>L Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. 7/ Glas Naroda List Slovenskih delavcev v olmeriki. nLKFOV FMAEJTB: 1*7» RECTO*. Entcrad m iecond-Class Matter, September 21, 1003, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1271 NO. 135. ŠTEV. 135. NEW YORK, MONDAY, JUNE 10, 1907. — V PONEDELJEK, 10. ROŽNIKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. iz delavskih krogov. Taftove aspiracije in Povišanje plače, njegova kandidatura. V ADAMSU. MASS., SO DOBILI PREDILCI PETODSTOTNO POVIŠANJE PLAČE. Osemurao dnevno delo v San Fran-ciscu, C al., prične se šele v letu 1909. ŠTRAJK V HAVANI KONČAN. A.tl«4JKS Mass., 0. junija. Delavci tukajšnje W. C. Plunkett ami Sons M sitni faot urini; Company so dobili prostovoljno jim dano petodstotno povišanju pisce, ktero niti pričakovali ni*>. S«i*i Francisco, Cal., 8. junija. Od-Imr tukajšnje Iron Trades Council je včeraj potrdil pogodbo, ktero so sklenili k«»vači s svojimi delodajalci in vsled kt<-re je bil te dni končan štrajk kovačev. Pogodba določa, da se vrnejo delavci na delo pod pogoji, kteri so veljali pre»l štrajkom. tako da velja is*i delavni čas tudi v nadalje, kakor je veljal pred štrajkom, kar velja tudi o plače kovačev. Sedanja jiogodba je veljavna za dobo 18 mesecev. Delodajalci so privolili v prikrajšanje dnevnega, dela za 15 minut na dan, ktero se zmanjšuje toliko časa, dokler se ne doseže osemurno dnevno delo, kar se doseže s 1. junijem 1. 1910. Havana, Cuba, 8. junija. Governer Magoo« dobil je danes brzojavno obvestilo, da je štrajk v mestu Santiago de Cuba končan. Posredoval ne j komisiji se je posrečilo izposlovati pogodbo, s ktero se pri pozno deveturno dnevno delo. NOV IZVOR PLINA V Peansylvaniji go našli 3000 čevljev pod zemljo nov izvor plina. Pittsburg, Pa.. 10. junija. Bivši državni senator William Flynn, kteri si je tekom zadnjih 20 let pridobil več nego $20,000,000, ima zopet posebno srečo. Ker je Philadelphia Gas Omipany |*»višala ceno plina za 20 odisfcotkov, izjavil je Flynn, da si bode sam dobavil plin, nakar je dal na svojem posestvu v O'Hara Townshipu vi-tati. Kljub zatrdilu delavcev, da ni upati, da bi našli plin, ukazal je vrtati živahne. Njegov ohajski agi-tacijski manager Yorys je prišel v Washington. Ohajski položaj je sedaj vsled v < 'incinnatiju sprejetih odredb pojasnjen. toda sedaj je treba, da se agitacija razširi na deželo, tako da postane meddržavna ali ljudska. Taft je odpotoval v Wisconsin, Minnesota in lowo navidezno le službeno, tuvia poleg1 tega bode prišlo tudi do malih govorov, ktere l>ode on govoril v prid svoje predsedniške kandidature. Njegove uspehe je treba takoj po spretnem možu izkoristiti in tega moža sedaj iščejo. Tornado v lllinoisu. Trideset mrtvih. VIHAR JE DIVJAL TUDI V DRŽAVAH INDIANA IN KENTUCKY. Škoda, ktero je napravil tornado, je povsodi velikanska. TOČA IN DEŽ. . I Pozor rojaki v Pittsburgh Pa., in na okolici! Zvedeli smo, da se klati v Pittsbur-gu, Pa., in v okolici neki Hrvat, sla-boglasni ROŽIČ z našimi naslovi okrog rojakov in trdi, da je on naš edini zastopnik v tamošnjem kraju. Rojaki, ne vrjemite mu. ne zaupajte mu is ne izročajte mu nobenih naročil ali denarja, ker je omenjeni lopov, da mu ni para. On je delal nekaj časa v naši ti-■karai in je mogoče, da ima res naše naslove. A teh mn ni dal nikdo, ampak jih je sam UKRADEL. Kdor mn je kaj iaročil, naj ga nenadoma ovadi tamošnji sodni j i. Naš e*«™« zastopnik, za Pittsburg in gfrnlir* ^ ifr. j. ZABUKOVEC, 4824 Alley, in nikdo dragi ne. torej, rojaki t Tnak ("liicago, 111., 9. junija. V petek je v raznih pokrajinah južne Illinois, Indiane in Kentuekvja divjal torna-'do s točo in dežjem, kteri ni napravil le velikanske škode, temveč ubil tudi najmanj 30 ljudi. V New Mindenu, 111., je bilo pet osob ubitih. Mrs. Ch. Steumever je bila smrtno ranjena, Hermanu Weihe je zlomilo roke in nogo. Tornado je prišel od severne strani z nepopisno močjo ter je razdejal mnogo hiš, odnesel streho raz cerkev in vrgel zvon v orgije. Tudi šola je razdejana. Tornado je razdejal tudi sedem farmerskih hiš. Mnogo živine je ubite. V West Yorkn. HI., ob reki Wabash, je vihar divjal še hujše. V njegovem vrtu so našli 501etnega Henry Hooka ubitega. Med vejevjem visokega drevesa so našli truplo 451etne Malinde Pinkstonove. Vihar jo je odnesel iz njene sobe naravnost na drevo. Tudi ostali člani obeh rodbin so deloma mrtvi ali pa težko ranjeni. Tornado je divjal več minut in je'v tem času razdejal 50 hiš, podrl mnogo dreves in dva mostova. V Farmers-burgu in Sullivanu je padlo mnogo dežja. Tudi v Duquoinu, HI., je mnogo hiš razdejanih, toda v kolikor je znano, ni bil nihče ubit. V Gradyville je vihar razdejal skoraj vse hiše; 21 osob se pogreša. Big Creek se je fakoj spremenil v velikansko reko, ktera je izstopila iz struge in vse razdejala. Mnogo ljudi je utonilo. Ni jeden most ni ostal nepoškodovan in na tisoče oral koruze je uničene. Mestece je popolnoma razdejano in ubitih je najmanj 21 ljudi. Tsti tornado je divjal tudi v osre.I-njej Kentucky, kjer je napravil velikansko škodo. Afera Haywood. Zasliševanje Orcharda. GLAVNA PRIČA PROTI HAY-WOODU VZTRAJA PRI SVOJIH PRVOTNIH TR-D I T V A H. Podrobnosti o nameravanem napadu I na coloradskega governerja A0> Peabodyja. ZAGOVORNIŠTVO NIMA USPEHA. Boi-e. Idaho. 9. junija. V obravnavi proti William I). Haywoodu so včeraj Hayvvoodovi zagovorniki na-laljevali z zasliševanjem priče Harry Orcharda. Izpraševali so ga včeraj o nameravanem napadu na bivšega governerja Peabodyja v Coloradu, in o umoru detektiva Gregoryja v Dan-verju. Zagovornik ira je še enkrat izprašal o vseh podrobnostih in je skušal dokazati, da je Orchardova izpoved dvomljiva. To se mu ni posrečilo. Orchard je vztrajal pri prvotnih trditvah. Za si iševanjn Orcharda prisostvovala je vsa Haywoodova rodbina, ktara šteje sedem osob. Orchard je izpovedal, da se je s Pettibonejem seznanil šele 1. 1904, ko je stanoval nad Pettibonejevo proda-jalnico. Zagovornik bi rad vedel o nameravanem napadu na Peabodyja, čemu je odšel Orchard v Cripple Creek, da si zagotovi Adamsovo podporo pri napadu na governerja. Orchard je odvrnil. da je hotel videti svojega druga. Potem je dejal, da je z denarjem, kterega je dobil od delavske unije kot podkupnino za umore, nekoliko ha., zardiral, da je pa večkrat zgubil, nego dobil. O umoru Lvte Gregoryja je dejal, da ga osebno ni poznal niti črtil in da ga je umoril le radi tega, ker je bil nasprotnik delavske organizacije. O tem umoru je Pettibone poročal izvr-ševalnemu odboru unije, kteri je takoj pristal v to. da se Gregory umori. Ivo so ga vprašali, čemu je na Gregoryja streljal, je odvrnil: "Ker je šele j pri tretjem strelu padel. — "Streljali ste torej, dokler ni padel?" ga je vprašal zagovornik in Orchard je odgovoril; "Naravno, imel sem še 6 patron v puški." — Dva dni po G re-gory je vej ^inrti dobil je od organizacije $100. Od unije je vedno dobival denar, kadar ga je rabil, in da. tarifa "V za umore ni imel. Obravnava se v ponedeljek nadaljuje. Japonske priprave in Zjed. države. MINISTRI IN STAREJŠI DRŽAVNIKI V TOKI JU SO IMELI GLEDE AMERIKE PRVO TAJNO SEJO. Minister inostranih. del viscount Ha-yashi pri cesarju Mutsuhitu. NEVARNOST VEDNO VEČJA. Naraščaj mesta Denver, Colo. Mesto Denver v državi Colorado ima glasom najnovejšega izvestja sedaj 302,000 prebivalcev. To število se je doseglo, da so število v direktori ju upisanih osob jednostavno podvo- Jili-__ NAZNANILO. Francoski brxopamiJc La Provence bode odplul is New Yorka mesto v Četrtek IS. j sni j a v soboto 15. jnnija ob 10. vi dopolndne. , Frank Sakser Company. ZAPADNA ROMANTIKA. Dva moška v Duluthu, Minn., sta odvedla nuno sestro Baromeo. Duluth, Minn., 9. junija. Dva moška sta včeraj odpeljala nuno, sestro Baromeo, učiteljico v katoliškej šoli sv. Klementa. Nuno sta naložila v zaprto kočijo in se z njo odpeljala. Nuna je sedela v šoli pri svojem pultu, ko sta oba moška prišla v sobo. Ko sta se jej približala, se je k njima sklonila in nagovorila jednega z "očetom". Obiskovalca sta jo nato prijela in jo odnesla v kočijo, dasiravno se je obupno branila in kričala. Mnogo otrok, ktere je sestra poduče-vala, je teklo za kočijo, ne da bi jo mogli dohiteti. Nato so se otroci vrnili in poročali o dogodku. Denarje v staro domovino poMIJams: za $ 10.30 ............ 