZORICA JO PA OPAZUJE
višini 1,380.000 din. Pri tem je namenjeno 1 milijon za štipendije, za delavsko univerzo 100.000 din, za predavanja članom kolektiva, za šolnine na mojstrska šoli v Zagrebu ter za večer TSŠ in ESŠ pa ostale sredstva.
Na tej seji so sprejeti tudi rebalans plana 'proizvodnje 1959 glede na ustavitev starih peči s 15. oktobrom 1959. — Ker ni bilo pripomb članov delovnega kolektiva, je DS sprejel pravilnik za razdeljevanje stanovanj, h kateremu je UO že predhodno sprejel nekaj sprememb. Imenovana je bila prav tako nova stanovanjska komisija. Člani delavskega sveta so ob tej priložnosti sprejeli poslovnik o delu DS ter izvolili novega člana upravnega odbora namesto odišlega člana.
Članom delavskega sveta je bilo predočeno plačilo penalov, ki se plačujejo zavodu za soc. zavarovanje zaradi ugotovljenih dejstev, da ob nezgodah niso bili upoštevani varnostni ukrepi, razen tega pa so dali poseben poudarek higiensko-tehnični zaščiti pri delu, uporabi varnostnih naprav fin sredstev ipd.
Zasedanja DS se je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik, ki je posebej poudaril, da je treba analizirati škodo, ki jo napravijo nesreče pri delu. še poseben poudarek je dan na obveščanje kolektiva o sklepih seje ne samo po zapisniku, marveč naj bi člani DS osebno prenesli sklepe seje na tovarniška delovišča.
IZ SLAVNIH DNI NASE PRETEKLOSTI
Prvič udarnik
— Dobro se spominjam: pred začetkom dela je prišel Tine iz sindikata, se povzpel na klop in nas nagovoril. Pripovedoval je o obnovi porušene in razdejane domovine. Govoril je o našem ljudstvu, ki je puško zamenjalo za lopato in samokolnico, za kladivo in kramp ter začelo graditi lepšo bodočnost. Potem je z zvišenim glasom poudaril, da moramo podvojiti proizvodnjo premoga, da bodo naše tovarne lahko pospešeno proizvajale. Tisto o podvojeni proizvodnji nas je nekoliko zmedlo: kako neki nakopati več premoga, če pa so vsi odkopi izropani, če ni dovolj lesa, razstreliva, skoro nobene mehanizacije... Rudniku Je tedaj še vedno hudo primanjkovalo delavcev...
Bolte je za hip utihnil. Premišljeval je, da izvrta iz spomina vse, kar je bilo tistikrat, leta 1946, povedano na tistem prvem sestanku.
Spet je nadaljeval: — Razložili smo Tinetu, kako in kaj potrebujemo, da bi lahko zvišali proizvodnjo. Nisem pozabil, da je Tine tedaj odvrnil, da bomo dobili pomoč v jame, da bodo prišli ljudje iz drugih tovarn, sosednjih krajev, celo iz Ljubljane pomagati. Menda so bili naši obrazi nejeverni, kajti Tine se je razhudil. Se to Je povedal, da bodo vsi tisti, ki bodo presegali produkcijo, odlikovani z Imenom — udarnik.
Tine nas ni varal. 2e naslednjo nedeljo smo dobili k vsaki skupini neke neznance. Nekam nerodno so se obračali v več ali manj raztrganih knapovskih oblekah in na njihovih obrazih smo brali nekakšno plahost. Nekateri naši so sc malo ponorčevali iz njih, toda niso nam zamerili ln še sami so udarili v smeh. Led je bil prebit. Zbližali smo se in si segli v roke. Spominjam se. da sem
segel tudi v neko žensko roko. Eh, menda sem jo prehudo stisnil, ker je zastokala. Sam nase sem bil jezen in kar nisem našel besed, da bi se ji opravičil. Pa sem si ji nasmehnil in ji popravil kapo. Kasneje v jami, na odkopu, smo ji dali najmanjšo lopato in ji na vse načine pomagali, da se ne bi preveč utrudila. Pa ni nič pomagalo: po treh urah dela je onemoglo skrila roke — vse polne krvavih žuljev! Takrat sem zarobantil in se razjezil na sindikat, kaj hudiča pošilja šibke ženske v jamo, kot da ni pri nas dovolj moških. Toda mala se ni dala ugnati. Povila si je s cunjami obe roki in nadaljeval z delom. Poučil sem jo, kako naj dela, da se ne bi preveč utrudila, in ji ljubeznivo ponudil požirek črne kave.
Bolte se je smejal. Spomini na tiste dni so ga vsega prevzeli. Kar pozabil je name. Sele ko sem ga vprašal, če je ženska vzdržala sedem ur, je nadaljeval: — Seveda je. in druge tudi. Pomoč teh ljudi iz Ljubljane nas .ie tako obodrila, da smo naslednji dan delali kot norci. Ne rečem, da nismo tudi tu in tam -ravbali--, kot se pravi temu po knapovsko, toda produkcija se je naglo dvigala. Vsak dan smo za več desetin ton presegali plan ...
— In kdaj ste postali udarnik? sem vprašal ves radoveden.
— Menda ravno 28. novembra 1941. Se sam nisem vedel, zakaj so nas poklicali tisti popoldan v pisarno, na sindikat. Nekam nenavadno se mi je zdelo, da sem med prvimi udarniki. Vem pa še danes to, da sem večkrat ostal kar po izmeni v jami in nadaljeval z delom. Hudo mi je bilo le to, da ni dobil tega odlikovanja dobil tudi moi tovariš v skupini, četudi ni bil nič slabši od mene.
Zato sem kar povedal to, kar mi je ležalo na srcu. Drugo soboto so tudi njemu dali ime udarnik in mu povedali, da je pomotoma izostal.
Potem je Bolte pripovedoval o vedno večjih uspehih rudarjev. Udarniki so se množili; on sam je šest mesecev kasneje postal že tretjič udarnik. Rudarji so tekmovali ne samo zaradi tega, da bi prislužili ime udarnik, marveč predvsem zato, da bi dali čim več premoga. Se so prihajali zunanji delavci v jamo pomagat. Zdaj so bile nedeljske produkcije naravnost visoke. Bolte pa se jc spomnil še na tole:
— Nekoč se je tovarišu, ki je prišel od zunaj na delo v jamo, zgodila nesreča. Zajeten tram mu je padel čez levo nogo. Mi, ki smo prihiteli na pomoč, smo misliti, da bo ob nogo. Nesli smo ga ven, in naravnost v bolnišnico. Potem nas je pekla vest: ne bi ga smeli pustiti na tistem mestu. Morali bi mu dati v pomoč izkušenega knapa. Kako veseli smo bili, ko nam je odpisal na naše pismo. da bo kmalu ozdravel, in da je noga cela. Res jc čez nekaj tednov spet prišel k nam delat, toda takral smo si v jami za hip oddahnili. Tisti šiht je naša skupina bolj malo naredila, kajti beseda je dala besedo in pogovarjali smo se kot dobri stari znanci. Paznik nas je prizanesljivo pustil, saj je vedel, da bomo naslednji dan poprijeli za dve skupini.
To, kolikokrat je bil Bolte udarnik, danes ne ve več. ali pa mi ni hotel povedati. Slišal sem, da okrog dvajsetkrat. Toda skromen kot je, ni maral, da bi zvedel. Le to je dejal, da pozna ljudi, ki so bili celo štiriin-dvajsetkrat in celo večkrat, in v tistih hudih, a vendar lepih letih obnove dali domovini, kar največ so mogli. Njihova delovna vnema je pripomogla, da so tovarne dobile dovolj premoga, da so lahko več delale, dale več na razpolago delovnim ljudem. Bolte mi je rekel, da bo treba nekoč napisati knjigo, ne izmišljenega romana, marveč resnično knjigo o tisočih teh ljudi, ki so sami že skoraj pozabili, da so nekoč nosili ime udarnika.	(v)
e™ S polno brzino drvi tovorni vlak po vijugasti progi, skozi skalnato ob reki navzgor, proti svoji končni poslaji. Lokomotiva pušča za °°j oblake isker, ki se v zraku še bolj vnamejo in padajo nekam v noč. V i Na zavori poslednjega voza sedi zavirač Matevž. Zebe ga. Zavija se br Uh' *'°ke P° mu tičijo v dolgih usnjatih rokavicah. Mrzlo je. Skozi ti majhne lesene utice piha vsepovsod, toda Matevž je zavirač, zna I, Pomagati! V svoji železniški torbi, take imajo podeželske babice, vedno star papir. Žadčla si vse špranje, odprto ima samo majhno lino, dS' katero mora videti ven naprej proti vlaku in nazaj po progi. Po S11 ima raztreseno slamo, topla je, ln prijetno šumi pod nogami, lajša °t>čutck osamelosti.
Matevž razmišlja in modruje!
1^ Tak je torej konec! Konec velikega boja — življenjskega boja, ki ga v.Pravkar izbojeval. Ta vlak, ki ga pelje, je njegoč poslednji, njegova CnJa vožnja. Sc slabi dve url in njegova službena doba — 37 letna tp,‘u bo končana. Prejšnji teden je dobil odlok o upokojitvi, včeraj pa ital® predstojnik, pokazal ukaz, ki ga od jutri dalje razrešuje službe. 4^bazn°, nihče ne bo pristopil nn končni postaji in mu čestital samo
brez besed. Tudi danes.
mu bo morda žena stisnila roko, nemo tv«0!, vedno bo na postaji moral oddati sklepni signal — zastavico — bQjl‘'jko službujočemu uradniku, ki nima nikoli časa: v debeli knjigi bo %). njegovo ime in, kakor vedno s tankim svinčnikom v .neko rubriko, V6(ul^.vil majhno črtico, da bo njegov naslednik, vedel, da je Matevž bil tijlk‘i v službi In da je vrnil zaupane stvari. Danes jih bo oddal posled-6fiv'at' stvari ki so tvorile več, kakor polovico njegovega življenja, nje-t>rtv° irne bodo šele jutri prečrtali — tokrat z rdečim svinčnikom. Samo vS'^11! Le malo jih bo vedelo, da sc on za čedno poslavlja od svojih
V	{j v — od svojih zavor. In potem, — Da, potem, takol jutri odide prvikrat ^ ^ienju v zdravilišče, njegova sindikalna podružnica je tokrat prvikrat W ufin° — enoglasno odobrila, da gre on Matevž. Neka otožnost — nena-llbi i' oto*nos' se ga je lotila, ko sc ie spomnil svojih v podružnici. Bil H, zvest! To so oni v odboru čutili, In hvaležen jim je bil, da so mu
Občili zdravljenje revmatizma, ki trdovratno sili Iz vseh udov.
’*br. ?in> njegov nalstarejšl sin, Matevž je bil ponosen na prvorojenca, si Je njegov poklic, pravkar je vlak zapustil odzadnjo postajo, kjer <8| ,l|ie! Prometnik le. Pravkar, ko so stati na njegovi postaji, mu je opl-
V	P01’ bo prebil dva meseca v brezdelju — toda zasluženem brezdelju,
n.abcn■ nekaj preostalih moči. potrebnih do konca. Vprašal je Bil jc radoveden!
Sin se mu je zasmejal, ko ga je vprašal, če Je v bližini kraja železniška proga? Saj boš že upokojen! Matevž pa se ni smejal! Le predobro je vedel, da mu bodo vlaki še potrebni. Sleherni dan vidi vzdolž proge, neredko že osivele može, ki s široko odprtimi očmi strme v vlake! Le po njih razoranih obrazih spozna da so železničarji. Dobro vidi gube na njihovih obrazih. Ve. to so sledovi prečutih noči, ki so jih prebili i morda, -avnotako na vlakih, Ne morejo živeti brez bližine proge — vlakov. Mnogo preje bi shirati — mnogo preje končali svojo pot!
Poslednja vožnja
On, Matevž čuti, da jim bo enak, že jutri jim bo enak. 2e sedaj ko je bil še v službi, je prisluhnil, kjer koli vsakemu pisku lokomotiv. Vedel je za vsako, kakšen vlak pelje, vedel celo kam ga pelje.
Vstane — odpre vrata! Bliža se postaji! Mora biti zunaj, da ga bo videl službujoči prometnik! Mora mu pokazati svojo svetilko, da bo vedel, da je na mestu.
Naslednji odsek je hribovit, tu reka pogostokrat razjeda progo. Vse polno je nasipov, usekov! Varujejo progo. Spominja se, pred mnogimi, leti! Takrat je komaj postal železničar! Ravno v teh krajih je popustil nasip, še sreča, da v tistem času ni bilo nobenega vlaka! Naravnost v reko bi zavozil.
Vlak drvi, trdno udarjajo kolesa ob stike tračnic! Enolično pojo svojo pesem .Vse hitreje vozi, mora, svet se dviga in zopet poda.
Matevž gleda na uro. Se dobrih 12 minut. Ustavili se bodo na prihodnji postaji, da spustijo naprej mednarodni brzovlak!
Nadeval sl je pipo — njegovo zvesto spremljevalko v nočeh. Vstal je. Rod kadi stoje in opazuje to venomer zanimivo sliko pred seboj! Se bi kadil, mirno, da ni v tem hipu, nekje blizu zagrmelo, votlo — zategnjeno, vendar s tolikšno močjo, da bi ga vrglo z voza, da se ni oprijel ročice. -Se je videl, obračujoč svoj pogled nazaj, kako se podira nasip, kako se krivijo tračnice! Cela proga se je zamajala, kakor, da ji je zmanjkalo
opore. Videl je le še že precej oddaljeno skrivljeno drogovje brzojavnih drogov. Onemel je. Samo za hip! Stopil je na prvo stopnico utice, sklonil se naprej in divje mahal s svetilko. Vlak je dolg. Drugi zavirač je oddaljen najmanj trideset voz. Zaman! Nihče hi opazil njegove znake!
Se trenutek. Stopil je še niže, se sklonil k zavori! Kakor nalašč zavora ni imela nevarnostne klopke! Nič več ni mislil! Pognal se je z drvečega vlaka, bolestno zaječal. Z obrazom naprej, je priletel na tir poleg prvega in obležal. Dvigni se je kvišku, kri mu je zalivala obraz, skozi raztrgano hlačnico je opazil štrlečo kost, Matevž je hotel nazaj proti porušeni progi. Kakor nor se je poganjal z zdravo nogo! Samo naprej!
Brzovlak in v njem nešteto človeških življenj, mladih in starih je vse blizu poginu. Matevž je vedel! Cim bo njegov vlak dospel v naslednjo postajo, bo iz prednje odpeljal brzovlak. Nihče ne bo opazil, da drvi brzovlak v pogubo.
Postajalo mu je vroče! Znoj se je mešal s krvjo, ki je vztrajno lila z njegovega obraza. Zlomljena noga mu je vztrajno mrtvela, Matevž je padal — se pobiral in zopet padal.
Z vso močjo se je upiral omedlevici. Zavest, da preti pogibel neštetim, ga je navdajala z grozo, a mu vlivala novih moči. Bal se je samo nečesa! Če prispe prepozno? Pogled mu je objemal razdejano progo, ki je prihajala vse bliže. Preko razdejanega nasipa, ki pa je že zalila voda ni mogel. Z obupom se je ozrl. kie bi lahko prišel na drugo stran poškodovanega mesta! Splazil se je daleč po gozdnem obronku, tik globokega brezna in dospel preko. Samo za hip je pritisnil uho ob tračnico. Pela je! Prihaja. Pognal se je, kakor ranjena žival, drvel, padal, samo še nekaj deset metrov in še bo usoel ustaviti. V diru je spoznal, da nima svetilke. Ob padcu se mu je razbila. Ni pomišljal. Strgal ie raz sebe kožuh — ovčji kožuh, poiskal v žepu vžigalice in prižgal.
Matevž je videl .močne žaromete lokomotive, ki je prihajala vse bliže. Vrtel je plašč .ki je gorel, kakor baklja. Ni čutil, da mu ogenj plašča vnema lase, telovnik, kapo. Sišal je še cvileče škripanje zavor, glasne krike. Tik pred ustavljajočo se lokomotivo se je zgrudil. —
Vsega kasnejšega ne pomni več. Kakor v sanjah, kakor da bi ga nekaj tiščalo v prsih je stezal svoje roke.
Zavedel se je v bolnici. Mnogo obrazev zdravih, sijočih se je sklanjalo nad njilm. Med njimi je videl samo sina.
Sin, povej jim tam na postaji, da plašča in svetilke ne morem odk dati. Ostalo je le nekaj cunj in razbitega stekla. Vse ostalo je v moji torbi. Njegova poslednja vožnja ...
STAROSTVS01SRI KLOPI
Tedaj se je vojna vihra komajda polegla; iz ruševin se je še valil črn dim, ko je Francov prvorojenec prestopil šolski prag- Skupaj 1 drugimi fanti in dekleti je sedel v razmajane šolske klopi in s široko odprtimi očmi požiral vse, kar je slišal. Kako čudovito je znala tovarišica pripovedovati; njemu se je zdelo ,da ni lepšega na svetu, kot sedeti v klopi in poslušati. Nič kaj ni govoril; še celo kadar je bil vprašan, je nekam nerad vstal in izdavil iz sebe odgovor.
Skraja je učiteljica mislila, da ne sledi v šoli, pri pouku, ko pa ji je vsakokrat odgovoril, se je prepričala, oa je Marko bister fant. Najraje je bral; ko je dobil v roko novo čitanko, se je ves zatopil vanjo: za nič na svetu je ne bi posodili
Ko so je vpisal v nižjo gimnazijo, ga je priklenila na postelj bolezen. Zbolel je za pljučnico. Se vsemu vročičnemu So mu morali prinesti knjige v postelj. Domači so mislili, da bo obsedel v prvem razredu gimnazije, on pa se n; dal.