50 kron, za S 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ... ........ 200 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, sa $1017.00 ............ 50b0 kron. Poitarini je všteta pri teh vaotah. Doma se nakazane v ote popolnoma izplačajo bra* vinarja odbitka. Kaše denarne poffljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprOič-neje de $25.00 v gotovini * priporočenem ali registrovanetn piston, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa New York BszL Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, Few York. 6104 St. Clair Ave. ME., Cleveland. O. Tokio, 0. juniju. Po konferenci s starejšimi državniki in člani kabine ta je včeraj minister inostranih del viscount Havashi odšel naravnost k cesarju. Pri konferenci se je brezdvomno posvetovalo o korakih, ktere je treba ukreniti proti Zjedinjenim državam. London, 0. junija. L. B. Shercder. ktere«) u so japonske razmere najbolj znane, izjavlja: "Prepričan sem. da je prijateljstvo med Japonsko in Zjed. državami za vedno končano. Mesto prejšnjega prijateljstva zavzame sedaj nezaupnost in sovraštvo." Shreder, ki je živel 20 let na Japonskem, je najboljši prijatelj najvišjih japonskih uradnikov in tudi cesarja in on je uverjen, da je položaj, ki je nastal vsled dogodkov v Califomiji, mnogo resneji, nego se splošno domneva. — "Japonska ne želi prepirov",'nadaljeval je Shreder, "toda ona skrbi za svoje državljane bolje, nego kaka druga država in je tudi bolj občutna. V trenotku pa, ko prebivalstvo čuti, da kaka druga dežela Japonsko zasra-muje, ali da skuša z Japonci slabo ravnati, tedaj je tamošnje ljudstvo na vse pripravljeno. "Japonci so dandanašnji < še ravno tako sovražni tujcem, kakor so bili nekdaj. Californijska afera je pa tem ne varne j a. ker se sovraštvo proti Američanom še bolj povečuje. "Ako se razmere za Japonce v A-meriki ne bodo poboljšale, prišlo lx do slabih dogodkov in najbrže do — vojne.'' * * « Japonska preti z vojno. Tokio, 10. junija. Viscount Tani. vodja oixizicijonelne stranke v gore njej zbornici in branitelj mesta Kn-mamoto pri vstaji v Satsumi, izjavlja z o žirom na ameriško vprašanje: '' Zasledovanje Japoncev v San Pranciscu je skrajno nizkoten čin Ako se diplomatom ne posreči izposlovati povoljne rešitve, nam ne preostane druzega, nego napovedati Zjedinjenim državam vojno. Naš sklep je trden in nverjeni smo, da se Amerika uda, kajti njeno prebivalstvo je po čuvstvu radikalno-komercijalno." Tokio, 10. junija. List 'Miji Shim-IX)" podučuje svoje či t a tel je, da vse ameriško ljudstvo ni sovražno Japoncem in upa. da bodo zadevo v Wash-ins tonu po voljno rešili, dočim piše list "Ho Chi'': "Dogodki v San Franeiscu se ne tičejo le pravic tamošnjih Japoncev, temveč časti vse Japonske. Bodoče razmerje med Japonsko in Zjed. državami je zelo dvomljivo. Mi ostajamo pri svojih zahtevah in moramo osta-viti vso sentimentalnost." Wasliigton, 10. junija. Semkaj se javlja, da so Japonci ob pacificnem I obrežju in napredna stranka na Ja-! ponskem v najožjej zvezi, ktera ima ; znak "mednarodne zarote" z name-! nom. da se sedanje japonsko minister-! stvo prepodi in razveljavijo določbe {novega naselmškega zokona, kteri za-- branjuje naseljevanje japonskih ku-| lijev v Ameriki. Nadaljni namen te zarote je tudi pridobiti vlado v To-kij u za to, da sedanjega jaj>onskega poslanika v Washingtonu odpozove in i da prisili tukajšnjo vlado prositi od-' puščanja. Nasprotniki sedanje japonske vlade, oziroma kabineta Salon j i so se mudili v Washingtonu in so se s poslanikom Aoki in vladinimi uradniki posvetovali o vseh Japoncev se ti-oočih zadevah. Ti zastopniki so prišli v Washington 27. aprila, da bi izposlovali razveljavljenje novih določb, tičočih. se naseljevanja kalijev. Ker pa svojih namenov niso dosegli, dolže sedaj Aokija izdajstva nad cali-fornijskimi Japonci in napačnega poročanja vlsdi v Tokio. Vse to so brzojavno sporočili Ototaku Yam aoki zastopniku grofa Okorna, kteri je čakal v Seattle, Wash., na pgročilo, na kar je o tem takoj javil vodstvu opozicije v Tokijt* Opozicijonelci Takahasln. Noda in Kawakami so se posvetovali dne S. maja s pomožnim državnim tajnikom Baconom. Ko se je Yamaoka vrnil na Japonsko, pričela se je takoj proti-ameriŠka agitacija. Južne republike. Cabrera umorjen? V MEXICO JE DOSPELA VEST O SMRTI GUATEMALSKEGA PREDSEDNIKA ESTRADA C A B R E R A. "Najboljša vojska" vzdržuje sedaj v Guatemali mir in red. NEPOTRJENE VESTI. Vesti iz Rusije. Iz Avstro-Ogrske. Za obstoj dume.! Kraljeva amnestija. Mexico C'iudad, Mexico, 10. junija. Semkaj je došla zasebna brzojavka, ktera poroča, da je bil včeraj guate-ntalski predsednik Estrada Cabrera umorjen. Ta vest še ni uradoma potrjena. Guatemala Ciudad, Guatemala. 10. junija. V mestu je zbranega vse polno vojaštva, ktero patrulira dan in noč ter vzdržuje red. Prebivalstvo je mirno. Posli in kupčija rapidno nazadujejo, kajti najboljše ljudi so ali postreljali ali pa poslali v ječo radi znane zarote proti predsedniku. Oni, ki so bili obsojeni v ječo, so vložili priziv, kteri pa še ni prišel do obravnave. Vse meje republike so zastražene po "najboljšej vojski", kar jih je Guatemala kedaj imela. Vlada sedaj še kontrolira položaj. Zlati kurz je normalen. (13 pezov in 70 centavov za zlat dolar.) Skab streljal Pavel Poinsette, zamorec in skab iz South Caroline, kterega so minolo soboto zvečer v pristanu Lackawanna železnice v Xew Yorku aretovali, ker je streljal na množico, mora ostati v ječi brez poroštva. On izjavlja, da je skab imenovane železnice, ktera mu je dala revolver in mu naznanila, da bode najbrže napaden. To se mu je tudi zgodilo in vsled tega je streljal. VEČINA USTAVNIH DEMOKRATOV JE ODSTRANILA JED-NO NEVARNOST, PRETEČO OBSTANKU DUME. Strah pred teroristi; višji in nižji policijski uradniki prosijo za odpust. ALASKA- SIBIR. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Hamburg S. junija iz Genove s 1232 potniki. Campania 8. junija iz Liverpoola z 2044 potniki. Kaiserin Auguste Victoria 8. junija iz Hamburga z 2425 potniki. St. I>mis 8. junija iz South&mptona z 878 potniki. Baitic 8. junija iz Liverpoola s 10">2 potniki. Grosser Kurfuerst 8. junija iz Bremena. Arkonia 0. junija iz Libave s 1129 potniki. Californie 9. junija iz Havre. Caledonia 9. junija iz Glasgowa s 1497 potniki. Dospeti imajo: La Provence iz Havre. Campania iz Liverpoola. La Gascogne iz Havre. Praesident Lincoln iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. R^ndam iz Rotterdama. Adriatic iz Southamptona. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Odplnli bodo: Kaiser Wilhelm II. 11. junija v Bremen. Barbarossa 11. junija v Bremen. Hamburg 11. junija v Genovo. Francesca 11. junija v Trst. Majestic 12. junija v Liverpool. Noordam 13. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 13. v Hamburg. Grosser Kurfuerst 13. junija v Bremen. Finland 15. junija v Antwerpen. La Provence 15. junija v Havre. Campania 15. jnnija v Liverpool. St. Louis 15. jnnija v Southampton. Koenigin Luise 15. jnnija v Genovo. Patricia 15. junija v Hamburg. Caledonia 15. jnnija v Glasgow. Petmgra.l, 9. junija. Radikalni člani dume so včeraj zaman skušali pridobiti agrarno komisijo za to, da bi sprejela princip nasilnega razpo-sestvovanja zemljišč. Ta poskus so preprečili ustavni demokratje. kteriin se je posrečilo pridobiti večino na svojo stran. S tem je odstranjena največja nevarnost, ktera je pretila obstanku dume. Debata je bila dokaj burna in socijalni demokratje so ostro napadali ministerskega predsednika Stolypina in agrarno vprašanje. Končno je duma z 238 proti 191 glasovom odklonila vsak tozadevni predlog. Odesa, 9. junija. Vsled strahu pred grožnjami teroristov je prosilo tukaj 37 policajev, 5 podinšpektorjev in 2 inšpektorja za prestavljenje ali pa odstop. Oblasti so prošnjo odklonile in prosilcem obljubile dvojno plačo. Petrograd, 9. junija. Na Kameno-ostrovskem prospektu sta dva terorista včeraj napadla blagajničarja neke velike prodajalnice, kterega sta dvakrat zabodla in mu odvzela $2500, kteri denar je bil namenjen za izplačilo vslužbencem. Napadalca so levji. Petrograd, 9. junija. Car Nikolaj je odobril priporočilo ministerskega , sveta glede koncesije v svrho gradnje železnice od Ivomska v Sibiru do Be-ringove morske ožine in tunela pod Beri ngo v o ožino do Alaske. Železnica •bode potem v zvezi s Canadian Pacific železnico. Odesa, 10. junija. Teroristi postajajo vedno bolj živahni in dan za dnevom se vrše politični umori. Sedaj se je zvedelo, da se je v minolem te-dnn vršilo v palači generalnega gn-bernatorja misterijozno streljanje. Ko se je v palači vršil koncert, počila sta dva strela in fned navzočimi je takoj nastala panika. Da [tomiri goste. je gubernator izjavil, da se je nekemu stražarju na strehi slučajno sprožila puška in da se je lahko ranil. Kljub tem zatrdilom se pa gre najbrže za terorističen napad, kajti policija je takoj obkolila palačo in več ljudi aretovala. POVODOM 40LETNICE KRONANJA FRAN JOSIPA OGRSKIM KRALJEM, JE IZDAL FRAN JOSIP AMNESTIJO. Rumunski poslanci v ogrsko-hrvat-skem državnem zboru nameravajo odstopiti. BARBARSKI PARLAMENT. BELI IN ZAMORCI. V Mississippiju je prišlo do boja, trije zamorci ubiti, štirje beli ranjeni. Yazoo City, Miss., 10. junija. Med belimi iu zamorci je prišlo do boja, v kterem so bili trije zamorci ustreljeni, dva bičana in štirje beli ranjeni. Par zamorskih najemnikov ni bilo zadovoljnih z odredbami, ktere je izdal lastnifnasadov T. D. Kirk glede dela v nasadih. Končno je moral Kirk bežati domov in zamorec Abe Johnson ^ ter njegovi trije sinovi so mu sledili. , Jeden je streljal in Kirka ranil. Vsled strela so prišli Kirku njegovi bratje na pomoč, in ko so zamorci tudi na j nje streljali, so oni na isti način od-fOTDiHi in ustrelili Green Johnson a. Ostali Johnsoni so se potem zabari-kadirali. Beli so jih obkolili in dva ustrelili, 'dočim so ostale bičali. Umor v restavrantu. Philadelphia, Pa., 10. junija. V nekem restavrantu tukajšnjega "ten-derloina" sta bila danes dopoludne v prepiru 231etni Jos. Klein in 211et-ni Sam Aherowitz zabodena. Prvi je obležal na mestu mrtev in drugi je nevarno ranjen. Kot napadalca so aretovali 201etnega Jos. Julija. Klein je v restavrantu s prijatelji jedel, ko je prišel v lokal tudi JulL Nek Julijev prijatelj ap je zadel v stol, na kterem je sedel nek Kleinov prijatelj in vsled tega je nsstal prepir. Budimpešta, !>. junija. Po v..,i ,u včerajšnje štiridce>et!etrtice kronanja Fran Josipa ogrskim kraljem. > ? i se mudeči vladar izdal obširno amnestijo, ktera se pred vsem tiče o.-•■.!». koje so bile kaznovane radi /n ..r. i "veličanstva". To je napravi!.. . ,1 prebivalstvom zelo dnbcr utis. Včerajšnji dan je veljal tukaj za praznik. Glavne uliee so bile že dopoludne polne ljudi, kterih je prišlo v mesto na tisoče iz dežele. Ko se je Fran Josip peljal s svojim spremstvom v cerkev sv. Matije, ga je množica veselo pozdravljala. Slavnostno mašo je opravil kartdinal dr. Josip Samassa. Budimpešta, 9. junija. Včerajšnje grožnje rumunskemu poslancu Vajdi, od strani njegovih mongolskih kolegov v državnem zboru, so vzbudile veliko vzrujanost. Rumunski poslanci so se sedaj izjavili solidarnim z Vajdo in so sklenili, da pridejo k prihodnjej seji ebo-roženi z revolverji. Nadalje se oni sedaj tudi posvetujejo glede odložitve svojih mandatov, da tako protestuje-jo proti nasilju večine. Postopanje Mongolcev napram rumunskemu poslancu Vaj'di, je smatrati parlamentarnim barbarizmom. Računski odsek poslanske zborniee ni zadovoljen z izjavo bivšega ministerskega predsednika Tisze in trgovinskega ministra Hieronymi, o podkupovanju časopisja po vladi, ker ne-eeta povedati podrobnosti. Berne, Švica, 9. junija. Ženi avstr. nadvojvode Leopolda, roj. Viljelmini AJamovič, so dostavili sedaj nadvoj-vodovo tožbo na ločitev zakona. Nad-vojvodova žena ni najela niti odvetnika in ne zahteva od nadvojvode odškodnine. Demonstracija prestolonaslednika. Budimpešta, 10. junija. Veliko senzacijo je obudilo obnašanje prestolonaslednika nadvojvode Fran Ferdinanda povodom slavnosti štirideset-letnice kronanja Fran Josipa. Prestolonaslednik je v Budimpešti na osten-tativen način dokazal, da neče priti v dotiko z nijednim Madjarom in ni hotel ni jednega sprejeti. Takoj po cerkveni slavnosti v cerkvi sv. Matije, se je odpeljal direktno ia kolodvor in je ostavil Budimpešto. To čudno postopanje prestolonaslednika vse časopisje kar najživahneje ko-mentuje. Časopisje jednoglasno kon-štatuje, da pri jubilejski slavnosti ni bilo opaziti niti najmanjše navdušenosti prebivalstva in da se za slav-nost takorekoč ni nihče zmenil. To se pripisuje političnej zavoženosti na Ogrskem. Budimpešta, 10. junija. Kako zavožen je političen položaj na Ogrskem je najlepše dokazala stranka neodvisnosti napram jubilejnim slavno«tira. Pod vodstvom starega poslanca Ma-darasza so vsi poslanci te stranke za ccbo jubilejskih slavnosti — ostavili Budimpešto in so s tem ponovili demonstracijo, ktero so tudi leta 1867 storili, ko je bil Fran Josip kronan ogrskim kraljem. Tudi tedaj, ko je Fran Josip prevzel ©grško krono, s« člani te stranke odpotovali iz Budimpešte. Fran Josip je sprejel v avdijene« predsednika poslanske zbornice in par poslancev. Afera z romunskim poslancem Vajdo, kterega so mongolski poslanci v zbornici napadli, je zadobila sovo obliko. Klub narodnih poslancev je sklical shod, h kteremu so prišli tudi hrvatski in srbski poslanci Poslanci vseh treh narodnosti nameravajo pričeti skupno z vsestransko ©bštmkcijo, ktera bode dala Manj arom obilo posla, to tembolj, ker hode krona na strani obštrukcije. .■ ■ . & . Li- iiSa ffinMiSh?1^. o& h, "GLAS NARODA" Ltat •Ipvemklb delavcev v Amerild. I*d*ja slovensko tUkcvno društvo FKANK SAK EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik- fnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. ' majo kaj pričakovati in da Anglija i čelno'a v praksi naj — izdajo te-' ne bode nikdar prostovoljno ostavila f meljno pravo svoje domovine... -a leto velja list za Ameriko ril leta.......... rropi, za vse ltto . . . . " pol leta . . - -" četrt leta . . $n.oo . 1.50 . 4..",0 . 2.50 1.75 J E\Topo pošiljamo list skupno dve __številki. ■OLAS KAKODA" izhaja vsak dan u-v-zemši nedelj in praznikov. •♦OLAS NARODA" ("Voice of the People") isjed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the iLGVENIC PUBLISHING COMPANY ircorpcrated under the laws of the State ot New York. Advertisement on agreement. Za ojz'ase do deset vrstic se plača 30 *ntor. Donici brez podpisa in osobnosti se »C natisnejo. I r naj se blagovoli pošiljati po 4oncv ('rHer. I i spremembi kraja naročnikov • -iimo. da so nam tudi prejšnje bivali-<*■•• n;un.i i. da hitreje najdemo aslov-Dopisom in pošiljatvum nare ite vi sio v; "OlnM \arodn" •09 Greenwich Street, New York City. j Telefon 127l> Rector. Ulične železnice v CIe= velandu. Ze par let v<*li elevelandski mayor Tom Johnson l*>j j>roti družbi uliene železaiee v imenovanem mestu, da bi na uaa dofie/*1 to malenkostno reformo, upotrebil je vsa sredstva, ktera je imel ■& razpolago. Tako so skušali v Clevelandu s konkurenčnimi želez-■ icjuiii, pozvali s^ulišča na pomoč, aku.