Marko je umolknil. Zrel možak se mi je zdel. Njegova šolska leta so bilg en sam uspeh. Nihče ga ni bodril, nihče nagovarjal k učenju, on tega niti ni potreboval; gimnazijo je končal, ko se je v družini zgodila nesreča. Očeta je v jami zasulo. Ko je prišel iz bolnišnice, je bil invalid. Nič več sposoben za jamo. To ga je potrlo. V tistih hudih dneh je večkrat segel po knjigi. Sprva kot za šalo po šolski čitanki 0d najmlajšega, kasneje po daljših povestih. Marko mu je neopazno vlival veselje do branja. Prinašal mu je iz 'ljubljanske knjižnice zanimiva dela, lažje vsebine in mu jih je puščal na mizi.* Včasih se je jezil, da ni za nobeno rabo, samo kakšno knjigo še rad vzame v roko, kot da bi se sramoval, da je postal tak, kakršen nikoli ni bil. Saj še brati ni znal, dokler ni vzel resne knjige v roke. Kje naj bi se naučil? Tiste leta, ko je trgal hlače po klopeh, so odhitela, kot bi trenil. Kasneje ni več bral. včasih politiko, delavsko, seveda in morda kak tednik. Peklilo ga je, da ne more več v jamo. Vse do tistega dne ...
Marko mi je rekel, naj ga obiščem. Morda mi bo povedal svoje načrte. Sam ni maral govoriti. Našel sem ga z knjigo v roki. Naglo jo je zaprl in položil v predal. Tudi nekaj zvezku podobnega se je v hipu preselilo z mize v na pol odprti predah
Pričakoval sem, da me bo neprijazno odklenil. Pa sem se zmotil. Začel je s svojo m’,"-' o D igo je govoril, bolj zase. saj še
menda nikoli ni tako govoril in luščil spo-	gj
mine. Nekajkrat je omenil Marka, pa Petra	gg
in Sonjo. Ti preklicani otroci, nobeden ni fg| hotel prijeti za lopato ali kak časti vreden ||| poklic. Samo šola jim je šla po glavi.
Potem je rekel:	»Ja. Marko me je nago-	§==
varjal; fant misli,	da ga	nisem potuhtal:	gjf
i>z Ljubljane mi je	prinašal	knjige in mi jih	|||j
nastavljal na mizo,	okno, v	predale, na noč-	jm
no omarico... Nekoč je prišel z barvo na |š| dan: »Kaj, če bi začel nekaj resnega brati?
Nagnal sem ga ven, toda drugekrat me je §g spet spomnil. Fant je kalin! On že ve, s katere strani se	me	je moral lotiti.	Vse mu §j§
je prišlo prav. In letos me je prepričal.
Franc je počasi šel z roko v predal. Iz njega je potegnil knjigo. Zemljepis. »No, ja«,	gj
je počasi nadaljeval in končal misel, »vpisal	gg
sem se v večerno šolo. Pri sedem lnštlrldese-	=
tih letih, pa' za božjo voljo, naj ostane to	g
med nama, saj že tako vsa ,gasa’ o tem	=§
klepeče ...«	i=g
Spet je spravil knjigo v predal. »Marko	gg
me je speljal,« je povedal. Fant trdi, da	=
nimam slame v glavi. •.« In spet: »Zakaj ne	=
bi poskusil? Res sem najstarejši, toda zad-	(§
njič sem bral v časniku, da je v Ameriki	gg
nekdo diplomiral pri devetdesetih letih.«
Skušal sem zvedeti, kakšne načrte ima, pa	jjj
se ni dal. Le-to je še povedal, da ne bo	jg|
.scagal’, in da ne mara Pomoči otrok. Ona	j||
se mu smeji, otroci pa se vsi umaknejo iz	K
hiše, kadar ima šolsko knjigo v rokah.
Ko sem mu povedal, da bi rad vse to na-	g
pisal, se je raztogotil. Za nič na svetu, pa	j|§§
čeprav bi že imel spričevalo v rokah, ne	gg
bi hotel, da bi o njemu kar koli napisal.	=
Slednjič sva se le sporazumela, da naj ga	=§
imenujem z izmišljenim imenom
XXX
Ko sva se zadnjič z njegovim sinom spet	jjfg
debila, sem mu pripovedoval o razgovoru z	Q!
njegovim očetom. Fantu so žarele oči. Silno	gg
vesel je bil očetove odločitve. Saj še sam	gg
ni dosti upal, da ga bo nagovoril. Prepričan	gg
je, da bo uspel. Pozna njegovo trmo, in za-	==|
čuda zdaj raje dela, četudi mu prej novo	gg
delo n; nikoli dišalo.	|§p
Zdaj ga dostikrat srečam. Ob večerih. Ko	§j|
se pozdraviva, se včasih ustavi. Najprej go-	§§|
voriva v vremenu, pa o njegovem in mojem	|§|
delu, potem pa ga povr?bim. kako gre v	|§§
šoli. Takrat se prestop 11 nekam rierad od-	|g|
gffvarja. In ko mu ve::	: rova zatrdim, da	§§g
bom tiho. mi rad po v • k drobec iz šolskih	gg
klopi. Nikoli pa ne p / .bi pristaviti: »Ja, ja,	m
starost, starost, v šolski klopi!«
m.	v.	m
Bila je mrzla, meglena zimska noč. Vračal sem se iz kinematografa domov, premišljujoč o filmu, ki sem ga videl in ki je zaradi čudne, težke vsebine zapustil v meni globok vtis. Ulica je bila tiha. Vendar sem slišal neke korake. Vzdignil sem glavo in videl, da mi gre naproti neki moj prijatelj s svojim dekletom.
Ko smo se približali drug drugemu, smo iz hiše, ki je bila za našimi hrbti, slišali strele iz avtomata. Vsi tri je smo obstali kot vkopani. Brez besed smo se razšli. Vendar nisem storil pet korakov, ko me je znanec poklical. Stopil sem bliže in ga vprašal, kaj hoče. Tiho mi je rekel, da je organ OZNE in mi pokazal svojo službeno legitimacijo. Potem je od mene zahteval, da naj mu grem v pomoč. Svoje dekle je
Ijemo vojaka v bolnišnico. Moj znanec se ni ganil iz kuhinje. Gledal je v vrata, ki so držala v druge prostore stanovanja. Domenili smo se, da stopimo vsi naenkrat v obe sobi. V sobo, v katero sva šla z mojim znancem, je ležala in se delala, kot da spi, neka zelo lepa ženska. Prijatelj jo je vprašal, kdo stanuje v stanovanju. Odgovorila je, da razen nje nihče. Potem je morala vstati. Vprašala sva jo, kdo je ubil vojaka. Nato je ona razburjeno odgovorila: »Kak vojak? Kakšen umor? O čem govorite? Čemu me vznemirjate sredi noči?
Miličnik, ki je obhodil sobo, se je vrnil in povedal, da ni ničesar našel. Okna stanovanja so bila vsa zaprta. Tedaj je moj prijatelj zapovedal preiskavo vsega stanovanja.
kot ostale otomane iste velikosti. Slutil sem, da bom nekaj našel. Pod dvojnim ležiščem smo zagledali moškega v sivi obleki. Mislil sem, da je mrtev, ubit, toda miličnik je bil drugačnega mnenja: zapovedal je moškemu, naj vstane z dvignjenimi rokami
Ko je moj znanec v istem hipu nadel ženski lisice, in je moški stal sredi sobe z vzdignjenimi rokami, smo našli, še avtomat v kavču — prazen! Takoj smo vedeli, da je bil moški sodelavec pri gnusnem umoru. Nenadoma pa je ženska začela kričati: »Pustite ga, jaz sem ga ubila! Njega pustite, on ničesar ne ve!«
Vojaku so v bolnišnici rešili življenje. Ujeti pa so na zaslišanju priznali svoj zločin! V tistem mo-
Strela v noči
poslal v najbližjo policijsko postajo, da bi povedala, kaj je slišala in da bi zahtevala pomoč, a midva sva odhitela v hišo, iz katere so se slišali streli.
Počasnih korakov smo se povzpeli v prvo nadstroje in pritisnili na gumb luči. Moj znanec se je zbral, pripravil revolver, in ne da bi potrkal, poskušal odpreti vrata, ki so bila zaklenjena. Poskušal jih je odpreti, a ko mu to ni uspelo, sva se oba uprla vanje, da so se vdala.
Za hip sva obstala. Potem je znanec stopil z orožjem v roki v stanovanje, ki ga je obsvetljevala samo luč stopnišča. Bila sva kuhinji. Na tleh je ležal neki vojak, okrog njega pa so ležalf prazne patrone avtomatskega orožja.
Naohila sva se k vojaku, ki je še kazal znamenja življenja, čeprav sva vedela, da ima lobanjo prebito od nekega trdega predmeta. Moj znanec je takoj vedel, da orožje, iz katerega so bile izstreljene patrone, ni v kuhinji.
'Medtem ko smo skušali vojaku pomagati, smo nenadoma slišali hrup m,otorja. Vedela sva, da je prišel policijski avto. Naglo so vstopili v kuhinjo oboroženi miličniki^ Najvažnejše se nam je zdelo, da odpe-
Sam pa je začel zasliševati žensko, ki je ves čas menjavala barvo na obrazu, a njen glas je vse bolj drhtel.
Ko nismo ničesar našli, smo ponovno šli v sobo, kjer je spala ženska. V tem hipu je prišel miličnik, ki je povedal, da je našel likalnik, a na njem strnjeno kri. Znancu je bilo takoj jasno, da je vojak dobil udarec po glavi z likalnikom. Zenska je takoj priznala, da je ona ubila vojaka, ker jo je hotel posiliti. P( uboju je odvrgla likalnik skozi okno. S tem odgovorom je ženska očitno hotela odvrniti našo pozornost in jo speljati v drugo smer. toda prijatelj ni šel na led:
»Umorili ste vojaka z likalnikom, ker vas je hotel onečastiti? Toda. kje je njegovo orožje, iz katerega je prišlo tistih devet strelov?«
Zenska ni pričakovala tega vprašanja; zardela je in rekla:
»Ne vem: ko sem stopila v svojo sobo, je bil avtomat u njegovih rokah. Ni dvoma, da ste ga vzeli vi. da bi me laže obsodili zaradi uboja, dolžeč me, da sem ga ubila zato, da bi mu vzela orožje.«
Spet smo začeli iskati. Mojo pozornost je vzbudil kavč. Ko sem ga vzdignil, se mi je zdel mnogo težji.
škem so prepoznali zločinca, za katerim je bila svoj čas izdana tiralica. Bil je mož tiste ženske, a v času okupacije je delal v nemški obveščevalni službi. Napravil je mnogo hudega v Makedoniji. Ko so se Nemci umikali, je šel z njimi. Leta 1946 pa je prišel v našo deželo. Toda na prehodu čez mejo so ga naši ujeli. Peljali so ga v kraje, kjer je storil toliko gorja. Toda lokavi vohun je nagovoril vojaka, ki ga je peljal, da se ustavijo na njegovem domu, da bi tam vzel neke stvari.
Spremljevalec je bil mlad, neizkušen dečko. Ko so prišli v njegovo stanovanje, je njegova žena ravno likala perilo. Obstala je vsa prepadena, ko je zagledala svojega moža, vendar se je naglo zbrala in ponudila vojaku, naj sede. Vojak je nosil okrog vratu avtomat in zapovedal moškemu, naj naglo vzame, kar potrebuje. V nekem trenutku se je vojak obrnil k oknu. Vohunova žena je izkoristila to priliko in ga močno udarila z likalnikom po glavi. Vojak je instinktivno pritisnil na petelina in izstrelil devet patron v zid, nato pa se je zrušil.
Ker je ženska mislila, da ga je ubila, je naglo skrila moža v oto-mano, sama pa legla v posteljo.
ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI NI LE VPRAŠANJE DELAVSKIH UNIVERZ
Zmotna mnenja
TAKOLE BODO ZARAJALf MLADI PIONIRJI IN PIONIRKE, Ki BODO NA DAN PRED PRAZ-. NIKOM SPREJETI V PIONIRSKO ORGANIZACIJO PO SOLAII
Napo-sJed ;bi lahko postavili tudi to 'vprašanje na dnevni red: ali naj/bodo delavske univerze edine- institucije, ki naj se ukvarjajo z vzgojo ljudi? Postavitev tega vprašanja na dnevni red je nujna in pomembna, ker so se poslednji čas ponekod uveljavila mnenja, da bo zdaj v celoti rešeno vprašanje izobraževanja in vzgoja ljudi ko imamo delavske univerze. Tako so pojmovali zadevo celo izobraževalni odbori Svobod, ki so menili da zdaj njihovo delo v izobraževanju in organizaciji tega dela
odpade. Najbolj pa se je to delo uveljavilo pri ‘vodstvih Keka torih naših podjetij, ki zatrjujejo, da pri njih še niso dozoreli pogoji za ustanovitev izobraževalnih centrov-, in mislijo, da s tem, če bodo dah delavskim univerzam nekaj sredstev, odpade vsaka njihova nadaljnja skrb za organizacijo vzgoje in izobraževanje svojih delavcev. To je kajpak račun brez krčmarja, kajti ne smemo pozabiti, da smo delavske univerze komaj ustanovili, in da ne moremo že takoj v začetku njihovega poslanstva
BAZNIK W OBROČU
Kolona je obstala. Iz nizkih oblakov je vztrajno pršilo; Lile je spustil k nogam težko strojnico, da je glasno zaropptalo. Glas od spredaj je zasikal jkozi temo: — Vsi hudiči, to je za gotovo Lile! Nekdo zadaj se je potihoma zarežal, da je Lile vznejevoljen pljunil in si potegnil zamaščeno kapo ,še niže na tilnik.
— Naaaaprrrrej, — je spet prišel tih, zategel glas od spredaj; Lile je vzdihnil in sl spet oprtal težko breme na ramo. Za nalašč je spusti] tovor vodoravno, da je zadaj z^ njim votlo udarilo. — Madona, Lile, brž ko pridemo ven Iz tegale sr.. ■ jo dobiš z mojo Italijanko — je sikaj glas za njim. pa nikar ne misli, da bom pozabil.
Lile se je na pol okrdnll, da je lahko videl nerazločno postavd Tonča, in se mu porogal: — Imaš pričo, tl sraka, kaj pa če te je pobožal Sime. kaj? Tisti hip se je v blatu pred njima znašel komisar Bojc: — pa jasno, kdo pa drug, če ne vidva, ob prvem počitku se vidimo, kajne, ljubčka, pa nikar se ne zanašajta. Tisti hip pa je čisto blizu kolone s truščem prilomastila mina- Bojc je z rezk m glasom zaukazal: — Fantje, k tlom, izvohali so nas! K tlom, potem pa v nasproten hrib, brez šuma. Fantje, me slišite!
Trideseterica se je prilepila k tlom Trideset obrazov se je močilo v razmehčani n z vodo prepojeni slvorjaVl zemlji. Zdaj že n' več pršilo; lilo je kot iz škafa, med dežjem so se nalahno pozibavale snežinke in neprijetno ščegetale premrzle roke. Kolona je napeto premišljevala: — Kaj, če nas mislijo zajeti? Kdo ve. če niso Izvohali naš načrt. Tile, tam zunaj, niso žan-darjl. Frontaši so. Prišli so iz ruske fronte, na odpočitek, pa so vsi besni, ker so prišli iz dežja pod kap. Namesto počitka neprestane hajke po tej blatni in venomer mokri deželi. Šimu, ki je Imel samo g'avo pod košatim drevesom. je ta mise) celo povzročila tenak, brezglasen rio«meh. — Kakšen odpočitek? Zaledje? Tople postelje? Zenske? Vino, pivo? Kaj Se?
Misel mu je zameg'i’a še ena mina Padla je nekaj metrov od košatega hrasta. Po Sozdu ,)e spet votlo zadonelo, Iz zraka ta prllvele Iveri Sime je spet poiskal izgubljeno sled za prejšnjo mislijo.
Kaj še? Namesto vsega tega:
Banditi!
Hajke!
Mraz!
Svinec!
in tu pa tam smrt...
Zadnja misel mu je pričarala na usta glasen nasmeh. Lile se je z glavo okrenll: Pa menda ja ni ob pamet, tale Sime? Hotel mu je nekaj reči, ko je treščila mina v stoletni hrast. Zgornja krona je kot pokošena bilka treščila na tla- Nekdo je zarjul: — Moje noge, o moje noge! To je kolono vznemirilo. Zdaj so vedeli: za vse mine so frontaši vedeli, kam naj zadenejo. Torej ni dvoma: zelo natanko vedo, kje da so. Zdaj so prvi Švabi že verjetno v gozdu. Zdaj bodo mine prenehale peti. Zdaj bo le sledilo vse ostalo. Tud Bojc je bil podobnih misli-
Kolona je vstala. Zadihali so s polnimi pljuči, kdo ve kdaj se bodo lahko spet oddahnili. Šlo je za življenje In smrt. Zdaj so vedeli, da so v obroču. In noč bo kmalu mimo. Kaj poslej? Zagnal! so se v hrib. Lilu je nekajkrat spodrsnilo- Tisti hip ko Je hotel še tesneje stisniti kopito strojnice, se mu Je izmuznila po mokri, 'gladki gozdni travi.