-.ali tio veljavnost koncesij železniške družbe razveljaviti — toda vse je. bilo zaman. JohoMonu ^e ni posrečilo uresničiti svojih •blj-ubljenih reform, dasiravno I« bila večina mestnega prebivalstva ■a njepovej strani. Sedaj je višje •odtiče države Ohio zopet izdalo razsodbo proti znižanju vozne cene in J«*h_n«o* je s svojo reformo tam, kjer |e bil prvotno. O tem slučaju se da mnogo misliti. A ko §e mogoče posedtijoean slojem radi bogastva, radi velikega ryl>va na j*odišča in radi zakonov, kteri ••vvajo zasebno lastnino, celo ia ko aeeaatJio reformo preprečiti, kakor je znižanje vozne cene od petih m a tn cm te, s kakim bojem bode treb* »eLe pričeti, ako bode končno ked* keiel doseči v resnici kake resne n»forr»e( kakor a. pr. odpravo tru-stov im pwirzavljenje železnici A k* nvaeujen» navedeni slučaj, ki se je Auftodil v Clevelandu, Ohio, za-VBoraae-ii potem še upati, da se bode zstBogte eakonitim potom doseči sploh kake pcdržavljenjef Kaj taeega ne more nihče verovati, kajti posedujoči sloji so ravno taki, kakor r« drugi ljudje, kajti ono, kar j« 11 jiW »o, more po njihovem mnenju tudi ■■bovo ostati. Indije ali jej dala saj avtonomijo in kake reforme. Pravi zločin pa je novi minister napravil s tem, da je v svojem govoru tudi povdarjal, da so Indijci z angležko vlado nepopisno zadovoljni, ker vedo, da euva angleška vlada koristi Indije boljše, nego •bi jih čuvala kaka druga vlada. Le posamezni Indijci sanjajo, da bi za-mogli sami boljše vladati nego Angleži, toda tem se ne bode posrečilo s svojo vlado vztrajati le en sam teden. Kaj tacejra se upa javno govoriti angleški minister, in poleg tega še tak, kteri je veljal za radikalnega človeka. To izjavlja kljub temu, da je vsakomur znano, da je angležka vlada v Indiji provzroč-ila, da je na milijone ljudi umrlo vsled lakote; da milijone Indijcev vsako leto umrje vsled kuge; da Anglija vsako leto iztisne i/, izstradanega ljudstva Indije 175 milijonov dolarjev, ne da bi ne srečni narod imel od tega tudi naj manjše koristi, in da. vlada v Indij taka korupcija, kakoršnje ne poznajo na vsem svetu. Iz Hrvatske. indija in angleška vlada. .lolm lforley, an^ležki državni tajnik aa Iadijo, j*- minoli petek govoril v aagiežkem {»arlamentu, s kterim pnvoroBi je vse stranke iznenadil. MoHny rad i kaleč in svobodo-tnislee. Ko so mu po zadnjih volitvah peverili ministerstvo za Indijo, so bil* stranke prepričane, da radi »rojesra radikalizma ne bo zmožen voditi posle imenovanega mini-steretvft. da ne txwle zamoedaj iz-■euadil zlasti one, kteri so interesi-rani aa tem. da se Indija ^ v nadalje r.jwir». On je z<»pet pokazal. da gred* radikalne ideje k vragu, ako se gre za vzdrževanje k ni te sile in izkortMevanja. Cel« konservativni člani zbornice so se čw8ili, ko je minister povdarjal, da je potreba vsako vstaško gibanje v TaAifi za tre t i tudi z najkrutejšo silo, rm konservativci so sami izjavili, da je radikalni Morley postal reakci jon&nu Tory. Ifectof je zagovarjal strogost, s katero m je postopalo proti nedavno mi fmi—im vodjem vstaSkega gibanja V ladiji in za to postopanje je on I vbo odgovornost. Pri t«m je sveža«« izjavil, da bode angležko go-gpodstvo v Indiji še v nadalje obstalo m. da SMra obstati. Iz njegovega govora fe jasno razvideti, da Indijea tudi «4 radikalne angležks vUde m- V Zagrebu 23. maja. Sj>or med Hrvati in Madjari se je sedaj nenavadno poostril. Y soboto (1^. maja) so odšli naši delegat je iz Budimpešte, prekinivši dogovor z o«t-sko vlado. Madjarska vlada je ostala na stališču, da neče spremeniti zakonski načrt o železniški pragmatiki, s ktero se uzakonuje na železnicah tudi na Hrvatske mmadjarski jezik kot službeni, a zahteva se le znanje hrvatskega jezika za občevanje železniških uradnikov z občinstvom. — Hrvatski delegatje in z njimi tudi naša vlada pa so zastopali z vso odločnostjo zakonito stališče, da sme na teritoriju Hrvatske in Slavonije biti izključno samo hrvaščina službeni jezik. Ta spor se je poostril tako zelo, da je sedaj vsakomur jasno, da se tu ne crre morda le za kako začasno nespo-razuinljenje, niti le za ta zakonski načrt, temveč ves spor ima globokej--o korenino — gre se za celi kompleks vprašanj, za vse skupne odnošaje med Hrvatsko in Ogrsko. Basi marsikje oškoduje hrvatsko-ogrska nagodba iz leta 1S6S, posebno gospodarskih vprašanjih občutno Hrvate, vendar je v državnopravnem pogledu prav znatna pridobitev. Hrvatski so pridržani mnogi atributi države: Hrvatska ima politično največjo za Ogrsko v tej monarhiji. Zato so si Madjari takoj po oživotvorjenju nagtkdbe prizadevali, da oklestijo na razne načine to avtonomijo. Ker njihovo politiko vodijo sami odvetniki, ustvarili so si "madjarsko državno idejo", ki v resnici pomeni madjar- ki imperijalizem: vse narode v tej }>oloviei monarhije, ne izvzemši niti Hrvate, podjarmiti pod hegemonijo Madjarov. Ker sami tvorijo manjšino, napravili bi radi iz teh "politične Madjare" ter jih naravno in jezikoslovno čim preje madjarizi-rali. — Nekoč, ko so se vplivni elementi v neodvisni stranki s samim Kosso thoro na čelu odločili vsaj za idejo reške resolucije, da se namreč požteno in pametno sporazumijo s Hrvati, mislilo se je pri nas, da so s tem M adjari tudi v svojej duši obračunih z načrtom, da nas podjarmijo ter ne bodo več nadaljevali dosedanjo politiko zatiranja "prejšnjih liberalnih" vlad. Pri nas se je mislilo, da so se Madjari vendar oprijeli misli, da se sporazumejo z Jugoslovani, kako bi se obranili Dunaja in sploh panger-manstva, ki pomeni enako nevarnost za Madjare kakor za Slovane. Toda kakor se vidi danes: tudi Ko-šutovci so ostali na enakem stališču v državnopravnih vprašanjih napram Hrvatom, kakor so bili stari liberalci. No, tedaj so se grdo prevarili v svojem računu: ako oni ne mislijo prenehati s prejšnjim sistemom, potem bi naj bili obdržali v svoji službi tudi naše prejšnje madjarone, ker le oni bi mogli še nadalje prenašati priti-kanje Madjarov na našo avtonomijo. .. To i>a se vidi tudi iz tega, ker so sami zelo iznenadjeni nad odločnim nastopom Hrvatov. Pričakovali so, d adobe Hrvate udane madjarski državni ideji — toda, glejte jit danes! Najprej je ogrska vlada drzno gdklo-nila vsak predlog hrvatskih delegatov, toda ko so naši obrnili batino ter izrecno zahtevali, da se v zak. načrt uzakoni hrvatski kot službeni jezik, ne pa samo, da se le izbriše madjarski, tedaj je začela ogrska vlada odnehavati ter je predlagala, naj se v zak. načrtu pove, da vlada ne prejudicira eventuelnemu sklepu reg-nikolarnih depntacij, kterim se morajo predložiti vsa sporna državno-pravna vprašanja. Ko pa naši delegati niso niti temu pritrdili, tedaj jim je naznanila ogrska vlada, naj pa glasujejo proti zak. načrtu, samo da ne izvajajo nikakih posledic. Z drugimi Nato so se razšli. V torek (21. maja) je bila seja komunikacijskega odbora, kjer se je prvič v generalni debati razpravljalo o tem zak. načrtu. Hrvatski delegat dr. Tuškan je v odločnem hrvatskem govoru (koje-ga madjarski prevod se je pozneje prečital) razložil hrvatsko stališče in predlagal, naj se ta zak. načrt vrne vladi, da ga sporazumno s hrvatsko vlado modificira. Minister Kossuth je ta predlog odklonil ter proglasil hrvatske zahteve za popolnoma ne-osnovane. Nato dr. Tuškan ni več sodeloval v špecijalni debati. Prihodnji teden pride načrt pred plenum v skupni sabor. Naši delegatje se pripravljajo, da razvijejo veliko hrvatsko debato. Govorilo bode kakih 30 naših govornikov. Kaj se zgodi pozneje — se ne ve. Najhujše je to, da se je hrvatski minister Josipovič, ki bi v minister-skem svetu moral zastopati naše interese, postavil kot madjaron na stališče Madjarov ter se samo hvali, ker je preprečil, da vsaj na uličnih tram-wayih na Hrvatskem ni madjarščina službeni jezik! Med njim in našo vlado je prišlo do ostrega spopada. Josipovič trdi, da je naša vlada še poprej vedela za ta načrt in da ji ni ugovarjala; vlada pa trdi, da je takoj prijavila svoje ugovore ter poverila Josipoviču, da zastopa v ministerskem svetu stališče hrvatske vlade. Z drugimi besedami: hrvatska vlada in minister Josipovič si medsebojno javno očitata — laž. Literarne in 'politične kroge je včeraj razburila vest, da je nepričakovano prepovedano igrati Milčinovič-Ogrizovičevo dramo "Prokletstvo". Dolgo se je ta drama morala boriti, da jo je vlada dovolila igrati koncem sezone. Razpravlja namreč spopad starih zagrebških meščanov s kap-tolom. Njihov vodja modruje o verskih resnicah in z idejami sv. pisma pelje meščane v boj proti popom. Toda masa ga je pozneje zapustila, ker ga ni razumela, in on propade. Ta drama je obelodanjena v literarni reviji "Savremenik" ter je vzdignila mnogo prahu v klerikalnem časopisju. Sedaj je vlada vendar igro dovolila ter so se že vršile vaje, ko je nenadoma došla prepoved. Prepoved so klerikalci izposlovali s pomočjo raznih (ženskih?) vplivov. Naši književniki pripravljajo sedaj veliko akcijo, da se odbije ta klerikalni atentat na svobodo misli. S. N. Mednarodni položaj Nemčije, i. v 37. letošnji številki militaristič-nega