Lile je obstal. Kolone n! bilo več. Le še pritajen šum korakov se je nekje Izgubljal v temi. Nenadoma mu je postalo s!lno vroče. Strojnica! Brez strojnice! Pognal se je v dolino, se kotalil, spet vstal hlastal okrog sebe z rokami, nogami, butal ob drevesa, vsta! in spet. tipal Nekaj sto korakov proč je začutil pritajeno hojo.
Svabil mu je kot blisk prešinilo telo. Odvrgel te premočen plašč, sezul čevlje n sl pustil sekundo oddiha: Ne. ne sme se prenagliti. Vse telo mu je parala misel, da je del strojnice, in da je strojnica del njega. Potem se je odločil. SplazS se je v gosto grmovje, razmakni! šibovje, ga za sabo naravna; ln se prilepil k tlom. Zaprl je usta, da ■ sta se mu nosnici Sir 11 brez šuma. Zdaj »o bili Švabi blizu. Porazila ga je misel, da bi šli skozi grmovje. Zdaj so šli mimo. Na pol mlže Jih Je opazoval. Res so bili frontaši. Lile je bil Izkušen borec, n| mu ušlo, da so šli malone brez šuma, kot mačke, z orožjem pred seboj In s prstom pred petelini. Stopali so kot pošasti, napeti
In pripravljen! pustiti sv-ojetnu orožju peti smrtnonosno pesem.
Zadnja skupina se je ustavila ob njegovem grmovju. Sepetaje in z rokami so sl nekaj dopovedovali. Nekd0 je za hip počenil in si popravil glež-njake. Lile je za hip zatisnil 0čl; vede] je, da bi ga lahko Izdal prežeč pogled. Ko jih je spet odprl, je Nemec še vedno čepel. Kaj če ga je opazil? Ce se le pretvarja, da ga ne vidi? In kot nalašč se je začelo daniti. Lile ni hotel ničesar prepustit; slučaju. 2e prej je v desnici tiščal bombo, zdaj bi moral le z zobmi odstraniti zatič. Toda zelenec je stal preblizu; njegova smrt bi bila verjetno tudi njegova smrt. Potem ne bo dobil strojnice, pa tudi njegovi je ne bodo več dobili. Izguba strojnice se mu je zdela strašnejša kot smrt. Brez strojnice so izgubljeni. Bojc sam mu jo je dal takrat, ko je prvega zadel svinec. Nič ni rekel, samo pogled je uprl vanj, In on ni trenil- To je bilo vse, kar sta sl tedaj povedala. Kolikokrat jo Je božal, ko je bila še vsa vroča od sejanja smrti; kolikokrat jim je rešila življenje! Strojnica jim je postala pojem, dejstvo, fakt. Boječ ni nikoli kaj prida govoril. Toda ob pogledu na strojnico se Je venomer spozabil. Pa saj je bil strojnlčar, preden je postal komisar. Poznali so ga kot najboljšega stroj-ničarja- In po strojnici mu je bilo vodno dolgčas. Samo njemu, Lilu, ln seb1 jo je zaupal. Nikomur drugemu, tudi tedaj ne, če so ga nagovarjali, naj jim jo prepusti samo toliko, da Jo bodo pomagali nositi.
Švaba je vstal. Se enkrat Je pogleda! v grmovje, potem so si nekaj šepetali in odšli na levo.
Cez deset minut >e je pošteno »danilo. Lile se Je previdno razgledal. NI dvoma, zdaj so odšli. Zdaj Je veljala premišljenost in naglica. Bog ln brez plašča se Je pognal navzdol. Njegov pogled je objemal gozdnata tla. Mora jo najti, moral
Ni je bilo. Spet Je že desetič, menda še večkrat obšel kraj. kjer naj bi po njegovem morala obtičati strojnica Ko je vnovič hotel premeriti tistih nekaj sto metrov gozda, je nenadoma obstal Levo oko je opazilo prem'kanje tam gori na jasi. Zdaj je že videl nekaj parov škorenj. Ne, niso ga .še videli; kot mačka se je splazil v zaklon,
potegnil nase trhlo vejevje in stisn i zobe; še enkrat bo moral prestati preizkušnjo!
Obstali so nekaj metrov stran od njega. Trudno so posedli, le trije so stopili okrog, s puškami In brzostrelkami v rokah. In tedaj je Lile zagle dal svojo strojnico. Njena cev je bila uperjena naravnost v Švaba, ki si je zavaroval hrbet z deblom debele bukve. Samo roko bi moral stegniti, In njegova bi bila. Cisto nemogoče se mu je zdelo, da bi je ne videl. Samo eno oko naj vrže dva metra vstran, in imel jo bo v rokah. Lile je s pogledi božal strojnično cev, ki je neprizadeto gledala v Nemca. Lilu se je posvetilo. Dve bombi, dve granati, ln od skupine Švabov bi ostalo nekaj smrdečega mesa, Vest so mu težili le tisti trije Nemci, ki so stopali v krogu. Počakati mora, da ge bodo zamenjali, samo da ne bi prej opazili strojnice, partizanske strojnice!
Slednjič so oni trije prihajali počasnih korakov blizu. Lile je pobožal obe ročni bombi. Prvo je odvil z- zobmi, drugo z levico-
Odvrgel ju je. NI čakal pet sekund Silna poka sta pretresla ozračje pre butajočega se jutra. In tisti hip je b|] Ule pri strojnici. Brž je odpel varovalko, skočil za bližnjo bukev In pomeril. Tisti trije stražarji so bili še živi. Dva kratka rafala, ln strojnica je utihnila. Lile jo Je pobožal, ni je Se načela vlaga, še je delalo.
Potem ni več čakal. Bos se je pognal z dragocenim tovorom v gozd Polne tri dni ure Je preganjal, do voljujoč sl le toliko prediha, da Je zajemal sapo. Noč je prečul v kotanji Naslednji dan je taval po gozdu, pri šel na neko domačijo, ker so mu povedali, kam naj se obrne
Sele naslednji dan je našel svoje Raztrgan, utrujen do smrti Je stopi pred komisarja Dolgo sta gledali, drug drugega; Boje ni rekel noben-Sele ko je vsa skupina obstopila oba borca, .so spregovorili. Toda Ule »< je zrušil. Sime je bil prvi, ki ga h prestregel.
To je bil prgznlk, rm dan 29 .10 vembrn, leta 1944 v Bočni. Leto kas neje sta Lile In Bojc sedela v Sim-novem domu. Bojc sl je dal Se enkrat povedati, kako Je bilo takrat v ob roču...
pričakovati, da bodo delale ču-dčže. Ravno nasprotno bi utegnilo biti res; več institucij bo, ki bodo delavskim univerzam pomagale pri tem važnem opravilu, več uspehov smemo pričakovati.
Poskušajmo praktično obrazložiti nujnost in pptrebo sodelovanja vseh izobraževalnih institucij z delavskimi univerzami. Izobraževalni odbor . te ali one Svobode si je zadal načrt pripraviti toliko in toliko poljudno-znanstvenih predavanj za svoje člane, ali izvedbo seminarja za lastne predavatelje. Izobraževalni odbor bo najprej moral dobiti zagotovilo, ali je ta njegov načrt uresničljiv. Delavska univerza na) bi mu pomagala dobiti predavatelje, vse ostalo, predvsem organizacija izvedbe, pa je stvar izobraževalnega odbora V kolikor bo on ramo naročil to in tp predavanje pri vodstvu univerze, potem pa ne poskrbel za organizacijsko ’ izvedbo oziroma za pridobitev ljudi, ki bodo prišli poslušat predavanje, bo stvar prepuščena delavski univerzi, Ta pa bo brez pomoči tega odbora težko ali teže izvedla zaželeno zadevo.
Podobno je s podjetji. Jugoslovanski kongres sindikatov je prav jasno določil, naj se v vseh tistih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev, osnujejo izobraževalna središča. Ta središča bodo morala začeti sistematično proučevati vzgojo svojih delavcev. Delavska univerza jim lahko pri tem opravilu samo pomaga, preskrbi potrebne predavatelje alj kako drugače pripomore k izvedbi vsega začrtanega dela. in nič drugačnega ni z ostalimi društvi in skupinami v društvih, ki se ubadajo z vzgojo ljudi. Res je. da ostane in bo ostala delavska univerza v bodoče usmerjevalec in organizator vsega Izobraževanja, toda ne more bjt| In ni prav.
da bi ji enostavno prepustiti vso to odgovorno nalogo, VS1 ostali pa naj bi bili ali zgolj naročmkj ali pa celo slučajni opazovalci Delavske univerze še dolgo ne bodo razpolagale 5 tolikšnim številom kadra, da bi lahko v eni občini vodile vso izobraževalno in vzgojne dejavnost. Sicer pa to ni niti namen, kajti vsakomur mora
biti jasno, da bo izobraževanje
sleklo le tedaj če se bodo za to opravilo zavzeli vsi, ki delajo v društvih ali društvenih in družbenih organizacijah.
Zatorej se zelo motijo vS1 tisti, ki pričakujejo od delavskih univerz tolikšno začetno moč. da bi vse delo lahko same opravile. Ze ob prvih začetnih korakih dela zasavskih delavskih univerz se je na P1'1' mer izkazalo, da upravni odbori ne bodo zmogli vsega del® v razmeroma kratkem času, »6 manj pa ga bodo lahko oprav1-ti, če jim ne bodo pomagal vse ostale institucije. Ko Zagorju objavili razpis za v P1 v večerno osemletko, se je PJ1' glasilo samo 5 slušateljev S*' !e polem- ko so tudi po P0*3'1 jeti ih in po društvih začeli ^ akcijo za pridobivanje ljudi h to večerno Solo. je bil usbš nekoliko boljši In tako le bl verjetno tudi drugod.
Trg. podjetje »PETROL« Ljubljana skladišče Brežice
potrebuje za novi bencinski servis v Brežicah
VEC prodajalcev
Pogoj: mlajši trgovski pomočnik.
Prošnje, sprejema skla'
dišče »Petrol«, Brežice-
AVOTPREVOZ
ZAGORJE
vam nudi udoben prevoz z novimi potniškimi avtobusi Na željo in naročilo tudi na daljše proge. Redna avtobusna zveza Trbovlje—Zagorje—Trojane—Ljubljana. PraV tako vam nudimo prevoz s tovornimi avtomobili.
Vsem delovnim ljudem socialistične JiigoslavU® In Se posebej v Zasavju čestita k
DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU
In sc priporoča
DELOVNI KOLEKTIV
AVTOPBSVOZA ZAGORC

Obračun Svobode II v Hrastniku! NienovegavZagohu
VEČ MLADINE V SVOBODO V SP. HRASTNIKU — ŠE VEDNO SO TEŽAVE S PROSTORI — PROGRAM ZA NADALJNJE DELO NA KULTURNOPROSVETNEM
PODROČJU JE PRIPRAVLJEN
Letošnji občni zbor Svobode H ▼ Hrastniku se je v glavnem ukvarjal s pripravljanjem programa za nadaljnje delo v društvu ter je predsednik Svobode II Jože Kastelic obravnaval težave, s katerimi se bori društvo v svojem delu. hkrati pa je opozoril na naloge za poživitev kulturnoprosvei-nega dela v spodnjem delu hrast-niškega kraja. Daši je bilo dosedanje delo v društvu še precej uspešno, se vendar z njim ne moremo zadovoljiti v celoti. Dejavnost je prevladovala predvsem v godbenem in pevskem odseku društva, medtem ko sta se gledališki odsek in knjižnici morala skozi celo leto ubadati z vprašanjem prostorov za svoje delo.
K0 je predsednik društva govoril o delovnem programu Svobode IX v novem poslovnem letu, je nakazal naloge, ki stoje pred kul-turnoprosvetnimi organizacijami in na zadevna napotila kongresa ZKJ. Kar se tiče zabavnih programov kulturnoprosvetnega društva, bo treba poskrbeti za idejno in vsebinsko spremembo. Ker se bliža 100-letni jubilej Steklarne in Tovarne en. kemične izdelke v Hrastniku bo moralo društvo pripraviti enotedenski kulturni program v počastitev tega praznika. V sekcijah bo treba poživiti vzgojno delo, poskrbeti za prostore knjižice in jih urediti, težiti Pa tudi za tem. da se uredi čital-
nica. — Novost v programu društva za prihodnje leto je organizacija večjih izletov v naravo, ki naj se pripravijo skupno z ostalimi prosvetnimi društvi. Teh prireditev naj bi bilo četvero. Nujno je tudi, da se ustanovi filmski svet, ki bo skrbel za to, da izbira vzgojne in napredne fiime. Prav tako bo treba ponovno ustanoviti folklorno skupino, kajti mladina je zelo navdušena za tovrstno kulturno delo. Pevski zbor, godba in gledališki odsek morajo poskrbeti za »olj pisane programe. Končno naj se v kraju organizira v novi sezoni več obiskov drugih prosvetnih družin, predvsem iz Celja in Trbovelj.
Predsednik je v svojih izvajanjih opozoril na problem nakupa še ene filmske aparature za društveni kino. V kolikor bo primanjkovalo finančnih sredstev za ta nakup, naj se uvede kulturni dinar pri prodaji kino vstopnic. Tudi članarina društva naj se zviša za 100 odstotkov.
Razprava po poročilu predsednika je bila zelo živahna. V njtC s0 največ govorili 6 delu društvenih sekcij v novi sezoni. V razpravo je posegel tudi predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Albin Dušak. nadalje kot gost predstavnik Svobode I v Hrastniku, v imenu prosvetnih delavcev v kraju pa njihov predstavnik orof. Žnidar.
V razpravi je tovariš Metod obrazložil tudi delo kino sekcije. Kino predstave so bile rekordno obiskane, saj je bilo pri 578 predstavah prodano 84.197 vst>pni2. Tudi izbira filmov je bila bolj pisana, saj je vodstvo kinematografa naročevalo filme od vseh distributerjev v državi. Problem zase pa je tudi v Hrastniku še vedno obisk tako imenovanih »/kavbojk«. Pri predvajanju filmov vzgojnega značaja pa bo treba »red začetkom predstave poskrbeti za tolmačenje filma, tako da bo njegova vsebina in namen povsem jasen.
Tovariš Kastelic je poudaril, na je bilo programsko delo društva v pretekli sezoni uspešno pied-vsem zaradi tega, ker sa mu delovni kolektivi in sindikalne podružnice nudile pomox Tako jc na primer sindikalna podružnica Steklarne dala svobodi II na razpolago 265.000 din za nakup godbenih Inštrumentov. Letošnje delo bo treba v društvu usmeriti v glavnem na priprave za praznovanje 100-letnice dela kolektivov Kemične tovarne in Steklarne. Vse te priprave naj bi bile tudi mobilizator novih moči za delo v Svobodi II.
Dramska sekcija ima največ težav glede prostorov. Nima možnosti za vaje in se morajo gledališčniki seliti iz enega prostora v drugega kar se seveda na celotnem
Obisk partizanskih družin iz Bele Kraiine
Kdo od partizanov se ne bi spominjal prelepe Bele krajine in njenih prebivalcev? Prav posebno pa tisti, ki so partiza-nili in se borili p0 Beli krajini. Tudi Hrastničanov je b lo dosti, ki so med NOV živeli ali se srečavali s prebivalci Bele krajine.
Da bi se tradicije iz NOV ohranile in oživljale ter da bi dali tudi delno priznanje za materialno in moralno pomoč določenih predelov Bele krajine, so člani Zveze borcev NOV hrastniške steklarne že večkrat napravili izlete v razne vasi v Belo krajino'ter obiskali ljudi, s katerimi so preživljali najtežje dni borbe za svobodo našega naroda.
Vsako leto Hrastničani obiskujejo vaščane iz Bereče vasi pri Suhorju, ki nekdanje partizane tudi danes prav prijazno sprejmejo in jih pogoste. Člani Zveze borcev NOV pa tudi prinesejo razne darove vaščanom v spomin.
Da bi se pa še bolj oddolžili gostoljubnim ljudem iz Bele krajine, ki so nudili partizanom vso pomoč, so si šteli za dolžnost, da povabijo člane omenjene vasi v Hrastnik na obisk.
Prejšnji teden so se pripeljali k nam ter smo jih prav tako lepo sprejeli, ogledali so sl Kemično tovarno In Steklarno v Hrastniku Prav začudeni so opazovali oblikovalce steklenih izdelkov, kajti to je bilo za vse velika novost.
Ob tej priliki So bili gostje prav lepo pogoščeni ln bili presenečeni nad gostoljubjem članov iZveze borcev NOV Steklar-
ne Hrastnik. Tudi delavski svet tovarne je vsem gostom, ki so obiskali Hrastnik, dal .praktično darilo za spomin.
Vsekakor so takšna srečanja zelo koristna za povezavo med delavci v industriji in ljudmi jz naših vasi, saj kaj takega človek ne pozabi. Ker so vaščani Bereče vasi bili resnični sodelavci ln podporniki partizanov, so lep sprejem pri nas tudi za-
služili in moramo tudi v bodoče težiti za takšno povezavo.
Da je srečanje s temi gosti iz Bele krajine tako lepo uspelo, gre zahvala pomoči delavskega sveta Steklarne kakor tudi pomoči občinskega odbora Zveze borcev NOV Hrastnik. Tudi sami člani Zveze borcev, ki so jih povabili, so prispevali svoj delež k stroškom za goste.