tednika "Ueberall" v Berolhru sem čital sledeči odstavek pod naslovom "Bismarck", kterega se mi zdi vrediio podati v prevodu cenjenim či-tateljem- Evo ga: Prvega aprila je znanolo deset let, odkar je največji državnik XIX. stoletja stopil v zadnje leto svojega življenja Nikdar se še nismo spominjali tako živo nanj in na njegovo delovanje, kakor ravno v tem časa, ko doživlja vrtanja politika Nemčije krizo za krizo, blannažo za blamažo. Gotovo so pa ie zadnja leta, v kterih tako pogrešamo Bismarcka, ker je ugasnila po njegovem odstopu v naši vmanji politiki zvezda sreče. Ravno sedanjost je pokazala, da so se vsi Bismarck o vi uspehi razgubili in ugled države padel. Ko je on odhajal, tedaj je bilo težišče evropske politike v Berolimi; danes je v Londonu. Ko je Bismarck stopil v pokoj, je bila trozveza močna in trdna, na videz nerazrušljiva, Francija je bala osamljena v sovraštvu z Anglijo, ločena od Rusije. Rusija pa je bila navezana po tajnih dogovorih na Nemčijo. Sredozemsko morje je bilo torišče angležko-franooske rivalitete. Italija je imela krepko mornarico in bi bila v slučaju konfliktov postala tam me-rodajni faktor. Španija ni mogla prikrivati svoje jeze na Anglijo in je upala, da pridobi polagoma Gibraltar. — ^ Kako pa je zdaj? Trozveza obstoji sicer Še, ali le formalno, zveza pa je popolnoma trhla. Italija im Avstrija si stojita z nabrušenim orožjem na mejah nasproti. Armada in mornarica slednje pa trpite škodo radi notranjih kriz. V prihodnjih velikih evropskih vojnah pa se bosta ti dve državi vojskovali med seboj, ali pa si grozili na kopnem in na morju z vojsko in mornarico. V o^beh slučajih pa je izključeno, da bi mogla Nemčija računati na dejansko vojažko pomoč od ene ali od obeh imenovanih držav. Niti na to ne more nemška država računati, da bi jej imenovani državi indirektno pomagali z nevtralnostjo Na dragi strani pa je Italija v pri- jateljskih odnožajih s Francijo in zelo besedami: naj se zavarujejo le "na- intimna z Anglijo. Francija in Rusija tvorita dvozve-zo, Anglija in Francija sta sklenili vojaško pogodibo (konvencijo), naperjeno proti Nemčiji, rusko-angležki dogovor pa je tudi vprašanje najbližje bodočnosti. Celo več se je doseglo Spretna angležka balkanska politika je dosegla približanje z Avstrijo in javno mnenje v Turčiji ni več tako zaneslijo za nas, kakor je bilo. To so dejstva, kterih ne moremo utajiti. Pesimizem nas pa ne sme prevzeti, ker smo delaven in boja vajen narodi Dalje ima avtor še mnogo nasvetov in tolažiinih besed za Nemce, vendar ne podajam vseh čitateljstvu. Le bolj karakteristične sem izbral. Avtor spominja na Bismarckove besede, da je le vojna moč (armada in mornarica) podlaga političnemu delu. Ako hočemo — pravi — si lahko ustvarimo silno vojsko in nobena država nam ne more tega zabraniti. Naša mornarica ni radostna, pa tudi annado (vojsko na kopnem) moramo še pomnoževati in ravno nevarnost, ki nam preti od morja, nas sili, da smo in moramo biti na kopnem v premoči, in sicer tudi proti vsakor-šnji koaliciji. Mornarico moramo pridno graditi in le z močno mornarico se otresemo politične izolacije z njenimi slabimi posledicami. Armada (militarizem) je ustvarila nemško državo in le ona jo more tudi vzdržati, ohraniti. Če imamo močno vojsko na kopnem, nas ne more prisiliti niti uniče-mje^njene mornarice, da bi upognili koleno pred sovražniki. i Anglija ima zbrano sedaj vso boljšo mornarico proti Nemčiji v domačih pristaniščih, kar je dosegla le s pogodbami z raznimi državami, proti kterim ne vzdržuje več močnih bro-dovij (Japonska, Francoska in Ita-lija). Kakorkoli opazujemo položaj, dru-zega izhoda ni, kakor pomnoževati moramo, in sieer nemudoma v veliki meri vojno mornarico. Brez nje ne moremo voditi koloni-jalne politike; za druge države jo lažje, ker jim omogočajo to ugodne zveze in pogodbe. Dalje govori avtor še mnogo o Bis-mareku, kolonijah itd. Sklepa pa: Bi-li ne bilo možno spraviti našo vojno mornarico na tako višino in do take moči, kakor je amgležka? Odgovori pa: Ne. Francija, soseda nam — pravi nemški avtor — lahko vodi kolonijalno politiko tudi brez močne mornarice, ker se opira na pogodbe, miroljubnost drugih, na svoj ugled itd. Nam ne zadostuje pa taka mornar rica, kakoršno ima Francija. .Te-li nam res nemogoče priti enkrat aia višino nekdanje Portugalske, Holandije, Španije, sedanjih Zjedi-njenih držav Severne Amerike, da celo Rusije ? Je-li Nemčija res nezmožna, da hi zgradila brodovje, ki bi prekašalo vse druge mornarice razen angležke in francoske skupaj ? n. Značilno, preznačilno je to nemško pri poznan je: da se mora Nemčija opirati le na svoje topove, bodala iri vojne ladije, ker nima nikjer resničnih prijateljev in ker ne uživa resničnih simpatij nikjer na. božjem svetu-Le z orožjem bi radi plašili svet, toda rek pravi: "Kdor se a mečem bojuje, bode z mečem pokončan." IJa, ha, po čem se.Nemčiji sline cede! Priti na vrhunec, biti absolutna vladarica svetovnega morja... Tempi passati. Pred sto leti bi bilo to možno, zdaj ne veS. Tedaj je bila Anglija jedina gospodo v alka morja, dandanes je sicer prva, a mora deliti gospodstvo čez oceane z drugimi velesilami. Da pa morejo Nemei mislili dandanes ma to, to je znamenje, da jim je ostalo v krvi še mnogo krutega barbarizma, kar dokazujejo bojeviti govori njih cesarja, Bismarckova dela, divjanje v Kitajski leta 1900 in v Afriki; doma, pa na Poznanjskem. Prosveta prodira v vedno širje mase ljudstva, in ta mora pokopati nečloveški in nenasitni militarizem. Da so davčna bremena vedmo težja, na i tem je mnogo kriv ravno on. On požira milijone, ali koristi nima človeštvo od tega. Milijoni pa. ki gredo v druge svr-he. kakor so: za železnice, trgovsko mornarico, šolstvo, kanalizacijo i. dr., niso zavrženi, ampak ima država kakor tudi človeštvo korist od njih. V Haagu se snide to leto mirovna konferenca. Ni-li ista ironija pam-flet na humaniteto, na idejo miru t! Države odpošljejo tje svoje mirovne odposlance, doma pa grade orjaške vojne ladije z mrzlično naglico, da ne zaostanejo druga za drago v zapravljanju državnega premoženja. Tam v Holandmiji kodo banketi na čast mirovnim odposlancem, doma pa davkoplačevalci omagnjejo pod davčnim vijakom, ki jim iažema krvavo zaslužene peneze iz žepov, ironija, ironija! Sol dajte ljudstvo, knjig mm nakupite, nčiteljstvo dostojno plačajte, ne pa da majate o oboroženem mira in o tem, da je garancija sa svetovni mir le militarizem. Zora puea, bit ce dana tudi tu. Mirovna liga, stališče delavstva napram oboroževanju, upori v vojski in mornarici, zniževanje vojaške službe, to so fakta, ki kažejo, da naj bi silila tudi Nemčijo z nje Drangom nach Osten in Sueden ter nje Alldeutsch-landom na bodočnost. Pregleda naj mase svojih socijalnih demokratov, uredi naj rajše svojo domačijo, ne pa da sanja o samem militarizmu, o samih oklopnicah in topovih. Tudi med državami mora zavladati geslo: Ega-lite, Fraternite, Libertč. — Punkt. NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi dne 4. julija t. L VELIKO PLESNO VESELICO, v dvorani društva sv. Jožefa št. 29. Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Začetek ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospoda $1.00, dame proste. Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa., in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati. Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode ODBOR. 10x 2x n t — 2jul. •silo v ensiv _> katoliško podp. društvo — s svete Barto Zlodlnjene državo Severne Amerik«. Sedež: Forest City", Pa. > 3*. lanuarla 1903 v driavi P«ra:-sp< '"Tuliit -0-0- ODBOEKIKI: Predsednik: JOSIP Z AT. AR ml., Box 547, Foreet City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pjl I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II- tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vi FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK. Forest City, Pa. Dopisi naj s* pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. #. Box #♦?. rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". WIHHETQU Rdeči Gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. UpravniStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St.v New York. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Boz 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK 8AKSER CO. ("Glas Naroda.") ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parob rodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblo, Colo., pri agentih G. M. Cox ali pri C. A. Waterman ; ta bedeta sa vsa brezplačno nam vai prihod v Few York brzojavno nima-nflik Nm vtkUEbsnec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dal v nafto pisano. To je.s* vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po waist nasveta ravnali. FRANK 8AK8ER OO. PRIPOROČILO. RojakSm v Black Hiapond, Wash., in bUinj9> mestih, kakor: Rayons-dale, Ronton, Mackay, Taylor in Bnnmclaw, Wish., priporočamo natega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Boz 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaičen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je i nami v zvezi. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Chicago, HI., in okolid naananjamo, da je za ti »mošnji kraj nai zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. UpravniStvo "Glasa Naroda". T Telefon 2034. Frank Petkov 214-218 Market Street Waukegan, III. j priporoča rojakom svoi -^SALOON, i v kterem vedno toči gTeže pivo, dobra vina in whiskey, ter | ima na razpolago line sniodke. | V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- 4 rije po nizkih cenah. ^ Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v | zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Isew Yorku. 4 4 Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. AFSTBO-AHEBICAN LINE Regularni potni parnlkl "Fzancesca" odpluje 13. junija. S "Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. ML,aura" odpluje 4. julija. v O* IJ o med IMcsw Vorkum, Trstom »r» Reko. Najpripravnej&a m najcenejša parobrotlna ^rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljnb. ljane le SO centov. Potniki doepo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 3 Washington 6tH New York. I Q'0'SS= Compapie Generale Tiansailantlpe. (Francoska parobrodna družba.) Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci ia Hrvatje* dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 1V7-I99 Qrseawlch St.t New York. j*' ——-ai^——— J DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Postni parniki so:1 "La Provence" na dva vijaka. "La S«?voie" „ „ „ "La Lorraine" „ ,, „ "La Touraine" , ,, „ "La Bretagne".............. "La Gasgogne".............. .........14,200 ton, 30,000 konjskih moči. .........12,000 „ 25,000 ----------12,000 „ 25,000 ,, .........10,000 „ 12,000 „ ..........8,000 „ 9,000 „ ......... 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki adplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št 42 North Hirer, ob Morton St., K. T. •LA PROVENCE •LA. LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE 15. junija 1907. Ia Bretagne 10. julija lftf. 20. junija 1007 *LA SAVOIE 25. jnlijs 1907. 27. junija 1907 *LA TOURAINE i. avg. 1897. 4. julija 1997. *LA LORRAINE 6. avg. 1007. 1L julija 19#7. '2001 "Saw *9i euSrjMg w\ Parnika i zrezdo zaznamovani imajo po dra vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, I If. Jugoslovanska inkorporir&na dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bos 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽID, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. Ill, nadzornik, Box 138, Burdine, Pm. POROTNI ODBOR: JAKOB 7, A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4-24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mielu JOSIP PEZDIRC, ITL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drusrezn. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se poli'jajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Asesment št. 107. Ely, Minn., 1. junija. ZA MESEC JUNIJ 1907. Za umrlega brata Nikolaja Čoraka, eert. št. 5031. člana društva sv. Jurija št. 22 v South Chicajjn, 111. Umrl dne 4. aprila 1907. Vzrok smrti: pobit v rudotopilniei. Zavarovan je bil v I. razredu za svoto $1000.00. Za umrlega brata Ivana Novaka, cert. št. 301S, člana društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. Umrl dne 11. aprila 1907. Vzrok sinrti: Ubit v rudokopu. Zavarovan je bil v I. razredu za svoto $1000.00. Za umrlega brata Lovrenea Jadro, cert. št. 3237, člana društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash. Umrl dne 26. marca 1907. Vzrok smrti: TTut od elektrike v premogokopu. Zavarovan je bil v I. razredu za svoto $1000.00. Za umrlega brata Josipa Ulle, cert. št. 329, Člana društva sv. Cirila in Metoda at. 1 v Ely, Minn. Umrl dne 27. aprila 1907. Vzrok smrti: Poškodba v rudokopu. Zavarovan je bil v I. razredu za svoto $1000.00. Za umrlo Ano Ulačič, soprogo brata Josipa Ulašiča, cert. št. 930, umrlo dne 29. aprila 1907; umrla pri porodu. Zavarovana je bila za $500.00. In za umrlo Margareto Štefančič, soprogo brata Filip Štefančiča, cert. št 914. Oba člana društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. — Umrla dne 25. aprila 1907. Vzrok ■=»!< » ti. jetika. Zavarovana je bila za $500.00. Za sledeče bolnike in poškodovane brate, kteri so že bili plačani, a ne še preje asesani, to zavzema izplačane bolne podpore v prvih petih mesecih tekočega leta. Navedene poškodbe se plačajo iz tega asesmenta. Alojzij Udovič. cert. št. 4339, Član društva sv. Alojzija št. 36 v Cone-maugh, Pa., je prejel svoto $400.00 zi izgubo desne roke. Martin Kodrič, cert. št. 3769, član društva sv. Roka št. 55 v Union-townu, Pa., ima dobiti $200.00 za izgubo vida na levem očesu. Josip Kmnar, cert. št. 2106, član društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond u, Wash., prejel bolne podpore v znesku $40.00. Matija Jostiček, cert. št. 613, član društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111, prejel podpore za 6 mese e\ v znesku $120.00. Jakob Gabrenja, cert. št. 3473, član društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., prejel bolne podpore in za odhod v staro domovino $340.00. Matija Derganc, eert. št. 1277, član društva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wseh., prejel podpore za 5 mesecev v znesku $100.00. Josip Laboda, cert- št. T, član društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn., prejel podpore v znesku $120.00 za 6 mesecev. Fran N argon, cert. št. 3800, član društva sv. Alojzija št. IS v Rock Spring, Wvo., prejel podpore $112.75 za 5 mesecev in 21 dni j. Peter Djurič, cert. št. 4973, član društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., prejel bolne podpore $40.00 za 2 meseca. Aaton Ravnikar, cert. št. 623, član društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, lit, prejel podpore $80.00 za 4 mesece. Ivan Budan, cert. št. 3872, član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v develaadu, Ohio, prejel podpore $40.00 za 2 meseca. Josip Stritzel, cert. št. 4563, član društva sv. Frančiška št. 54 v Hib-bingu, Minn., prejel podpore za 7 mesecev v znesku $140.00. Alojzij Zupane, cert. št 4002, član društva sv. Jožefa št. 20 v Imperials Pa., prejel podpore za 2 meseca v znesku $40-00.. Fran Arko, cert. št. f, član društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., prejel podpore za 3 mesece v znesku $60.00. Ta asesment je razposlan na 4434 Članov prvega in 439 članov družeča razreda ter 1855 članic. Vsak član prvega razreda plača 80 centov za smrtnino in 40e za poškodbe in bolezni. Člani druzega razreda plačajo 40c za smrtnino in 40c za poškodbe in bolezni. Članice imajo za plačati po 60c za smrtnino. S tem asesmentom sem razposlal formula/rje za šestmesečni račun krajevnih društev, kterega prosim, da mi tajniki točno pošljejo, da bodem za-mogel pravočasno priobčiti šestmesečni račun Jednote. Zdravniška spričevala, oziroma prošnje novih članov, kteri so pristopili k društvam v me-secru majniku. še nisem prejel od vrhovnega zdravnika, torej jih tudi ni-sem motrel a>d zdravnika in glavnega urada Jednote. Z bratskim pozdravom JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Razmerje oddanih glasov na