R. V.
DELAVSKA UNIVERZA V BREŽICAH
Pri občinskem odboru SZDL Brežice so ustanovili DELAVSKO UNIVERZO z osnovno nalogo, da širi znanje in izobraževanje med odraslimi. Agilno vodstvo DU si je zadalo obširen program, ki ga z veliko voljo in uspehom tudi izvaja.
Med drugim je vsak torek poljubno predavanje. Kot prvi je predaval dr. Hadži Iz Ljubljane s temo »Potovanje širom po Evropi«. Prepolna velika dvorana Prosvetnega doma priča o zanimanju prebivalstva za izobraževanje ln je zato prireditev uspela, nekoliko manj uspešna ocenitev je bilo samo predavanje, ker so poslušalci od take kapacitete več pričakovali. — Morda bo to blagohoten namig, da za Brežice ni »vse dobro«!
Naslednje predavanje Je po načrtu »Kako bo z obračunavanjem stanarine«, nadalje je na programu »Potovanje po srednji Ameriki« ln še marsikaj zanimivega.
Organizirali so tudi dopolnilno osnovnošolsko Izobraževanje v Brežicah in Cerkljah. Udeležba Je zelo zadovoljiva. Tudi razpis za srednjo ekonomsko šolo je povsem uspel, in bo ta za Brežice nujno potrebna šola pričela s 1. letnikom že prihodnji mesec. Nadalje bodo poučevali tuje jezike, predvsem nemščino in angleščino. Prav tako je predvideno izobraževanje iz raznih strok, kar bo zelo koristno za pridobitev boljše kvalifikacije ter s tem boljših delavcev v proizvodnji.
ek.
KAJ VSE SE DOGODI
58 let star si je kupil moped!
Upokojeni rudar L. Iz Trbovelj Je dobil »za nazaj« veliko vsoto, okrog 200.000 din pokojnine. To je kar lep znesek, in kar lepo bi lahko s tem denarjem poskrbel zase ln za družino. Toda, kaj se Je zgodilo? Dva dni po sprejetju pokojnine moža sploh ni hlh> na svree <'	<tv -h dneh
pa se je pokazal v kraju z — mopedom! Kupil ga Je v Ljubljani, pravi, In pripominja, da ga bo rabil za vožnje na Dolenjsko, kjer bo skupljeval Jajca In podobno.
Po koloniji, kjer stanuje, krožijo različni komentarji o tem nevsakdanjem dogodku. Tako nekateri pravijo, zakaj ni z denarjem, raje oblekel svojih otrok? Pametno, kaj ne?
Pa kaj hočemo, ko je bila njegova največja želja moped ...
delu odraža zelo negativno. V pretekli sezoni je ta sekcija izvedla samo dve gledališki igri, v katerih so sodelovali starejši igralci, dve predstavi pa Je dala mladina. Gledališčniki so pa izvedli gostovanje v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ.
Člani dramske sekcije pa so seveda sodelovali na vseh ostalih proslavah, tako ob državnih praznikih in občinskem prazniku ter ostalih slovesnostih z enodejankami, recitacijami itd. V tej sekciji pa je opaziti polhanjkanje moških delovnh moči. Nujno bo treba vanjo pritegniti več uslužbencev in prosvetnih delavcev, ki so dolžni, da nudijo pomoč kulturnim društvom. Sekcija ima v svojem bodočem programu več prireditev, tako na primer tudi obisk Celjskega gledališča v Hrastniku. Razprava je namreč pokazala, da je za člane naših delovnih kolektivov in ostalih obiskovalcev dramskih predstav ceneje, če pride v K ra i gostovat eno ali drugo gledališče, kakor pa je organizacija skupnih ogledov dramskih predstav v Ljubljani ali Celju.
Predstavnik prosvetnih delavcev prof. Žnidar Je v razpravi poudaril. da je bilo preteklo sezono premalo storjeneno v pogledu izobraževanja delavcev, saj je društvo v ta namen porabilo samo 82.000 din, m to predvsem za nakup knjig, kar pa je zares premalo. Poskrbeti bo treba nadalje za tesnejšo povezavo z radeškim gledališčem, prav tako bo treba pospešiti prireditev tečaja za režiserje, ki bi ga vodil prof. Pešec iz Radeč.
Ker dramski sekciji primanjkuje prostorov za vaje, je prof. Žnidar ponudil društvu šolske prostore. ki bj bili na razpolago po 6. uri zvečer. Ti prostori so kul-turnoprosvetnim društvom na voljo do nadaljnjega. Problem prostorov v kulturnoprosvetne namene bo namreč v kraju še nekaj časa ostal pereč, ker so tovarne v Hrastniku trenutno v rekonstrukciji in bo možno misliti na gradnjo kulturnih domov šele po izgradnji obeh tovarn in krajevne ceste.
Predsednik sindikalne podružnice tov. Zibert se je v razpravi dotaknil kultu rn »prosvetnih problemov na splošno ter opozoril na premajhno povezavo v tem pogledu in na nerazumevanje višjih krajevnih forumov za kulturno-prosvetno delo. Tako je na primer velik problem gradnje godbenega doma. Zanj so že pripravljeni vsi načrti in dokumenti. Treba je samo pričet) z delom. Z izgradnjo tega doma bo po njegovem mnenju rešen problem prostorov tudi za ostale sekcije društva, ki se jih bodo lahko delno posluževale. Steklarna bo morala pokazati večje razumevanje za rešitev tega vprašanja, da se delo na domu pospeši, člani društva pa bodo z udarniškim delom tudi doprinesli svoj delež.
Precej so na občnem zboru govorili o delu pevske sekcije, ki je bila zelo aktivna. Preteklo leto je izvedla več koncertov, vendar je še vedno problem z njihovim obiskom. Sklenili so, da se organizirajo bolj pisane koncertne prireditve, tako da bodo pritegnile poslušalce. Nujen je nakup oblek za pevce. V sekciji so že v teku vse priprave za praznovanje 100-letnice obeh tovarn ter je prispo-pilo več mlajših ln starejših pevcev v sekcijo.
Razprava je bila zelo obširna ln pisana, tako da so na občnem zboru predelali vse društvene probleme in kulturnoprosvetno <tel0 v Sp. Hrastniku, Ta razgibanost in volja za sodelovanje Je pa tudi zagotovilo, da bo društvo Svoboda II s svojim delom tudi v nadalje pokazala, da hoče služiti kulturnoprosvetni izobrazbi članov delovnih kolektivov in da delavcem Steklarne in Kemične tovarne po opravljenem poklicnem delu nudi čim več razvedrila.
Soglasno so na občnem zboru ponovno izvolili za predsednika Svobode II. Jožeta Kastelica, prav tako so ga izvolili za predsednika pripravljalnega odbora za izvedbo kulturnega programa ob stoletnici dela kolektivov Steklarne in Kemične tovarne.	R. v.
Uspelo množično zborovanje članstva SZDL. — V torek je bilo v dvorani kina Triglav v Zagorju množic zborovanje članstva Socialistične zveze ožjega dela zagorske občine. Članstvo je razpravljalo o stanovanjski reformi oziroma o predvidenih ukrepih za uveljavljanje ekonomskih najemnin, o novem načinu finansiranja stanovanjske izgradnje in drugih problemih. Uvodoma je govoril o politično-družbenem pomenu predvidenega osnutka zakona o stanovanjski reformi tov. Jože Kladivar-Leon. Le-ta je v svojem izvajanju zelo poljudno in obširno obrazložil, zakaj uvajamo nekatere spremembe na stanovanjskem področju. Razložil je tudi nadaljnjo gradnjo stanovanjskega fonda, nato pa so bila v razpravi pojasnjena vprašanja okrog izračuna cene stanovanjske najemnine, važnosti stanovanjskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, važnost dela stanovanjske skupnosti in hišnih svetov ter druge zadeve. — Množičnega zborovanja se je udeležilo približno 300 ljudi.
Tudi svet stanovanjske skupnosti Zagorja se je konstituiral. — V četrtek se je sešel na prvo sejo tudi novoizvoljeni svet stanovanjske skupnosti Zagorje. Svet je izmed sebe izvolil izvršilni odbor, ki šteje devet članov, odbor za,finančno in materialno kontrolo poslovanja stanovanjske skupnosti in govoril o prvem delu. Za prvo nalogo so si zadali izdelavo statuta in poslovnika stanovanjske skupnosti kakor tudi začetek uresničevanja programskih napotil minimalnega programa, sprejetega na zborih volivcev.
Občni zbor »Svobode« Kisovec. — Za
danes naj povemo le to, da so tudi Svo-bodarji iz Lok in Kisovca v soboto napravili obračun celoletnega dela in pred članstvo razgrnili program dela za prihodnje obdobje. V programu je najvažnejše ustanovitev nekaterih klubov in izobraževanja odraslih. — Več o občnem zboru prihodnjič.
Svet »Svobod« v Zagorju za prihodnje obdobje. — Ker so v glavnem prosvetna
in delavska društva končala s svojimi občnimi zbori, je bil pred kratkim v Zagorju tudi zelo uspel občni zbor sveta -Svobod« in prosvetnih društev občine Zagorje, ki so se ga udeležili vsi izvoljeni delegati kakor tudi povabljeni gostje. Med drugim so prišli na občni zbor tudi član predsedstva Glavnega odbora Zveze Svobod Slovenije tovariš Roman Albreht, član predsedstva Glavnega odbora Zveze Svobod in tajnik okrajnega sveta Svobod Ljubljana tov. Niko Lukež in drugi. Občni zbor je uspel predvsem zato, ker so na njem sprejeli precej natanko določena programska napotila za prihodnje leto. — Kaj podrobnejšega o občnem zboru prihodnjič.
Po uspelem gostovanju še v Žalec. —
Novoustanovljeni zabavni orkester Svobode Zagorje je odšel v soboto spet na gostovanje, tokrat v Žalec. Tudi tu so ljudje pozdravili koristnost takih stikov in sodelovanja in nagradili izvajanje koncerta z iskrenim navdušenjem. Orkester ima v prihodnjih tednih še namen obiskati več večjih industrijskih in drugih središč v Sloveniji ter prikazati svoje udejstvovanje kar najširšemu krogu ljudi in ljubiteljev zabavne glasbe.
Začetek priprav na občne zbore OO SZDL. — V petek se je v Zagorju sešlo predsedstvo občinskega x odbora Socialistične zveze, ki je razpravljalo o vsebinskih in tehničnih pripravah za bližnje letne konference OO SZDL. Predsedstvo je sklenilo, da je treba dati tokratnim konferencam zelo široko obeležje našim gospodarskim in političnim uspehom, doseženim v zadnjem razdobju, in da je treba na občnih zborih govoriti tudi o nadaljnjem uveljavljanju in rasti delavskega in družbenega upravljanja. Med drugim so določili, naj bodo konference OO SZDL že prihodnji mesec, in sicer v prvi polovici, medtem ko bodo volitve 20. decembra. — Več o važnosti seje predsedstva i občnih zborih SZDL prihodnjič.
in na Dolu pri Hrastniku
Potrošniki prosijo. — Preskrba s kruhom v dolski pekarni je postala kritična, da je treba nujno nekaj storiti za Izboljšanje. Kapaciteta stare pekarne je do kraja izkoriščena, nihče se pa ne zanima za kako razširitev tega obrata, ker je v privatnih rokah. Vendar potrošniki zato niso dolžni trpeti takega stanja In prosijo občinski LO za pomoč. Mislimo, da naj bi hrastniška pekarna zalagala Dol s kruhom, saj ima ta pekarna zadostno kapaciteto — ali pa naj se mogoče sedanji pekarni, na Dolu zagotovijo primerna investicijska sredstva za razširitev tega obrata.
Ta pekarna se tudi brani prevzemati v peko kruh od zasebnih gospodinj. To nam Je tembolj nerazumljivo, saj vendar peče po znatno višji tarifi kot v ostalih krajih. Prosimo za čimprejšnjo pomoč! — Potrošniki.
Priprave za počastitev 29. novembra. — Vsa društva se marljivo pripravljajo na slovesnost državnega praznika, 29. novembra. Telovadnica TV D Partizan je zaživela, šola se pripravlja z raznimi nastopi,. kot na primer z deklamacijami, pevskimi točkami, godbeniki so pričeli z vajami, prav tako Ime redne vaje pevski zbor. Kot vsako leto, bomo tudi letos dostojno počastili veliki državni praznik.
Silili
SIIIIS
IIIIIS
sima
Silili
!!!!!3

Skrb zo mladino
Društvo prijateljev mladine Center je imelo v sredo, 18. novembra, v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah svoj redni letni občni zbor.
Kako veliko zanimanje je za t0 društvo, ki ima v svojem pro. gramu skrb za našo mladino, dokazuje številna udeležba Na občnem zboru je bil navzoč tu. d podpredsednik občinskega odbora SZDL tov. Slavko Boršt, nar.
Predsednica DPM Center tov.
6’ilačeva ie podala obširno poročilo o delu društva. Spregovorila je o zanemarjenih otrocih, kjer sta oba starša zaposlena in podobno, in kako takim otrokom pomagati.
Poudarila je pomen in nalogo stanovanjskih skupnosti, ki bo. do morale za svoje otroke pre. skrbeti primerne prostore, kjer se bodo lahko shajal) in zaposlili v prostem času. Zelo lepo je uspelo letovanje otrok. 2e sedaj se pripravljajo pogoj) za letovanje za drugo leto.
Zelo živahna razprava le dala marsikak predlog za bodoče delo. Vsi navzoči so ob razrešuje! v znak priznanja za ves trud, nagradili stari odbor s ploskanjem.
Večina tovarišev je bila po. novno izvoljena. Prepričani smo, da bo naš odbor v tem le. tu dosegel lepše uspehe.
M) vsi želimo, da bi DPM Center doseglo vse zadane naloge in kar največ pripomogla k vzgoji mladega rodu. .
Danijel Potočan
Pozdrav delovnim ljudem naše
K PRAZNIKU PROGLASITVE REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU,
domovine!
ČESTITAJO IZ HRASTNIKA:
03CINSKI LJUDSKI ODBOR HRASTNIK,
OBČINSKI KOMITE ZKS HRASTNIK,
OBČINSKI ODBOR SZDL HRASTNIK ter vse ostale družbene organizacije in društva,
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK,
GOSTINSKO PODJETJE »JELKA« HRASTNIK, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK, KOMUNALNO GOSPODARSTVO HRASTNIK, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA HRASTNIK, TRGOVSKO PODJETJE DOL PRI HRASTNIKU, ZDRUŽENE BRIVNICE HRASTNIK - DOL.
KAJ ŽIVI 29. NOVEMBER, NAŠ SKUPNI PRAZNIK, DAN, KO JE NASE DELOVNO LJUDSTVO POD VODSTVOM ZKJ *	7 NOVO OBDOBJE DRŽAVNE UREDITVE IN S0CIALISTCNE
IZGRADNJE DOMOVINE.
OD SREDE DO SREDE
SLOVENSKI CONSKA NOGOMETNA LIGA
Rudar komaj šesto mesto
SOBOTA : RUDAR 3:2 (2:0)
Za tekmo Je v Murski Soboti vladalo veliko zanimanjen in temperamentni gledalci so, žal. tokrat prekoračili mejo povprečnih in navdušenih navijačev. Sporna Je bila enajstmetrovka, ki jo je sodnik Glavič dosodil v korist Rudarja v 52. minuti, ker je branilec Sobote z roko branil Opresnikov
strel. Nekaj navijačev je hotelo obračunati s sodnikom, kar pa je očutno vplivalo na njegove nadaljnje odločitve, tako da Je bila igra. zlast, po izenačenju, zelo groba. Drugače pa Je bila tekma lepa, samo Rudarju lahko zamerimo, da ni znal zadržati odličnega Mavčeca, ki 'Je sam dosegel vse 3 gole. — Za Rudarja pa sta bila uspešna Knavs in Opresnik. Moštvo Rudarja je nastopilo v naslednji postavi: Ahlin I (Kalžek), 'Lukančič, Stošicki, Knez, Sorel, Pristov, Lamovšek, Zlak, Knavs, Zibret, Opresnik.