Kranjskem (s Ljubljano vred) je sledeče: narodno-rvapredna stranka je dobila 9573, eocijalisti 4389 in klerikalci 47,845 glasov. Skupno je bilo oddanih 61,807 glasov. Kočevski okraj ni tu ▼štet I« MaJwi** ne poroča z dne 9. maja: Umrf je v pijanosti kolar Fran Cesar, doma blizu Kamnika, v starosti 34 let Bil se ga je prav pošteno nasrkal po krčmah. Pil je skozi tri dni od L do 3. maja. Ko je zmanjkalo evenka i« ga je pijača premagala, je prišel aa stanovanje, kjer je nekoliko razsajal, a so ga tovariši spravili epat. V jutru pa so ga našli nezavest- nega. — Došli redar je nemudoma dal poklicati zdravnika iz bolnišnice. Zdravnik je dal prenesti nesrečneža v bolnišnico, kjer so konstatirali, da je že nastopila smrt vsled — žganje-pitja. Pokojnik je ostavil na svojem domu ženo z dvema nedoraslima otro-čičeroa. Ta tragični slučaj bodi v resen opomin k zmernosti. Sleparski agent. Predlanskim me-eea oktobra je prišel h gostilničarki Katarini Mali v Tržiču Jožef Pogačnik, agent oskrbništva vinogradov na Brionskih otokih, doma iz Krope. O-menjena gostilničarka je pri njem dvakrat vino naročila. Čeravno ni bil Pogačnik upravičen sprejemati denar za vino, prevzel j* za prvo pošiljatev 209 kron. Po drugi pošiljatvi prišel je zopet h Katarini Mali in jo prosil za 40 kron posojila. Tega Pogačnik sicer' ni dobil, pač pa mu je izročila eelo kupnino v znesku 164 kron. Oba ane-ska je obdolženec zase porabil, kar sam priznava, izgovarja se le s tem, da mu ni bilo moč storjene škode povrniti, ker je bil preje iz službe odpuščen. Sedel bo zato štiri mesece v ječi PRIMORSKE NOVICE. Slepar. Blaž Jasnik, ki je uradnik pri potovalni agenciji Pirelli v ulici deli 'Arsenale, je ovadil na policiji nekega 301etnega Baja N., ki da na razne načine slepari za 'denar one reveže, ki se vračajo iz Amerike, kamor so se hoteli izseliti, a so jih tam zavrnili. Povedal pa ni nobenega konkretnega slučaja. Tatova iz Gradca prijeta. Franc Gagi in Gvidon Vladar sta v Gradcu ukradla 1400 kron in se z brzovlakom odpeljala v Trst. Toda sreča jima ni bila mila, kajti takoj, ko sta izstopila iz voza, ju je z odprtimi rokami sprejela tržaška policija. Ukradeno svoto so dobili pri tatovih še nedotaknjeno. Trikrat Bog pomagaj! Žena nekega Karmeliča v reškem starem mestu je povila za Binkoštne praznike trojčke. Ko je zvedel mož, da je dobil kar tri sinove, se je prijel od sreče za lase pa vzkliknil: "Trikrat Bog pomd/-gaj!" Podivjani Furlani. Furlanski duhovniki so fanatizovali Furlane ob volitvah. Gonja že rodi sadove. V Tercu so naskočili vinjeni in podivjani Furlani iz Št. Martina Miloccovo gostilno, tam razbijali in razsajali ter napravili škode 60 K. Žugali so, kričali, preklinjali Boga in Mater božjo med vzkliki, da naj živi vera in njihov poslanec Bugatto. Ko so od tam odšli, so udrli v gostilno v Št. Martinu ter začeli plesati. Osem teh podivja ncev so zaprli. Aretirali so v Gorici 16Ietnega R. Mayerja iz Gradca, kterega išče tamkajšnja sodnija radi tatvine in pone-verjenja. ŠTAJERSKE NOTICE. Ormož. Umrl je po dolgem boleha-nju 8. maja Anton Habjan, tajnik o-k raj nega zastopa v 26. letu svoje dobe. Bil je vnet in delaven narodnjak. Razmerje oddanih glasov na Spodnjem Štajerskem je sledeče: napred-njaki (narodna stranka) so dobili 14,471 glasov, štajercijanci 6307, so-cijalni demokrati 3552 in klerikalci 29,709 glasov. Skupaj se je oddalo v sedmih slovenskih spodnještajerskih volinih okrajih 55,210 glasov, torej približno polovica za klerikalce. KOROŠKE NOVICE. Tatinska deteljica. Poročali smo, da so neznani uzmoviči udrli skozi strop v slovensko posojilnico v Velikovcu in odnesli nad 4000 kron denarja. Tudi v okolici Sp. Dravograda in Slov. Gradca se je pripetilo več tatvin in vlomov. Sedaj pa so prijeli te drzne tatove. Eden je 161etpi hlapee Zupan iz Otišniškega vrha p^i Sp. Dravogradu, drugi Miha Plejer iz Št. Janža in tretji Maks Wenig. Prvi je ukradel v Golovi tovarni na Meži smodnik in si ga naphal v žepe. Tam pa se mu je užgal in ga opekel na trebuhu, obrazu in rokah. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Slovengradec, kjer je priznal različne tatvine, tudi ono v Velikovcu, in izdal svoja tovariša, k t era sta že pod ključem. HRVATSKE NOVICE. Hrvatsko-madjarski spor. Listi trdijo, da je glavni povzročitelj razpo-ra med Ogrsko in Hrvatsko minister Košut sam, v čigar poštenje so Hrvati stavili svoje upe, kajti Košut je zagrozil, da odstopi, ako se ugodi zahtevam Hrvatov. V finančnem odseku je govoril sledeče: "Hrvati prekoračijo svoje pravice, ako zahtevajo samo hryatski jezik na železnicah. Sem prijatelj Hrvatov — to lahko vedno dokažem — toda Hrvatje ne vpošte-vajo meje naklonjenosti. Odobravam in bom tudi ukrenil vse potrebno, da bodo železniški uslužbenci na Hrvatskem vešči hrvaščine. Nikdar pa ne bodem dovolil, da se krši jezikovna edinost na železnicah. Če bi kaj take-ga od mene zahteval zakonodavni za-stop. raje odstopim.'' Naravno, da je ta izjava zbudila pri Ma'djarih viharno odobravanje, pri Hrvat i ii zvala ogorčenje in končno privedla do krize, ki se je že preje pripravljala. — Iz Budimpešte poročajo, da se je izboljšal položaj glede na madjar-sko-hrvatski spor. Hrvatski ban Pe-jačevič se je posvetoval dne 24. maja z Wekerlom in je takoj nato brzoja-vil v Zagreb, da naj se poda izvrše-valni odbor resolucijonašev takoj v Budimpešto. Nesreča na lovu. Posetnik Elemer pl. Bathor iz Spičič-Bukovice je šel na lov na srnjake. Prišedši na stališče, je obesil puško nabasano in napeto na neko vejo, da bi si nažgal cigareto. Najbrže pa se je njegov pes zadel ob puško, ker se je naenkrat sprožila; krogija je zadela Bathorja v levo stran in prišla pod desno ramo zopet vun. Razun tega pa je loven v-žepu eksplodirala patrona in nžga-la obleko. Mrtveea so našli vsega o-žganega gozdni delavci. BALKANSKE NOVICE. Napadi v Stari Srbiji. Belgr&d, 34. maja. Vsled silovitih roparskih napadov arnavtskih je 54 srbskih družin pribežaJo iz Stare Srbije čez mejo na Srbsko. Položaj Srbov v Stari Srbiji je obupen. Mnogo stotin rodbin se pripravlja, da pobegnejo čea mejo. Pri Smivcu in Bruni so Bolgari ubili enega starca, štiri otroke in pet žen* ter zapalili 16 hiš. Srbski ustaši so Bolgare zasledovali in ko so jih dohiteli, so pri Vaši poleg Kodema ubili trinajst in ranili šest bolgarskih Čet-nikov. Arnavti so napadli srbski samostan sv. Arhangela. Bolgarija. Ni se še obhajala 201et-nica vladanja kneza Ferdinanda fin že nameravajo obhajati 251etnieo vladanja s tem, da se v Sofiji priredi velika deželna razstava. — Bolgarski 1' Den'' z ogorčenjem konštatira, da knez Ferdinand, ki biva sedaj v tujini, ni poslal k proslavi tisočletnice po smrti kneza Borisa nobene pozdra-vilne brzojavke. Istotako je to bolgarsko slarvnost prezrl tudi prestolonaslednik Boris, ki sedaj biva v tujini! RAZNOTEROSTI. Misli cesarja Maksimilijana. V Trevizu je umrl Luigi Tolfato, bivši sluga pokojnega mehikauskega cesarja Maksimilijana, ki je storil I. 1867 tako žalostno smrt v Queretaru. Med Tolfatovimi pismi in papirji so našli tudi knjigo, tiskano šele po smrti cesarjevi in sicer v malo izvodih, ki so jih razdelili med Maksimilijanov« sorodnike in nektere najbližje prijatelje. V knjigi, ki jo je spisal Maksimilijan sam, se nahajajo pesmi, potopisi. odlomki iz dnevnika, pregovori in aforizmi. Da si čitatelji morejo napraviti sodbo o nazorih nesrečnega vladarja, navedemo nekaj aforizmov: Ni lepo, gledati velike ljudi iz velike bližine. — Mase naroda ne vodi razum, ampak nagon, ki je vedno pravičen ; daj mu prilike, 'da se svobodno razvije. — Despotizem zahteva od o-nega, ki se ga poslužuje, obširno duševno obzorje in železno voljo. — Despotizem ene osebe je težko prenašati, despotizem cele kaste se nikakor ne more obdržati in mora prej ali slej pasti. — Z bajoneti se ne da izkopati zlato iz zemlje. — Narodo zaupanje je isto, kot olje na oseh državnega voza. Fini Čut lastovk. Profesor Biven je nekoč videl v nekem egiptovskem mestu, kako se je zbrala eela jata lastovk in odletela na pot, dasiravno še ni bil pravi čas za selitev v Evropo. Bivenu se je to zdelo čudno, in je o-pozoril nekega