Duplica Javornik Domžale Svoboda (Kis.) Olimpija
11	4	1	ti	1.4:33	»
1»	3	1	6	18:28	7
10	2	1	7	16:30	5
11	2	1	8	15:29	5
10	2	1	7	12:31	S
ROJSTVA
Trbovlje: Ivana Zibret, Trbovlje, hčerko: Marija Ocepek, Zagorje, hčerko; Ljudmila Starina,
Hrastnik, hčerko; Silva Krajšek,
Trbovlje, sina; Hedvika Prašni- ...........
kar, Zagorje, sina; Marija Tre- lič. večer jekla in ljudi; 10.30 »Iz bušak, Zagorje, hčerko; Rozalija domače skrinje«; ji.40 Naj žive vsi Hodnik. Trbovlje, sina; Ana Go- narodi; 12.00 Po sledovih naših
PONEDELJEK, Ju. novembra 7.35 Pihala v vedrem ritmu; 8.00 Melodije in popevke za praznično jutro: 8.30 Mladinska radijska igra — Debreczeni: Tomijeve dogodivščine (prva izvedba); a.15 Predstavljamo vam mariborski komorni kvartet...; 10.00 Silvo Mate-
MLADINCI: RUDAR 810 (2:0)
SLOVAN
PRVENSTVO SLOVENIJE V MALEM ROKOMETU
Tudi proti Krimu niso uspeli
RUDAR : KRIM (LJUBLJANA) 10:12
Tudi v zadnjem kolu je moral Rudar obe točki pustiti v Ljubljani. Res je, da moštvo ni nastopilo v najmočnejši postavi, saj sta manjkala First in Berger, vendar so bili fantje kljub temu optimistično razpoloženi. Toda že takoj v začetku tekme Je njihov optimizem precej splahnel, saj so morali igrati tudi proti — sodniku, ki Je ves čas dirigiral igro po svoje, kar Je neugodno vplivalo na nadaljnji poteč Igre. Domači so zaradi tega imeli prednost (n tu-
di zmagali. Nedeljski sodnik je sicer znan po svoji objektivnosti, toda to srečanje je lz povsem nerazumljivih vzrokov vodil drugače. Ce ne bo tudi drugo leto rokometna zveza poskrbela za kvalitetnejši sodniški zbor. bo marsikdo lahko podvomil v pravilno razvrstitev klubov v repu-liški lestvici. Rudar je sicer vložil protest, toda ker na igrišču ni bilo niti »službujočega«, bo verjetno na končno odločitev vplivalo samo mnenje sodnika, ki gotovo ne bo zanikal svoje »objektivnosti«. Priznati pa moramo tudi, da moštvo Rudarja zadnje tekme ni zaigralo tako kot v začetku sezone. Njegova mehka igra v napadu, netočni streli in slabe podaje bodo pač morali izginiti Iz stalnega repertoarja igralcev v prvenstvenih srečanjih, če hočemo. da bo naslednjo sezono uspeh boljši.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P09ZVEZA
Bratstvo prvi,
Slovan drugi
BRATSTVO : LITUA 3:1 (1:1)
Končano je prvenstvo v ljub Ijanski nogometni podzvezd. Vseskozi vodeče Bratstvo je doživelo v jesenskem delu tekmovanj a le en poraz, in sicer proti Slovanu iz Ljubljane, ki je zaradi slabše razlike v golih, toda z istim številom točk ostal na drugem mestu. Bratstvo svojih privržencev ni razočaralo, kar se tiče doseženih točk in danih golov, toda zadnje tekme so pokazale, da tudi v moštvu Bratstva ni vse v redu. Do spomladi je dovolj časa ln lahko se te pomanjkljivosti še popravijo.
Nedeljsko srečanje v Litiji, ki naj odloči Jesenskega prvaka, je dalo tipično prvenstveno bitko za točke. Za Bratstvo je bila tekma odločilnega pomena. Kljub temu, da Bratstvo ni najboljše igralo. Je osvojilo dve dragoceni točki in s tem postalo jesenski prvak Sodnik iz Ljubljane je s svojimi odločitvami oškodoval obe moštvi.
K doseženemu prvemu mestu pa nogometnemu klubu Bratstvo tudi naše čestitke z željo, da bi tako ostalo tudi v spomladanskem prvenstvu.
Visoka zmaga Proletarca
PROLETAREC : DUPLICA 8:0 (4:0)
Za zaključek odlična Igra nogometašev Proletarca, ki so imeli za nasprotnika moštvo »Duplice« lz Kamnika, ki pa ni Igralo tako podrejene vloge, kot kaže rezultat Člani moštva so se do konca tekme odlično borili, toda tokrat je razpoloženim napadalcem Proletarca šlo vse Izpod rok.
Poraz Duplice bi bil lahko še večji, če moštvo ne bi imelo najboljšega igralca v vratarju, ki Je rešil goste še večjega poraza. Sploh je bil vratar gostov kljub prejetim golom najboljši mož na igrišču. Domačini so tokrat kot celota pokazali res Izredno in ko-
ristno igro. kar je dalo rezultat 8 golov. Gole so dali Starc 3, Mitič 2. Alunovič 1 ln Franci Prašnikar I. Tekmo 1e sodil prav dobro ing. Goli iz Ljubljane. V predtekmi je mladina Proletarca Igrala z mladinci Odreda neodločeno 0:0.
Zmaga Rudarja proti Svobodi
RUDAR (HRASTNIK): SVOBODA (KISOVEC) 3:2 (1:1)
V zadnji prvenstveni nogometni tekmi v nedeljo ob 14. uri na stadionu Rudarja v Hrastniku je domača ekipa premagala izredno ostre igralce Svobode iZ Kisovca z rezultatom 3:2.
Igra ni zadovoljila 300 gledalcev, bili so razočarani nad raztrgano in ostro igro. ki so Jo predvsem for-sirali gostje. V 15. minuti Je Zorči č povedel domačine v vodstvo s tem. da Je prodrl v kazenski prostor ln z osmih metrov dosegel zelo lep gol. V 38. minuti dosežejo gostje po krivdi vratarja gol in izenačijo na 1:1. V 51. minuti doseže Lipovšek drugi gol za Svobodo, v 57. minuti izenači Zorči č na 2:2. Igra postaja vse ostrejša, tako da mora po ostrem startu zapustiti igrišče Vezovišek in se ne vrne več. Levi branilec gostov igra v 75. minuti z roko in sodnik dosodi kazenski strel Iz enajst metrov, ki ga realizira Zorči č in. postavi končni rezultat tekme.
Sodnik Zec m imel pregleda nad Igro ter Je neopravičeno dopuščal ostro igro.
Pred nami Je »zimsko spanje«, upajmo, da bo Rudar v spomladanskem delu imel bolj srečno roko z Igralci ln s trenerjem. O vzrokih neuspeha Rudarja v NPL če lahko tako rečemo, bomo v prihodnji številki obširneje poročali.
LESTVICA LJUBLJANSKE NOGOMETNE PODZVEZE
Bratstvo	H 10	0
Slovan	H 10	0
Proletarec	ll 9	o
Litija	H 6	2
Papirnlčar	10 4	1
Rudar (H)	11 4	1
Kamnik	U 4	I
ZA ODBOJKARSKI POKAL JUGOSLAVIJE
V okviru tekmovanja za odbojkarski pokal Jugoslavije, je bilo v domu TVD Partizan v Hrastniku tekmovanje v odbojki.
Soledovali so- AOK OLIMPIJA (Ljubljana). POŠTAR (Ljubljana).
REZULTATI:
OLIMPIJA (L) : JESENICE II 3:0 POŠTAR (L) ; RUDAR (H) 3:0 JESENICE n : RUDAR (H) 3:0 AOK OLIMPIJA (L)	: POŠTAR
(L) 3:1.
NAMIZNI TENIS
VECKO DRUGI V RAVNAH
Ravenski Fužinar je prejšnjo nedeljo priredil I. republiški turnir v namiznem tenisu za mladince. Udeležili so se ga mladinci Triglava, Odreda, »Ljubljane«, Mladosti, Ilirije, Fužinarja in Ke-mičarja iz Hrastnika.
Hrastniške kemlčarje je zastopal na tem turnirju Vecko. V hudi konkurenci 90 mladincev je zasedel častno drugo mesto. Ze v prvih kolih je naletel na favorite turnirja, vendar je klonil šele v finalu proti Jamšku, igralcu domačega Fužinarja in zmagovalcu turnirja.
Vecko Je dosegel naslednje rezultate! Vecko : Višnar (Odred) 2:0: Frelih n (Mladost) : Vecko 0:2; Vecko : Perne (Odred) 2:0; Jamšek • Vecko 2:0.	J. P.
ZA DAN REPUBLIKE
POZDRAVI IZ JLA
Zasavski fantje, kj služimo vojaški rok v Obrenovcu, prosimo, da bi se našel majhen kotiček v našem priljubljenem listu, da pošljemo pozdrave za veliki državni praznik, 29. november, svojim domačim, znancem in prijateljem. Obenem pa obljubljamo vsem državljanom naše socialistične domovine ob tem zgodovinskem prazniku, da bomo zavestno branili domovino, kakor so jo naši očetje in brati.
Vojaki:	Ivan Zivič, Alojz
Zajber, Anton Šetinc in Ivan Frkol, VP 4135/M.
renjec. Trbovlje, sina; Rozalija Majdič, Zagorje, hčerko; Angela Camer, Trbovlje, hčerko; Joža Si-kovec. Dole pri Litiji sina.
Brežice: Ana Kovačič, Drenovec 7, sina; Nada Hrgar, Vukovo selo 42. hčerko; Pavica Koščica, Kraj Gornji, LRH, mrtvorojeno hčerko: Ranka Oplotnik, Videm-Kršiko, hčerko; Terezija Zidar, Stolovni-k 45, sina; Rozalija Kruic, Veliki Obrež 48. hčerko: Antonija Prah, Prilipe 1, sina; Ivka Hrže-njak. Sv. Križ, hčerko; Marica Kajgana, Brežina 42, hčerko; Aloj, zija Tomažin, Straža 15, sina; Martina Korber, Drnovec 1, sina; Jožefa Hervol. Bukošek 25, sina; Rozalija Strucelj, Vučiilčevo 2ti, sina.
POROKE
Trbovlje: Henrik Rovšek, kmet lz Hrastnika-Kovk, in Stanislava Strgaršek, gosp. pom. iz Dobovca; Ante Validžič. mizar iz Trbovelj, in Marija Forte. gosp. pom. iz Trbovelj.
Brežice: Mirko Matičič, pek. pomočnik iz Brežic, m Milena Slivnik, pek. pomočnica iz Brežic.
SMRTI
Trbovlje: Marija Fakin iz Trbovelj, stara 72 let; Franc Dolganoč iz Trbovelj, star 75 let.
Brežice: Marija Leskovšek, družinska upokojenka, Globoko 22, stara 83 let; Ana Pristovšek, po-ijedelka, Brezovec 8, stara 46 let; Juraj Radič, osebn; upokojenec, Kraj Gornji 41, star 78 let.
RADIO
12.00
borcev (partizanske pesmi poje komorni zbor iz Celja); 12.20 Melodije za razvedrilo; 16.00 »Podajmo, bratje, si roke!« (novi posnetki ljudskih -pesmi z vseh strani sveta); I6i30 Petdesetlč »Pokaži, kaj znaš« (posnetki z jubilejne oddaje 23. VT. 1959); 18.30 Športni tednik; 20.00 »Na ljubljanski promenadi« (prva izvedba).
TOREK, 1. decembra 8.00 »Stoji tam v gori partizan .. .« (poje pomnoženi zbor RTV Ljubljana); 9.00 Gospodinjstvo na novih poteh; 950 Od melodije do melodije; 11.30 Za naše male: 12.00 Poskočna harmonika;
1-2.25 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 12.40 Sestanek v studiu 13:	18.50 Z
majhnimi zabavnimi ansambli;
16.20 »Popotovanje s popevkami«
(prva izvedba); 18.00 Iz zbornika spominov: 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 26.00 Zborovska pesem slovenske nove romantike.
SREDA, 2. decembra 8.05 Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori: 9.15 Izbrali smo za vas; -nem
10.40	Iz filmov m glasbenih revij;
11.25 Radijska šola za višio stopnjo — Herbert Ruland: Vesti, ki tečejo po dnu morja; 12.00 15 minut z Vaškim kvintetom in pevcema Božom in Miškom: 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja: 13.30 Poje akademski zbor »Tone Tomšič« p. v. Janeza Boleta; 14.25 Radijska šola za srednjo stopnic — Milica Bertenjev: Zvesti Cuj;/
15.40	Novost na knjižni polici — Beecher Stowe: Koča strica Toma: 17.10 Sestanek ob petih: 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Izberite melodijo tedna!
ČETRTEK, 3. decembra
Vodopivec«, 12.25 Ciganske meiu dlje z orkestrom Toki Horvvath; 12.45 Narodne v - priredb:	Cirila
Preglja; 13.55 Trio Avsenik; 14.10 Ansambel Mojmira Sepeta:	14.25
Radijska šola za nižjo stopnjo: Dedkovo presenečenje: 17.10 Razgovor z volivci: 17.10 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja: 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanjepolitični oregled.
SOBOTA, 5. decembra 8.05 Radi b, vas zabavali; 10.10 Tisoč taktov za zabavo; 10.40 Poje pomnoženi komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija; 11.50 Tri narodne pesnil; 12.00 Pet pevcev — pet popevk; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja: 12.46 Klavir in hammond orgle; 14.10 Pes m, lz Istre in Dalmacije; 14.25 Zanimivosti lz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Melodije za razvedrilo; 18.15 Poje Slovenski oktet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
KINO
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.65,	6.0II, 7.00, 8.00,	10.00,	13.00,
1O.00, M in 19-30 v radijskem rtvom Jožeta Hanca; 9.25 Popevke dneralku ter ob 22.00. »Naš je- |n melodije na tekočem traku; dJ!nlk" vsak delavnik ob 6.40.	11-10 z evropskimi plesnimi or-
j_sk e n as ve te« vs a k delavnik kestri: 11.30 Oddaja za cicibane; Oddajo »Naši poslušalci 12.00 Štiri znane slovenske samo-
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 25. in 26. novembra indijski barvni film »KRALJICA JANŠI«; 27. do 30. novembra amer. barv. ci-film »ČAJNICA«; I. do
3.	decembra amer. barv. film »ČLOVEK V SIVI OBLEKI«:
4.	do 7. decembra amer. barv. film — vistavision »ISKALCI«; 8. do 10. decembra jug. film »TRI KORAKE V PRAZNO«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 25. novembra češki zabavni film »PETO KOLO V DRUŽINI«; 26. novembra amer. film »ZAKON LIN-
8.06 Od tu in tam; 8.40 Pole zbor ČANJA«; 27. do 30. novembra Slovenske filharmonije pod vod-
amer. lilm .JOKALA BOM JUTRI«; I. in 2. decembra amer. barv. film »POSLEDNJI APAS«; 3. decembra amer. film »DOLGO POTOVANJE«; 4. do 7. decembra jug. kinem. barvni film »MISS STONE«; 8. in 9. decembra amer. barv. kinem. fiim »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE«.
OBJAVE
VSEM ZAGORJANOM prostovoljno gasilsko društvo Zagorje ob Savi priredi na dan republike —	29. novembra
VELIKO LJUDSKO ZABAVO s plesom in bogatim srečelovom v dvoran] ŠD PROLETAREC. Začetek zabave ob 16. uri Za resnično razvedrilo vam jamči upravni odbor društva. — Ker je to edina letna društvena prireditev in bo čisti dobiček namenjen nakupu potrebne opreme za delo društva, se še posebno priporoča za obisk.
PGD Zagorje
OBVESTILA
Obveščamo, da bo zobna ambulanta v Trbovljah imela v ponedeljak, dne 30. nov., in torek, dne 1, decembra 1959, od 10. do 12. ure v prostorih šolske zobne ambulante — Ulica 1. junija, številka 4, dežurno službo samo za nujne primere.
V ponedeljek, 30. novembra, ob 9. uri zjutraj bo v mali dvorani ŠD Rudarja občni zbor plavalne sekcije.
umi";	" Jj
41:9 20 44:10 20 39:14 13 26:24 12 25:21 9 25:33 9 21:31 9
SINDIKALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO TRBOVELJ
V trboveljski Metaliji so dobri šahisti
V nadaljevanju sindikalnega šahovskega prvenstva Trbovelj je moralo tehnično vodstvo črtati iz tekmovanja vsa tri moštva Rudnika, ker se na tekmovanjih sploh niso pojavila, ali pa samo včasih Enaka usoda je doletela moštvo »Mehanike«.
Doseženi so bili Se naslednji rezultati:	II. kolo Metallja :
Elektro-Standard 5:1, Elektrarna : STT 5:1. — III. kolo Metallja : ObLO 6:0, Elektro-Standard : Cementarna 3:3. — IV. kolo Cementarna : ObLO 5:1, Elektrarna : Elektro-Standard 4:2. — V kolo Elektrarna : ObLO 6:0, Metallja : Cementarna 5:1, Elektrarna : Metallja 4:2. Metallja : STT 4:2.
Pred zadnjim kolom vodi »moštvo presenečenj«, to je mlada ekipa Metali je z 22 točkami (odigrala vse tekme) pred Elektrarno z 19 točkami (tekma manj) ter Cementarno 11 točk
(n)
ŠAH V TRBOVLJAH
V NOVEMBRU FRECE PRVAK
Na prvenstvenim brzoturnl-rju šahovske sekcije trboveljskega Rudarja se je pomerilo trinajst igralcev za prvenstvo meseca novembra. Po zanimivih Igrah je tokrat zmagal Robert Frece. Edini poraz Je doživel v zadnjem kolu z Jazbecem ml., kljub temu, da je bil v partijah z Ruglom in posebno še a Sribarjem izgubljen. Drugo-mestni Hinko Jazbec ml. je Izgubil z inž. Drobežem ter remi sl ra-l s Škrbcem. Tretji je bil inž. Drobež, ki je razen z zmagovalcem izgubil še z opreenl-fcom in Ruglom. Nekoliko je raz-ečaral Vili Rugel, medtem ko je
Miha Vodišel je dosegel nekaj lepih zmag.
Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Robert Frece 11 točk;
2.	Hinko Jazbec ml. 10,5 točke;
3,	inž. Jože Drobež 9 točk; 4—5. Janez Škrbec in Mirko Sribar po 7,5 točke; 6. Ludvig Opresnik 6,5 točke; 7. Miha Vodišek R točk; Vili Rugel 5,5 točke; 9. Stefan Kovač 5 točk, katerim slede ostali.
BREZNIKAR IN KOMLANC
Za velik praznik, dan republike, čestitava vsem prebivalcem Zasavja, delovnim kolektivom, ustanovam, podjetjem, uredništvu »Zasavskega tednika«, vsem športnim organizacijam, staršem, prijateljem in dekletom kar največ uspeha v izgradnji naše socialistične domovine. Posebno pa kot člana želiva največ uspeha športnemu društvu »Rudar« z željo, da bi imel kar največ uspeha na zelenem polju ln upava, da bova tudi midva s časom zastopala barve »Rudarja«.
Viktor Komlanc in Milan Breznikar, VP 3272 — Titograd.
Obveščamo, da je pričela dne 24. nov. 1959 interna ambulanta Trbovlje poslovati v spremenjenem ordlnacljskem času, In sicer:
vsak ponedeljek, torek ln petek od 14. d0 18. ure popoldne.
čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 25. novembra 8.30 Z evropskimi plesnimi orkestri: 9.46 Zabavni trio Marijana Kozmusa; 13.00 Z jugoslovanskimi vokalnimi solisti, 11.25 Radijska Sola za višjo stopnjo (ponovitev): Atomi — služabn.ki: 12.25 Venček partizanskih; 13.30	5 narodnih
pesmi; 18.45 Igra ansambel Mojmira Sepeta: 15.40 Novost na knjižni polici: Pohod II. grupe odredov na Štajersko; 17.10 Sestanek ob petih; jg.30 Pol ure narodnih; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Deset minut z orkestrom Ray Martin.
ČETRTEK, 26. novembra
8.05	Lahka glasba; 9.40 Sedem pevcev — sedem popevk; 10.10 Dve priredbi melodij Johanna Sfcraussa; 10.30 Zabavna ruleta; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Makedonske narodne; 12.40 Poskočni naipevl; 14.00 Znani pevci — znane popevke; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 Vrtiljak zabavnih melodij; 17.30 Majhni zabavni ansambli; 18.45 RafKJska univerza — Prof. Karel Dobovšek: Mlada znanost — živalska psihologija; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 27. novembra
8.30	Zabavni zvoki; 9.45 Kotiček
za mlade ljubitelje glasbe; 11.30 Družina ln dom; 11.45 Kranjski drvarji z domačimi vižami; 12.00 Pihalna godba vam igra; 13.30 Heritoert Svetel: Stlrl humoreske; 13.50 Domače pesmj ln napevi; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Štajerska pripoveduje: 15.40 Iz svetovne književnosti — Grace Matelious:	Pijana bratovščina;
17.10 Razgovori z volivci; 17.40 Mešanj zbor Ljubljanski Zvon p. v. Jožeta Hanca; 18.10 Spored partizanskih; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 28. novembra
8.06	V ljudskem tonu; 9.40 Poje moški zbor Svobode iz Hrastnika p. v. Viktorja Malovrha; 9.45 Trio Darka Skoberneta; 11.00 Ritmi Latinske Amerike; 12.25 Venček narodnih (glasbene čestitke delovnih kolektivov); 13.30 Vesela godala; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; I6.00 Z revij godlb na pihala; 17.10 Kvintet Jožeta Kam-piča 18.00 29. november in politika aktivnega sožitja; 18.15 Za Jutrišnji praznik: 20.00 Prenos svečane akademije v počastitev 26. novembra.
NEDELJA, 29. novembra
8.00 Minilo Je 18 let.. .; 8.05 Vsa domovina praznuje (ljudske pesm, in plesi); 9.00 Slavnostni zvoki;
9.30	Lepo je biti mlad; 10.00 Marjan Kozina; Simfonija; 11.00 Dobro srečo, domovina; 11.30 Slo Je za našo prihodnost; 33.30 Čestitke in pozdravi naših kolektivov; 14.30 RTV Zagreb ln Radio Sarajevo slovenskim poslušalcem; 15.15 Melodije z» zabavo; 16.30 Novi posnetki godbe Ljudske milice; 16.00 »Ura za optimiste« (prva izvedba); 17.42 Vedri zvoki; 18.30 »V domačem krogu« (spored slovenske narodne glasbe); 20.00 Matija Bravničar: Hlapec Jernej (radijska priredba).
speve za.no J e Miro Brajnik, pri klavirju Marijan Vodopivec; 13.30 Pesmi in plesi bratskih Jugoslovanskih narodov: 15.40 S knjižnega trga; 16.35 Popevke se vrstijo: 17.10 »Kaj bi jaz tebi dal« (slovenske narodne poje Mariborski komorni ybor p. v. Rajka Sikoškal; 17.45 Ljubljanski jazz ansambel: 18.00 Turistična oddaja: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 4. decembra
8.05 Iz albuma ,popularnih orkestralnih melodij: 9.20 Sprehod po Rimu: 10.35 Od popevke do popevke; lil.30 Družina in dom: 11.45 Zbor primorskih študentov »Vinko
Ljudski poslanec Gačnik med litijskimi volivci
Republiški poslanec Humbert Gačnik v Ljubljani, je eden izmed ljudskih poslancev, ki drže stalno zvezo s svojimi volivci in jih tudi večkrat obiščejo ter jim poročajo o raznih novih zakonih in o drugih pomembnejših političnih dogodkih. Zadnje dni je spet obiskal svoje litijske volivce. Njegov obisk je napolnil kino dvorano Predsednik občinskega odbora SZDL Litija Ivan Finžgar je dal takoj ob otvoritvi zborovanja posebno priznanje lepi udeležbi. Pozdravil je poslanca Humberta
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 44. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne uganke, ki smo jo prinesli za naše pionirje v 44. številki Zasavskega tednika, se glasi: PEČ.
Žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado Tonetu CIZERLE, učencu 7. razreda osnovne šole Ponikve 18, pošta Studenec pri Sevnici. Knjigo mu bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim mladim bralcem za poslano rešitev prisrčna hvala!	UREDNIŠTVO.
ŠALJIVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Danes prinašamo našim pionirjem spet novo uganko, in sicer šaljivo uganko. Mislimo, da jo bodo rešili. Poslušajte naše vprašanje:
S CIM SO IMELI NASI PRADEDJE POKRITE GLAVE?
Ce boste potuhtali odgovor na to uganko, nam pišite. Tudi za rešitev te uganke smo pripravili kot nagrado 1 lepo mladinsko knjigo. Odgovor nam pošljite kar na dopisnici, ne v pismu, ker si boste tedaj prihranili 5 dinarjev. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole. ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem in pionirkam lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO.
Gačnika in občinskega sekretarja Toneta Praprotnika.
Tovariš Gačnik je nato spregovoril o novem stanovanjskem za-‘ konu in tolmačil njegov namen, zgraditi čim več stanovanj za naše delovne ljudi. Zatem je obrazložil pomen novih ekonomskih najemnin in tudi poročal o načinu določanju točk, po katerih se izračunajo nove ekonomske najemnine, ki bodo stopile v veljavo s 1. januarjem 1960.
Izvajanje ljudskega poslanca je sprožila živahno diskusijo o tem vprašan 1u kar očrt: •	!■*	* na-
vzoči pazljivo poslušali referentova izvajanja in mu nato zastavili več vprašanj, kj jih je ljudski poslanec raztolmačil in tako dopolnil svoje navedbe.
Predsednik litijske občine Slavko Pungerčar pa je dopolnil izvajanja poslanca Gačnika Še z nekaterimi stvarnimi podatki z območja litijske občine. Navzoči so bili z vsemi izvajanji in pojasnili zadovoljni ln dali z živahnim ploskanjem priznanje tovariš-u Gačniku, a tudi predsedniku občine.
Lepo uspel večer je dal pobudo, da se bodo občani Litije sešll tudi v bližnji bodočnosti, ko bo začela delovati občinska komisija za ocenjevanje stanovanj in njih točkovanje ter bodo tako sproti spremljali delo komisije In dodali morebitna pojasnila k sklepom komisije in tako demokratično izvedli ocenitev stanovanj, kakor zahtevajo novi zakonski predpisi.
(J. 2.)
<UPUJTE IN NAROČAJU
..ZASAVSKI
TED N K"
TRGOVSKO PODJETJE TOBAK, TRBOVLJE
AKTIVA
BILANCA na dan u XII
PASIVA
	Postavke	Zn<*s(*K	1 Cap	post« vk.	Znesek
it.		(v ooo d m	! 51		tv 000 d.Ul
A, Osnovna sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Denarna sredstva osnovnih sredstev
B. Sredstva skupne porabe
3.	sredstva skupne porabe
4.	Denarna sredstva skupne porab«
C.	Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva
D.	Izločena sredstva
». Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov l. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E. Sredstva v obračunu m druga aktiva
8.	Kupci m druge terjatve
9.	Druga aktiva
Skupaj
1187
1766H
830
1168«
64'-
32701
A. V tri osnovnih sredstev . Sklad osnovnih sredstev i. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe
i Sklsd skupne porabe l Drugi viri sredstev skupne oorabe
C. Viri obratnih sredstev > Sklad obratnih sredstev i Drugi viri obratnih sredstev O. Rezervni sklad in drugi skladi i Rezervni sklad in drugi skladi t Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva
i. Kratkoročni kredit ta obratna sredstvu
id. Dobavitelji in druge obveznosti 11. Druga pasiva
Skupaj-
1840
51
525
7600
912
153
21465
157
32701
Vodja računovodstva! Metka Ulaga
Predsednik upravnega odbore; Marija Bolarič
Direktor Alolz Kos
49. — Takrat v Zagorju še niso kopali premoga, ki je danes življenjske važnosti za ta kraj. Pomembno pa Je bilo Zagorje kot savsko pristanišče. Vse blago, namenjeno za Gorenjsko, so Izkrcali tukaj in ga nato preko Izlak ln Trojan pte-peljali z vozml v Kamnik, Kranj ln drugam, Sava je bila tedaj najvažnejša prometna žila, ki je povezovala ves Balkan.
50. — Zato ni čudno, če so v tem času cvetele v Zagorju gostilne: saj se Je vsak pošteno okrepčal ln založil, preden Je odšel na dolgo pot po Savi.
Na spodnjem koncu Zagorja, tik ob Savi, je stala gostilna, ki je bila namenjena sam« gosposkim gostom. Tja Jr proti večeru prišel neki tujec v francoski opravi. Oštirju se Je zdel znan. nekje sta se še morala srečati.
51. — Gospodu Brnjaču — za tega ga je gostilničar spoznal — ni bilo to srečanje nič kaj pri srcu. Pred več leti mu je gostilničar Medved v Celju posodil vsoto denarja, ki ga je Rrnjnč podtaknil Nandetu-Grogi, da ga Je lahko spravil s poti In mu prevzel njegovo dekle. Denarja pa Medvedu ni vrnil, ampak ga Je raje pustil pri raznih drugih gostilničarjih — kako. to Je mendn vsakomur Jasno.
52. — Groga je po tistem dogodku v Celju moral v vojsko, kjer je prišel pod Brnjačevo komando. Tu mu ni bilo zdržati, zato ,1c dezertiral In postal rokovnjač.
Da srečamo Brnjača sedaj v francoski opremi, se nam pri njegovem značaju ne moro zdeti čudno. Tudi se ni več pustil zmerjati za Brnjača, sedaj J* bil Vcrnazz.
I
STROJNO MIZARSTVO
TRBOVLJE
S SVOJIM DELOVNIM KOLEKTIVOM
* Čestita vsem delovnim ljudem
K PRAZNIKU REPUBLIKE
TRGOVSKO PODJETJE
»železnina« Trbovlje
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM V ZASAVJU K PRAZNIKU —
★ 29. NOVEMBRU
ZA OBISK V POSLOVALNICAH SE PRIPOROČA KOLEKTIV
TAPETNIŠTVO TRBOVLJE
VAM NUDI. VSE VRSTE TAPETNIŠKIH USLUG IN IZDELUJE KAVČE, OTOMA-NE IN OSTALA DELA HITRO, SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH
KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH K PRAZNIKU
* 29. NOVEMBRU
KMETIJSKA ZADRUGA TRBOVLJE
POZDRAVLJA VSE ČLANE ZADRUGE, PREDVSEM PA KOOPERANTE IN OSTALO DELOVNO LJUDSTVO OBČINE TRBOVLJE TER ČESTITA K PRAZNIKU
★REPUBLIKE
ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER ČESTITA
»ODPAD« — TRBOVLJE
GLAVNA ODKUPNA POSTAJA
Z ODKUPNIMI ZBIRALNIMI BAZAMI
•	HRASTNIK, ZAGORJE, IZLAKE, RADEČE,
•	ZIDANI MOST, SEVNICA, BREŽICE IN
•	DOBOVA
MESTO PODJETJE
»MESO« TRBOVLJE
ČESTITA ZA
★ 29. NOVEMBER
IN SE PRIPOROČA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA
★ 2 9. NOVEMBER
C i
KOLEKTIV
OBRTNEGA PODJETJA
»MET ALIJ A« — TRBOVLJE
DELOVNI KOLEKTIV
ELEKTRO-STANDARDA
TRBOVLJE
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV K PRAZNIKU
★ REPUBLIKE

Cementarna Trbovlje
Z OBRATOM ZIDANI MOST
želi ob DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU, da bi bila rekonstrukcija tovarne, ki se je pričela v letošnjem oktobru, člmprej končana, da bi Imeli nail graditelji v državi dovolj <	trboveljskega cementa na razpolago
HALO, HALO - TUKAJ CEMENTARNA TRBOVLJE!
Kljub rekonstrukciji trboveljske cementarne, e katero smo pričeli meseca oktobra leto«, letošnje leto ne bo dosti primanjkovalo cementa, delno p« »e bo proizvodnja naše tovarne zmanjšala prihodnje leto, ko bo mogoče namesto loo.ooo ton izdelati le 80.000 ton cementa, s pridržkom teveda če ne bo nepredvidenih zaprek, k. se lahko še pojavijo, — Letos Je potreba po cementu Izredno velika; dan za dnem brnijo telefon, v upravi tovarne, kopičijo se osebne tn še druge intervencije, toda vse zaman — cementa le kajpak le toliko, za kolikor so bUe podpisane pogodbe to nič več. Kolektiv trboveljske cementarne se le tudi letošnje leto Izredno potrudil, da Je vse te mesece, ko Je bila še celotna tovarna v pogonu, svoje proizvodne naloge uepeino reševal to proizvodnjo celo prekoračeval.
Položaj pa le bil tale: cementa j« vedno primanjkovalo, peči v cementarni pa so bile zastarele in obrobljene, a surovin Je na razpolago Se za 100 let. Pristojni člnltelji so uvideli, da Je treba cementarno v Trbovljah rekonstruirati, Jo opremiti z novimi stroja m pečmi, da bo »pet lahko dajal, ustrezne količine cementa, člgcr proizvodnja se bo po »končanju rekonstrukcije tovarne Se znatno povečala, kar Je b|la tudi te davna žeilja njenega kolektiva.
Dne 17. oktobra t. 1. smo pričeli z obnavljanjem cementarne v Trbovljah. Tri stare peči, ki so doslužlle »votlemu namenu, bodo odipadle. Ena Izmed njih pojde na »Odpad«, druga bo Sla v Zidani most, tretja pa bo služila potrebam
novega obrata za izdelavo polfabriikatov lz cementa to lesa. Danes starih peči ni več. Proizvodnja naSe tovarne Je znašala pred rekonstrukcijo letno 100.000 ton po obnovitvi pa ga bo lahko dajala 172.000 ton Vendar ne bo ostalo samo pri tem, kajti razen stare in nove peči bomo v tovarn; zgradili Se eno 500-tonsko peč do leta 1905, tako da bo v bližnji bodočnosti po vsej verjetnosti možna dnevna proizvodnja 1000 ton cementa ali letno 350.000 ton. Da se spet dvigne proizvodnja cementa, bo treba počakati do leta 1968. — Omenimo ob tej priložnosti, da Je z rekonstrukcijo trboveljske cementne tovarne tesno povezana tud, ureditev glavne krajevne ceste od SuSnlka do železniške postaje, nadalje pokritje TrbovelJSčIce pri tej postaji, kajti potreben bo prostor za objekte, ki bodo dajali potem 1900 ton cementa dnevno.
Napovedi so zelo tazveseljive, kajti cementi bo potem znatno več. A ne samo to| Z rekonstrukcijo m moderniziranjem trboveljske cementarne se bo pocenila tudi proizvodnja cementa — torej ne samo, da ga bo znatno več, ampak da se bo tudi pocenil Sedaj proizvaja na*a cementarna le cement PC 280, to Je normalni trboveljski Portland cement, kajti za proizvodnjo cementa PC 350 sedaj ni pogojev In ga lahko proizvajamo samo v malenkostnih količinah. Po Izvršeni rekonstrukciji naše tovarne pa bo mogoče kvalitetnejši cement PC 350 Izdelovat! v poljubnih množinah Z rekonstrukcijo trboveljske cementarne se bodo izboljšale tri stvari: več cementa bo na razpolago, bolj Sl bo In ceneJSI.
K PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO			
TRGOVSKO PODJETJE »VITAMINKA« TRBOVLJE		»VARTFKSr POSLOVALNICA S KONFEKCIJO TRBOVLJE	
ELEKTROTEHNIČNO Dl RADIO PODJETJE J. KLENOVŠEK TRBOVLJE		IVAN JEREB SPL0SN0 KLJUČAVNIČARSTVO TRBOVLJE	
OBRTNO NABAVNA PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE		DELOVNI KOLEKTIV -FOTO« — TRBOVLJE	
KROJAŠTVO IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE		SLIKARSTVO DJ PLESKARSTVO REKLAM - SERVIS TRBOVLJE	
SPLOŠNO ČEVLJARSTVO TRBOVLJE		ČESTITA IN 6B PRIPOROČA GOSTIŠČE — DELAVSKI DOM SVOBODE CENTER TRBOVLJE	
KOMUNALA TRBOVLJE		GOSTIŠČE SVOBODE TBBOVUB 0 JANEZ DRNOVŠEK	
SLR3ČICARNA KAREL ROZINA TRBOVLJE		GOSTILNA »DOLENJKA« pri SPANCU TINKO PUST — TRBOVLJE TRG FRANCA FAKINA	
GOSTILNA DIMNIK - EDO KAVŠEK se priporoča svojim gostom — poleg vseh vrst pijač se dobe specialni koktajli		Gostilna »Dolenjec« - Račič, Gabrsko vam nudi pristna dolenjska vina — ocvrte piščance, pečenice, krvavice In drugo ob vsakem času	
VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN OBČINE ZAGORJE Čestitajo k DNEVU REPUBLIKE			
	OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE OBČINSKI SVET SVOBOD in PROSVETNIH DRUŠTEV ZAGORJE OBČINSKI KOMITE IMS ZAGORJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV ZAGORJE —		
in vse ostale družbene organbacije, društva in ustanove. Vsem pa želimo čim več uspehov pri UvrSevanJu letošnjih planskih nalog za razvoj In razcvet zagorske komune. Nej »vi DAN REPUBLIKE — 29. november!			
ZELJA CELOTNEGA KOLEKTIVA TRBOVELJSKE CEMENTARNE JE, DA BI NJEGOVA TOVARNA LAHKO, DAJALA SE VEG CEMENTA IN SE VEG PRISPEVKOV ZA NASO SKUPNOST — VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE PA KOLEKTIV CEMENTARNE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU!
DELOVNI KOLEKTIV
»MEHANIKE« — TRBOVLJE
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OB
Dnevu republike - 29. novembru
l ZELJO ZA NADALJNJE USPEHE ZA RAZVOJ IN RAZCVET SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
ZAVOD ZA POSREDOVANJE ZAPOSLEVANJA INVALIDOV IN DRUGIH OSEB
»TIKA« — TRBOVLJE
VAM NUDI SVOJE USLUGE, RAZNA TISKARSKA DELA, IZDELAVA TISKOVIN IN PODOBNO
KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
K PRAZNIKU. 29. NOVEMBRU
KINO SVOBODA TRBOVLJE II
Čestita vsem kino obiskovalcem k prazniku dneva republike,
29. NOVEMBRU
ZA OBISK SE PRIPOROČA UPRAVA KINA TER ZAGOTAVLJA, DA BO TUDI V BODOČE SKRBELA VEDNO ZA DOBER PROGRAM V ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV
VSAK TEDEN VAM NUDIMO 4 IZBRANE PROGRAME - NAJBOLJŠE PREMIERE - ODLIČNE REPRIZE - MLADINSKE FILME IN NAJBOLJŠE FILME IZ JUGOSLOVANSKE KINOTEKE
KINO SVOBODA TRBOVLJE II
VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA
delovni kolektiv	OB prazniku republike, 29. novembru
Tovarne dokumentnega in kartnega papirja
POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE — delovni kolektiv
PODJETJA KERAMIKE IN ELEKTROPORCELANA
IZLAKE
Proizvajamo: nizko in visokonapetostni elektroporcelan. aparatni porcelan, drobno stiskani in vliti elektroporcelan, laboratorijski porcelan, termo-keramične proizvode statit. — Sprejemamo naročila po načrtu za vse izdelke iz vlitega in stiskanega elektro-porcelana. — Cene vsem izdelkom smo globoko znižali.
PREPRIČAJTE SE O KVALITETI N ASIH IZDELKOV!
»ZžatahAtvo* Trbovlje
IZDELUJE IN PRODAJA VSE VRSTE IZDELKOV IZ ZLATA IN SREBRA V NOVO PREUREJENI OPTIČNI DELAVNICI NASPROTI GOSTILNE KLENOVŠEK VAM NUDI VSE VRSTE OPTIČNIH USLUG
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA OB 29. NOVEMBRU
i	:	*
Kolektiv »ZLATARSTVA« TRBOVLJE
TRGOVSKO PODJETJE
»Prvi JnnlJ« Trbovlje
čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem
OB PRAZNIKU REPUBLIKE
IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAH VELEBLAGOVNICA IMA NA ZALOGI VSE,
KAR SI DELOVNI ČLOVEK POŽELI
POSTREŽBA TOČNA IN HITRA - CENE KONKURENČNE!
ZA OBISK SE PRIPOROČA UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA
»PRVI JUNU«, TRBOVLJE j
DELOVNI KOLEKTIV
Pekarne in slaščičarne
Trbovlje
ČESTITA
OB PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU
NUDIMO VAM VSAK DAN SVEŽ KRUH IN VSE VRSTE PECIVA IN SLAŠČIC
VSE VRSTE OSEBNEGA IN TOVORNEGA PROMETA VAM NATANČNO IN V REDU IZVRŠI
Trbovlje
VSEMU PREBIVALSTVU POŠILJA ČESTITKE
OB PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU
UŽITEK IN ZADOVOLJSTVO JE KADITI TOBAČNE IZDELKE, KI VAM JIH NUDI
TRGOVSKO PODJETJE
»TOBAK« Trbovlje
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITA
Cto DNEVU REPUBLIKE. 29. NOVEMBRU
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA »TOBAK«, TRBOVLJE
BORBENE POZDRAVE POŠILJA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB 29. NOVEMBRU
Delovni kolektiv
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
,1 ,' , -rV »ZASAVJE«
i1 i' i 1 i ' i! TRBOVLJE, Savinjska cesta
Kolektiv podjetja
ELEKTRO-
TRBOVLJE
se pridružuje čeetiticem ostalih delovnih kolektivov OB PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE,
29. novembru
v
Gostinsko podjetje
Majolka
Trbovlje
VAM NUDI V SVOJIH GOSTIŠČIH VSE VRSTE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ TER TOPLA IN MRZLA JEDILA. POSTREŽBA HITRA — CENE KONKURENČNE
VSEM SVOJIM GOSTOM IN PRIJATELJEM ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE
Delovni kolektiv gostinskega podjetja »MAJOLKA«, TRBOVLJE
VSE VRSTE PAPIRJA, PISARNIŠKEGA MATERIALA, ŠOLSKE KNJIGE IN UČILA, NAJNO-VEJŠE LEPOSLOVNE IN OSTALE KNJIGE VAM NUDI
Knjigarna
Trbovlje
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA
OB 29. NOVEMBRU
KOLEKTIV KNJIGARNE TRBOVLJE

Vsem delovnim ljudem čestitajo
m^nTTDT^ITZt?	OBČINSKI KOMITE ZKS
REPUBLIKE:	občinski ljudski odbob ...
OBČINSKI ODBOR SZDL_
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV
©R BOVL J E
ŽELIMO NAŠIM DELOVNIM LJUDEM SE VEG DELOVNIH USPEHOV
PRI IZVRŠEVANJU NALOG DO SKUPNOSTI IN PRI IZVRŠEVANJU LETOŠNJIH
PLANSKIH NALOG
Naj živi dan republike-29.november!
TRBOVLJE
® PROJEKTIRA £ IZDELUJE $ MONTIRA
OPREME ZA RUDNIKE, KOMPLETNE STROJNE OPREME ZA SEPERACIJE,
VSE VRSTE TRANSPORTNIH NAPRAV
VSEM DELOVNIM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER
Delovni kolektiv STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
Vsem delovnim liudem socialistične Jugoslavije
čestita
ob dnevu republike 29.novembru
delovni kolektiv
TRBOVLJE
čestita vsem delovnim kolektivom za praznik dneva republike z željo, da bi tudi v bodoče zastavili vse svoje sile za izgradnjo socializma v naši svobodni domovini in za razvoj in razcvet revirskih komun
DELOVNI KOLEKTIV
Rudnika
riave^aa
premoga
VSEM DELOVNIM LJUDEM SVOJIM SODELAVCEM IN NAROČNIKOM ČESTITA
ob prazniku Republike, 29. NOVEMBRU
Investicijski
Gimnazijska cesta 16
e
INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE PROJEKTIRA VSA RUDARSKA DELA, INDUSTRIJSKE OBJEKTE IN OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA TER VSE NIZKE IN VISOKE GRADNJE, IZDELUJE USTREZNE INVESTICIJSKE PROGRAME S TEHNOLOŠKIM POSTOPKOM IN SKUPNIMI ANALIZAMI
NAROČILA IZDELUJEMO HITRO. SOLIDNO IN POCENI
Investicijski biro Trbovlje



KRI SO
FiOVE NAGRADE?
Vsako leto v oktobru prinašajo časopisi nova imena znanstvenikov, ki so bili odlikovani z Nobelovo nagrado. Ne bo odveč, če v nekaj vrsticah opišemo, kaj so te nagrade in komu jih podeljujejo. Nobelove nagrade nosijo ime po ALFREDU NOBELU, bogatemu švedskemu industrialcu, ki je živel v letih 1838—1896. Po dolgoletnem študiju mu je v letih 1863—1867 uspelo iznajti znano razstrelivo dinamit. Razen tega je odkril še druge vrste razstreliv, kot na primer strelno želatino in brezdimmi smodnik »baListit«. S tem si je pridobil številne patente in seveda velikansko premoženje. Ker je ostial samec do svoje smrti, je v oporoki namenil večji del svojega premoženja, L j. 31,225.000 švedskih kron za Nobelovo nagrado. Iz obresti tega kapitala se vsako leto podeli pet nagrad, in sicer za fiziko, za kemijo, za medicino, za literaturo in za mir. Te nagrade naj se podelijo osebam, ki so si na navedenih znanstvenih področjih v tistem letu pridobile največ zaslug za koristi človeštva, za bratsko zbliževanje med nerodi in za zmanjšanje obstoječega oboroževanja. S temi nagradami naj bi bili po Nobelovi želji izbrani znanstveniki materialno popolnoma preskrbljeni, da bi lahko vse svoje moči posvetili samo študiju in znanstvenemu delu. Torej same plemenite ideje, ki tudi danes niso popolnoma obledele.
Nagrade za fiziko in kemijo podeljuje Švedska akademija znanosti, nagrado za medicino Karolinski-medicinski inštitut za medicino stockholmske univerze, nagrado za literaturo Švedska akademija in nagrado za mir pa odbor petih oseb, ki jih izvoli norveški parlament. Vse nagrade se podeljujejo e>o točno določenih pravilih in ocenah, ki jih je v glavnem določil že Nobel v svoji oporoki.
Švedski akademiki, ki ocenjujejo posamezne kandidate iz celega sveta, so v svetu malo poznam. Iz takih mož je na primer izšel Dag Ham-marskjoeld, sedanji generalni tajnik Združenih narodov, ki je bil do izvolitve za tajnika malo poznan. Kot upravitelji
Nobelove ustanove se mz • akademiki zavedati svoje - -like odgovornosti. Ne smejo se ozirati na narodnostne razlike in politične koncepcije. Ravnati se morajo po načelu, da imajo do Nobelovih nagrad vsi ljudje enake pravice. Paziti morajo, da se med nagrajenci ne bi pojavljali prevečkrat pripadniki enega naroda. Pri izbiri kandidatov za literaturo morajo na primer izbirati enkrat med liriki, drugič med dramatiki, med'romanopisci, filozofi itd. Kljub temu, da med akademiki ne sme biti nobenih osebnih predsodkov, simpatij ali podobnih občutkov, se je že nekajkrat pokazalo, da se niso vedno ravnali po takih načelih. Strindberga so na primer vedno odklanjali zaradi njegovih posebnosti v privatnem življenju. Tolstoj in Ibsen sta jim bila preveč radikalna, Rilke in Paul Valery nista bila izbrana, ker nista bila večkrat predlagana, medtem ko so Hemingvvaya odklanjali, ker je bil preveč konvencionalen. Akademiki imajo pri izbiri kandidatov nemalo skrbi in težav. Njihovo delo je Častno in ne prejemajo za svoje delo nobenih nagrad. Večkrat so izpostavljeni tudi ostri kritiki, kot smo to videli v primerih, ko sta nagrado za literaturo prejela Winston Churchill in Boris Pasternak.
Pri izb.|^ nagrajenca za mir : ^delujejo s svojimi predlogi čv ii parlamentov vsega sve-tr. dalj£?"*vsi ministri, profesorji p litičnih znanosti, prava in filozofije, člani Mednarodnega sodišča v Haagu, člani medparlamentarne unije in mednarodnega biroja za mir, kakor tudi vsi dosedanji nagrajenci. Podeljevanje nagrad je zelo slovesno, kjer je navzoč tudi švedski Icralj, ki osebno podeljuje nagrade. Ob začetku je znašala Nobelova nagrada 150.800 švedskih kron. Po svoji vrednosti je znašala ta nagrada toliko, kolikor je prejel n. pr. švedski univerzitetni profesor plač v 30 letih. Danes znašajo'te nagrade po 220.676 kron, vendar je ta vrednost danes precej manjša in je enaka prejemkom, ki jih švedski profesor dobi v petih letih. Ne glede na to pomenijo danes Nobelove nagrade najvišje priznanje in odlikovanje za najboljša svetovna dela.
Prve nagrade so bile podeljene leta 1901. Nagrado za mir je dobi;! Švicar Henri Dunant, ustanovitelj Rdečega križa. Do danes je bilo nagrajeno že 246 znanstvenikov. Samo Marie Curie in njen mož sta prejela Nobelovo nagrado dvakrat, in to za kemijo in fiziko. Dogodi se. da eno nagrado podelijo tudi dvema znanstvenikoma, ako sta skupno obdelovala določeno snov. Bili so pa tudi
primeri, da te ali. one nagrade sploh niso podelili, ker se akademiki niso mogli zediniti pri izbiri kandidatov.
Iietošnje Nobelove nagrade so bile podeljene takole:
1.	ZA FIZIKO: Dr. Owen Chamberlain im Emilio Segre, oba s Kalifornijske univerze v Berkeleyu. Nagrada jim je bila podeljena za iznajdbo »anti-profona«.
2.	ZA KEMIJO: univ. prof. Jaroslav Heyrowski iz Češkoslovaške. Nagrado je dobil za razvitek pararografičnih metod pri kemijskih analizah elektrolitov.
3.	ZA MEDICINO:	univ.
prof. Severo Ochoa z newyor-
ške univerze in dr. Arthur Kornberg z univerze v Stand-fordu (Amerika). Nagrado sta dobila za delo »mehanizem bioloških sintez ribunoklein-ske in dozoksiribunokleinske kisline«, kar jasneje osvetljuje mehanizem življenja.
4.	ZA LITERATURO: Salva-tore Ouasimodo iz mesta Sira-*1 kuže na Siciliji. Nagrado je prejel za lirsko pesnitev, v kateri globoko izraža vso tragično stvarnost današnjih dni.
5.	ZA MIR: Filip Noel Baker, ugledni član angleške laburistične stranke. Nagrado je dobil za svoje delo »Svetovno oboroževanje in program razorožitve«.
NA LAHEK NAČIN STA PRIŠLA DO DVEH MILIJONOV
Kmet in vojni Invalid, 64-letni Luigj Bonelli iz Cereseta Monferrata, je najbrž mislil, da bo zbujal najmanj pozornosti, če bo znatno vsoto denarja nesel kar pod pazduho v papir zavito. Prišel je v Casale ter tam v neki banki 'dvignil dva milijona v bankovcih po 10.000. Nameraval je kupiti neko zemljišče. Denar je zavil v časopis in z njim pod pazduho koračil po cesti. Toda, bodisi, da se je kdo zanimal zanj, ko ga je videl priti iz banke, bodisi, da ga je že videl v sami banki, ko So mu naštevali denar, preprosti način prenašanja denarja mu ni koristil. Nenadoma sta se predenj postavila dva neznanca ter ga vprašala za neko
Informacijo. Eden izmed njiju pa mu je naglo potegnil zavoj izpod pazduhe ter začel s tovarišem vred bežati. Ubogi Be-nelli je pač lahko samo naznanil policiji, da sta mu zlikovca odnesla dva milijona.
KRUH V RAZNIH RARVAH
Kruh v raznih barvah — to je najnovejša »moda« v Angliji. Novi kruh je sedaj rumene, zelene, pomarančne, bele in še druge barve. Kmalu pa bodo začeli prodajati kruh različnega okusa: z okusom banan, jagod, sira in — bele Čebule. — Upajmo, da ta prismojenost ne bo zajela kdaj tudi nas. Vsi vemo, da je najbolj okusen črn kruh, kakršnega že od nekdaj pečejo naše kmečke mamice, in je tudi najbolj zdrav. Pa z njegovo barvo smo tudi zadovoljni.
Iz filmskega albuma
DIANA DOR S IN ROBERT MJTCHUN, V ENEM NOVEJŠIH ANGLEŠKIH KRIMINALNIH FILMOV
V
SLONICA ČASTNI GOST NA 2ENIT0VANJSKI POJEDINI
Penny Smart, 20-letna vnukinja Billyja Smarta, lastnika enega izmed naj večjih angleških cirkusov, na poročni obred ni prispela z avtomobilom oz. taksijem, pač pa jo je nosila njena slonica, ki je bila tudi »častni« gost na njeni ženitovanjski pojedina in je v »odškodnino« dobila 20 kilogramov težko torto.
PSI IMAJO R0UŠ0 , »PRVO POMOČ«
Angleški list »Evening News« se pritožuje, da imajo psi bolje organizirano službo za prvo pomoč kot ljudje. Društvo za varstvo živali je osnovalo v Londonu 16 postaj za hitro pomoč psom. nadalje je tamkaj 8 psihiatričnih postaj za »preveč nervozne pse«. — List sj te zanimivosti ni izmislil in mu smemo verjeti, ker nam je neki naš študent, ki se je pravkar vrnil z ekskurzije iz Londona, pripovedoval, da ima neka prismuknjena Londončanka svojega psa-ljubljenca na počitnicah v Parizu, ker mu pariško podnebje bolj prija kot londonsko ...
LAŽI 0 MILIJONSKIH IZDATKIH ZA FILME
Pogosto smo že brali, da je ta ali on; »grandiozni« hol!ywoodski film stal več milijonov dolarjev. Murray Schuhmach, dopisnik lista »New York Times«, pa pravi, da je to največkrat prevara ljudi, ki obiskujejo kinematografe. Vrsta producentov prodaja kinematografom filme, ki zanje trdijo, da so stalf mnogo denarja. Murray Schuhmach pa je ugotovil, da nad 90 odstotkov fillmov, za katere znašajo izdelovalni stroški po besedah producentov nad 2 milijona dolarjev, ni stalo več kot 600.000 do 800.000 dolarjev. Zakaj producenti lažejo? Enostavno zato, ker danes v ZDA ni kinematografa, ki bi bil pripravljen prikazovati »cenen« film. Niti eksporterji filmov jih ne marajo izvažati, če so poceni, ker tp . pomeni, da gre za »slabe« filme., Pod pritiskom televizije potrebujejo kinematografi in distributerji filme, ki Jih spremlja bučna reklama o velikanskih produkcijskih stroških.
IZNAJDLJIV ZAKONSKI MOŽ
Cc se bo svet oprijel imenitne ideje nekega Francoza, potem kmalu ne bo več treba pomivati krožnikov. Mož Je potuhtal izdelavo krožnikov in še druge posode, kjer so stene teli sestavljene iz kakšnih dvajset plasti. Ce na takem krožniku poješ zrezek, potem posode ni treba pošiljati v
"čudna nesreča
BABIŠKE UČENKE
V splošni bolnišnici v Boznu (Tirolska) je 20-letna bablška učenka Gertrude Peer polnila jeklenko s kisikom. V hipu pa jo je močna eksplozija zagnala v steno. Na srečo pa se je je. klenka odcepila pri dnu ln je gornji del zagnalo z vso silo v strop; na stropu je nastala luknja, toda jeklenka je spet padla na tla. Dekletu je takoj pomagalo drugo bolniško osebje; Imela je zlomljeno roko In zadel jo ie živčni pretres. >
kuhinjo, da jo pomijejo ampak se s krožnika enostavno vrhnjo plast »izlušči«. Imenitno kajne? Ce je moral ta mož doma krožnike pomivati, ne vemo. Znano pa je, da je kak obupanec že pogosto kaj imenitnega iznašel.
DONOSEN POSTRANSKI ZASLUŽEK
Nakazovale! dragih gledališč v v New Yorku so si potuhtal! donosen postranski zaslužek; prodajajo za 300 dinarjev (v našo valuto preračunano) rabljene vstopnice gostom z dežele, ki se potem z njimi v svoji vasi bahajo.
INTELIGENTEN NOREC
Zdravniški kolegij neke avstralske blaznice je izpustil nekega bolnika, ki si je za časa svoje internacije z borznimi špekulacijami zaslužil celo premoženje. Zdravniki pravijo, da to ni samo gola sreča, ampak »dokaz ostroumno-sti in sijajnega kombinacijskega daru«.
ŠE ENKRAT STA ŠLA K POROKI
Mlad zakonski par na Irskem se je pred dvema mesecema poročil. Sedaj sta pa povabila vse svatbene goste in priče, da se poroka še enkrat ponovi. Zakaj? Pri prvi poroki je fotograf celo ceremonijo posnel na film, a neki tat je film iz avtomobila ukradel. Da bosta imela poročni obred za spomin na filmu, sta se oba zakonca dala še enkrat poročiti.
PREDSTAVLJAMO VAM ERNESTINO ANDERSON, MLADO ZAMORKO KI JE PELA V ORKESTRIH RASELA DZEKETA. DZO* NIA OTISA IN LAJNELA HEMPTNA. NJENE PESMI SO POSNEU NA PLOŠČE, KLJUB TEMU PA JE' OSTALA SKORAJ NEPOZNANA V SVOJEM KRAJU SELE LETA 1955 POLETI. KO JO J»
odkril Švedski trobentač role erikson, in jo pb»'
KLJUCIL SVOJEMU ORKESTRU SE JE PRIČELA NJENA ZMAGOSLAVNA POT. DANES JO ŠTEJEJO ZA NAJBOLJŠO PEVKO V KATEGORIJI NOVIH ZVEZD
80.000 Hitler levih granat s strupenim plinom „tabimom“
Hitlerjevo dediščino predstav, lja tudi 80.000 granat, napolnjenih s tekočim strupenim plinom .tabunom«, ki ga je Hitler štel za eno svojih »tajnih orožij«. Posebni angleški komandosi so odkrili skladišče teh granat na okupiranem področju pri Miinsterlagerju. Delec miligrama tega plina more povzročiti takojšnjo smrt vsakega živega bitja, pa tudi rastline. Nemški vojni ujetniki so morali teh 80.000 granat prenesti d0 obale Vzhodnega morja, natovoriti jih na nek0 1000-tonsko ladjo in 500-tonsko nizozemsko jadrnico, ki so ju nato potopili nedaleč od Flensburga.
Slana morska voda je 14 let razjedala aluminijske detonatorje teh granat. Obstajala je vedno večja nevarnost, da neka od teh granat eksplodira sama od sebe in povzroči verižno eksplozijo ostalih granat. V takem primeru bi prišlo nujno d0 zastrupitve vsega zapadnega dela Vzhodnega morja.
Nevarni tovor na dnu Vzhodnega morja je bil večkrat predmet interpelacij In žolčnih razprav v zahodnonemškem parlamentu In v deželni skupščini Schlesivig-Ilollstcina. Poslanci so zahtevali njegovo odstrani-
tev. Obstaja polna omara aktov večletnega dopisovanja med Kielom in Bonnom o tem, kdo je »pristojen«, da se pobriga za to. Zvezno ministrstvo financ je odklanjalo odobritev sredstev, ker granate leže izven zahodnonemških teritorialnih voda. Obstajal je celo predlog, da se del stroškov za odstranitev smrtonosne Hitlerjeve dediščine prevržc na Dansko. Končno so pravniki. vendar prepričali bonnsko vlado, da je ona — ko zatrjuje, da je pravni naslednik Tretjega rajha — dolžna urediti to zadevo.
Tako je sedaj zahodnonemška vlada kupila stari tramper »An. gust Peters«, In potapljači stav-Ijajo pod vodo granato za granato v velike košare. Na krovu ladje morajo strokovnjaki (ki se bodo skozi vso zimo pečali s tem nevarnim delom), najprej zavarovati detonatorje s posebnim zaščitnim ovojem. Nato morajo previdno zložiti granate v jeklene sode, kjer jih s posebno mešanico cementa zalijejo, da bi bile povsem nepremične In hermetično zaprte. Skušajo napraviti vse, da ne bi ostala' niti najmanjša razpoka, skozi katero bi mogel kasneje plin uhajbti. Nato bodo tovor
odpeljali daleč v Severno morJ* in ga potopili v globino.
Strokovnjaki upajo, da pesek na dnu morja, ki se s*8*', no premika, v kratkem zasU sode z granatami. Skeptiki P* zatrjujejo, da sodi niso zado8*' no težki, da bi ostali na mest,J> in da b0 prišlo do nevarne?8 valjanja na dnu morja. V P0®' krepitev svoje trditve opozat' jajo, da so »betonski zaboji«, * katerih zavezniki spuščajo n* do morja radioaktivne odpad*6’ celo težji. Spričo tega se ro««' gi izprašujejo ali je mogoč*1 da se zaradi neznatnega Pr*j hranka (v primeri s strOŠ»j celotnega podviga, ki ga v treba tako izvršiti) delo oPr8V. tako površno in ne da bi P? tem odstranili tudi najmanj®*1 možnost nevarnosti zastrupBve'
UJEL SE JE
Rimski policisti so imeli že go na sumu berača Frederica, ni slep. In so ga preizkušali: Pre
KOMAN V NADALJEVANJIH |
Skrivnost 0 dveh bratov
»Harryja imam prav rada,« je nadaljevala Lesslie Gine, toda večkrat se vprašujem, če bi me bil zasnubil, če...«
»Ce bi ne bili tako stražno bogati!« je Dick dopolnil stavek. -S takim mnenjem svojemu zaročencu pravzaprav ne delate poklona!«
Iztegnila je roke, Dick pa jo je vzdignil in postavil na tla, čeprav ni bilo to niti potrebno, raj je bila Lesslie dovolj gibčna.
Ko sta šla po griču navzdol, je Lesslie spet začela: »Prosim vas, Dick, povejte mi, kaj naj napravim?«
»V kakšnem pogledu?«
»Glede Harryja. Moj brat je kakor obseden na to poroko in tudi jaz nisem pravzaprav proti njej — vsaj zdi se mi tako.«
»Nerodno je, če je ženska bogata dedinja!« jo je dražil.
Celo se ji je nagrbančilo.
»In mislite, da sem?«
Ustavil se je in jo pogledal tako potrto, da se je morala smejati.
»Ali niste?«
»Ne vem. Stric ml je pred mnogimi leti zapustil obilo denarja. Koliko, ne vem povedati - Arthur je namreč moje premoženje upravljal že od nekdaj, vsekakor imam vedno dovolj vsega, kar potrebujem.«
»Potem ne godrnjajte!« jo je zavrnil nekam robato
»Najbrž pride do zakona večine premožnih deklet kot pri meni, In do nedavnega sem bila v to vdana kot v nekaj neogibnega.«
»In zakaj ste svoje mnenje spremenili?« je vprašal, opazil pa je, da je močno zardela.
»Ne vem. zakaj,« - je zvenel njen odgovor precej ostro.
Nato pa je opazila v njegovih očeh močno, a'brezupno hrepenenje in bliskovito je spoznala, kaj je z njim...
Težko je zadihala. Zazdelo se ji je. da fant sliši, kako ji razbija srce ln zaman se je trudilo zatyeti svoja čustva. Živo je stopila pred njo po-njenega zaročenca, tega mršavega, razdražljivega fanta, ki je imel samo ne možatosti. Bil je slabič napetih živcev, ki je zdaj moledoval sdaj spet hotel doseči svoje s hrupnimi besedami, ne da bi po-iltt htt vtis, ki ga je napravil na žensko, ki naj začne z njim živeti. Ko
si je svojega ženina predstavljala takega, so ji oči nehote ušle k možu, ki je stal zraven nje; resen, udržan, močan in samozavesten.
Deset minut pozneje, ko se je vračala proti Willowi hiši, se je mučila z vprašanjem, ki se ji je zdelo nerešljivo...
Ko se je tudi Dick s počasnimi koraki vračal domov, je na koncu drevoreda opazil slabotno postavo svojega brata.
Veter mu je privzdigoval škrice na suknjiču, ln ko je stal tamkaj nekoliko sklonjen naprej, pri čemer je glavo vedno stegoval predse, je bil podoben velikemu nerodnemu pvitču. Z obrazom, spačenim od jeze, se je bližal Dicku.
»Dal sem ti v marsičem svobodo, Richard, toda svoje ljubezenske zadeve bomurejal sam!« se je zadrl proti bratu. Glas lorda Chelforda je postal vreščeč kot pri kakšnem otroku.
»V moje privatne stvari se ne boš vtikal — si me razumel? Neko dekle sl mi že odgnal — pazi se pri Lesslie!«
»Kako pa si upaš trditi, da...«
»Ti mi ne privoščiš, dn bi se oženil,« mu je starejši brat presekal besedo. »Nisem nikak tepec, Dick, dn boš vedel! Ti sl prvi dedič za menoj.. .Toda te ženitve ne boš preprečil!«
Prve trenutke je surovost in krivica, ki mu jo je Harry napravil s svojim nenadnim napadom, pognala vso kri z obraza. Potem pa se je na ves glas znkrohotal. Tovrstni prizori so se ponavljali med njima dnevno, vendar se Harry Alford še ni nikoli »pozabil tako daleč kot tokrat. V desetih minutah se bo brat zdivjal, potem pa bo spet ljubezniv fant. Vendar je za trenutek žalitev težko prenašal.
»Cernu ti očitki...?« se je branil. »Miss Wenner sem res odslovil, ker ni bila ženska zate.«
»Ti sploh ne maraš, da se poročim!« se le zadrl prvorojenec. »Ti samo čakaš, kdaj boš lahko stopil na moje mesto. Nova grofica Chelford je listo, česar si želiš najmanj!«
»Dick Alford je molčal. To, kar mu je brat pravkar zabrusil v obraz, je bila gola resnica... Dneva, ko bo Harry Alford pripeljal na grad svojo ženo, se je silno bal, saj bo potem tudi onn vedela za tisto strašno skrivnost, ki visi kot gVozeč oblak pad to veliko hišo.
4
Dick Alford je sedel v mali sobi, kjer je navadno delal. Ker je bilo v njej polno map in pisemskih kaset, je ustvarjala videz nekakšne pisarne. Francoska okna, obrnjena proti vrtu, so bila na široko odprta, kajti kljub septembru je bila noč topla, da je moral sleči suknjič. Ce je bila med lordom Chelfordom in njegovo materjo res velika podobnost, ni bilo le med Dickom Alfordom in njegovim polbratom. Dick je bil širokopleč atlet, čigar zagorel obraz je pričal, da fant živi na zraku in soncu. Ko je odrinil od sebe stari pisalni stroj in si prižgal pipo, je s svojimi plavim! očmi posmehljivo opazoval strežaj.a.
»Črni opat? Sveti bog, ste ga morda videli tudi vi?«
»Jaz sicer ne, pač pa mlster Cartvvright.«
in desni strani mize sta
mlajšega brata, je r>af*U rajd ifl bod°
senčeni svetilki na levi nejšo podobo.
Ko je lord Chelford zagledal svojega bančil čelo.
»Prav vesel bi te bil, Dick, če bi nehal hoditi po gradu v si hlačah. Nemogoč si!«
»So pa zato zelo hladne,« je zatrjeval Dick In sedel. »Prosim, tvoji živci prenesli, če kadim spodoben tobak?«
Starejši brat se je premikal na stolu. Nato je odprl zlato cigar® dozo in potegnil lz nje cigareto.	ng-
»Raje pipo tobaka, kot pa sto tvojih smrdljivih cigaret,« se 3® smehnil Dick. »Nisem nasprotnik cigaret, toda parfumirane...!«	je
»Ce ti niso všeč, se lahko umakneš,« je zamrmral brat. Potem P* j, naenkrat bruhnil iz sebe: »Si bral tale časopisni članek? Sicer ni trn' lažen proti meni, Vprašujem se le, k.nko so novinarji zvedeli za stvar. »Dick je v naglici preletel vrstice.
»Kaj vem! Naša .prikazen' bo vsaj listu pomagala do slave!« ^gj »Ali sploh ni mogoče s tebo resno govoriti?« je vzrojil Harry. ^ g ne vidiš, kako me stvar razburja? Sam veš, kako je z mojimi 2iyc‘
Kaj se meniš ti zo to! Neusmiljen si kot kamen, zato te tudi ne mara.
Dick je z. žalostnim obrazom vlekel pipo dalje.
»Sem pač po nesreči take narave. Bal sem se, d,a bom p repam Le tako sl razlagam svojo nepriljubljenost, ki mi ne da spati.«
»Ne norčuj se vendar!«	‘	itolP*
»Prav. Sedaj sem čisto resen. Poskusiva s kakšno cerkveno Vidno razdražen mu je IIarry pokazal hrbet In se začel igra1' knjige na mizi, potem pa je spet pogledal proti vratom.	»g le
»Videti je, da si danes zelo utrujen. Ali nisi že delal dovolj ■ " ^gl® posvaril mlajši brat ln vstal ter se sklonil čez odprto knjigo, ki Je tamkaj. Besedilo knjige je bilo tiskano v stari nemščini, Dickovo n** tujih jezikov pa je bilo porazno, saj je znal razen materinščine kaj drobcev .hotelske' francoščine.	,
Lord Chelford se je z, globokim vzdihom naslonil s hrbtom >1!' zlnjen stol nazaj.	(Dalje prihodnji
obraz so mu dali kakšno zel oji peljivo pašteto, pa tudi zavoje tisočllrskih bankovcev. Fredi'16 pa na to vabo ni reagiral. I,0,t g so mu pa nekega dne pokaz sliko lepih deklet, ki so bile z* pomanjkljivo oblečene. Tedaj 6 se Je Frederlcov obraz zarežal'
In Thomas je verno pripovedoval grozen dogodek vaškega kramad^
»Kdo ve, če ,Cmi opat' ni morda kriv tudi požara, ki je izbruhnil farovžu, ko se je vikar mudil na oddihu!« je menil Thomas zamišljeno-
»Dovolj, Thomas! Kar se tiče mistra Cartvvhritha, smem trditi, ^ je bil pijan, ali pa je videl kakšno senco.« Gledal je skozi okno na tra nik pred gradom, na katerega je svetil srebrni ščip. Ob taki .mesečin* J človek lahko umišlja, da vidi čudne strahove ln prikazni... »Ali 10^ Chelford ni vsem prepovedal govoriti o .črnem opatu'?«
»Da, sir.«
»Potem držite jezik!«
S pipo v ustih je Dick Alford počasi odhajal v knjižnico.
Sveče na kronskem lestencu niso bile prižgane. Samo dve zeleno
dajali prostoru šc nv»