domačina na ta zanimivi slučaj. "Veste, kaj to pomeni?" odgovoril mu je ta, "to pomeni, da se bo čez en teden pri nas pojafila kolera. Že dvakrat sem opazil, da so lastovke pred časom odpotovale in obakrat je pri nas razsajala ta morilka." In kasneje se je pokazalo, da se domačin ni motil. Zadeli sta torpeddvka 107 in križa-rica "Luebeek" nemške mornarice skupaj. Torpedovka je močno poškodovana. Salomonova razsodba v lovski latinščini Na Spodnjem Bavarskem je zasačil neki gozdar na obhodu po gozdu tri divje lovce, ko so ravno razparali ubitemu jelenu trebuh. Ker se niso nadejali, da jih kdo preseneti, so puške prislonili ob deblo bližnjega drevesa. V trenutku, ko so zagnali gozdarja, so že izginili v goščavi; gozdarju je bilo seveda nemogoče, da jih vjame, toda zadovoljil se je tudi z lepim plenom — puškami, ki so jih tatovi v naglici pozabili. Gozdar je naznanil slučaj sodniji, ker ni nikogar izmed tatov mogel spoznati, je povedal samo, koga sumi Toda pred sodnikom so osumljenci odločno tajili vsako krivdo in tudi zanikavali, da bi bile puške njihove. Ko jih sodnik z vprašanji ni mogel vjeti v nasprotujočih si izjavah, reče popolnoma mirno: "Prepričal sem se, da ste nedolžni. Vzemi vsak svojo puško in pojdite!" Komaj je izgovoril, že je držal vsak svojo puško v rokah, a nihče ni pomislil, da so s tem na neovrgljiv način dokazali svojo krivdo. Hoteli so takoj oditi, a pot jim je zastopila straža, dr-"avni pravdnik pa je mogel sedaj z boljšim uspehom nastopiti proti njim' Nevesto ustrelil Dne 20. maja je zbesnel trgovec Tresbal v Kraljevem gradcu in v tem duševnem stanju u-strelil svojo nevesto. Bila sta že trikrat oklicana, v trenutku pa, ko je bilo treba iti pred oltar, se je' nevesta odločno branila, postati njegova žena. To ga je tako razburilo, da je storil žalostni čin. Tresbal se je sam prijavil sodišču. Šakali požrli otroka. V Philippe-ville v Algirju je seldela na verandi družina, poleg nje pa je ležal v košari dva meseca stari otrok. Proti večeru so se stariši za trenotek podali v sobo, da tam prižge Inc. Ko so Be vrnili, bila je košara prevrnjena, otroka pa nikjer. Žandarmerija je eelo noč iskala otroka, toda dobiti niso mogli niti najmanjšega sledu, čez nekoliko dni so ovčji pastirji, ko so gnali čede na pašo, dobili v grmovju kosti majhnega otroka in takoj sumili, da so to ostanki izginulega otroka. Poklicali so mater in ta je po ovratnici iz jantarja spoznala, da so to kosti njenega deteta. Bnw dvoma se v hip«, ko ni bilo na verandi starišev, šakali odnesli otroka is ga požrli. JOHN VENZUL,1 im7 E. 62nd Street. N. E-, Cleveland, O Wo izdelovalec kranjskih in nemških harm o in i k. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od (22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. 1 Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsaJcomtP$500, Jakob Wahčič, 220 SOUTH PRONT STREET, STEELTON, F»A. Kje je MATEVŽ BRADEŠKO? Doma je nad Škof j o Loko, Gorenjsko. Pred jednim letom in pol je bival v Gray Creeku, Colo., pozneje se je pa preselil v New Mexico. Za njegov naslov bi rad zvedel Blaž Amon; kdor ve, ga prosim, da ga naznani uredništvu "Glasa Naroda", 100 Greenwich St., New York. (8-12—6) IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je ^pri: Joseph Debevc, 7 Park Place, Carbondale, Pa. PIŠITE se DANES IN A. » "SLAVIA Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejšib ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te s vrhe. SAMO 1 CENT. =fsr samo jedeh ceh? aa dopisnico in dooese Vam v hišo zastonj in poit-nine prosto krami cenik ^n jiaročitev rooo do po njem prihrani Vam LARJEV. ne bojte sb tobbff izdati ta cent, temveč opozorite de vase prijatelje na to i NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Debre črno vim po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dsfera bete vioo od 6U do 70ct. galon s posodo vred. bvrstaa trtpavka od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manie količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vernost St, Saa Francisco,£aL AAA rffhr ROJAKI SLOVENGI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence sznsrcrxo-^ TIET katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ..ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.' Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS AL L edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se dru.tci še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MEKE NOVAK, 1253 Mohlen AY60iet Pueblo Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vaso željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Ya-a zdravila, katera ste mi posilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdrav ii. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporoouioČ, ostajam Vaš prijatelj MIKE No V/JI, Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je mba zdia\4" niške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišiu svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa tra,la bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po kr jigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: D" E. C. COLIINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St. New York N. Y. Potem smete mirne duše bitf prepričani v kratkem popom«-^ ozdravljenja. < Naj bol ji« in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpa na slabem želodca slabosti in glavobplu, slabem prebavljanjn in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekL $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ---- Čudodelno mazilo lase. Po zdravnikih novo proriSalo iii najbolje sredstvo, ki zanesljivo prep dm je las, jDOspl#Tije*»st, Oferkni čisto kOžo, ter daje prijeten hlad. 1 skatt _, 3 skat. $4.00. Manjaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. RENY1, Box 32, Sla. D. New York, N. Y. Tr»4c Mark rtf. VintTCM ^.'iiJL UifeU MARKO KOFALT/ 249f5o. Front SL, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje pro dajem parobrodae listke za v stari kraj za vse boljše" parnike in parob»odne proge ter pošiljam denarje v staro domov ino po najnižji ceni. JVlr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. frank sakser co. Bojakt naročaju m na "Glig Naroda", največji in najcenejši dnevnik. NAZNANILO. i Ako hpčeft dobro postrežbo z mesom in grocerijo, ia£o se obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč : klobase, rebra, jeaike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. Bojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandn. Ohio. Obiskal bode ce-[ njene rojake najprvo v Clevelandn in okolici, potem pa se poda v države I Illinois, Wisconsin, Michigan, Minn* ■ota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. Iščejo se STALNI DELAVCI V STROJAENL Plača od komada, $2.00 do $2.50 ml dan; navadui neučeni delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana. Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa. POZOR SLOV UNCI LN Hit V ATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., m okolici svoj dobro nrejeni —: SALOON. Na razpolago imam tudi lepo ksg' ijiiče. Točim vedno sveže in dobra Seip pivo, jako dobro domače vino rasne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Pre dajem tudi in preskrbuj ena paao-brodne listke za vete prekomerske črte po avirn^h cenah, PoiOjam deaaeff v staro domovino zanesljivim petov po dnevnem kurzo. V zvesi eem a banko Frank Sakser v New Torkn. Svoji k svojim! E velespo&tovanjem JOHP KOMPABX 8808 Oreenbay Avs., 80. Chicago, m — - — 44 Winnetou, rdeči gentleman 9 » Spi*al Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "To je tudi pravilno. Kot vidite, ne razumem nobene šale!" 4' Llvala spl.di /a šale! Mi mislili, da ste res lovec na pasti!" *' S*j >e niste motili t.-liko; kdor hoče postati dober lovec na pasti, mora en at i in razumeti mnogo več. kot si vi mislite. Kako je pa z vašim lovom f Ali ste kaj ustrelili?" 4"Niti piškavega oreha ne!" ••Poglejte te dve puri; ustrelil sem jih jaz. Če bodete pridni, jih ho-čouno *j>W-i in vnesti. Mislim, da se bodeče kmalu prepričali, da je ta Santer vsekaj druzcga, kot >i mislite \ i. Ni večjega lopova pod solncem, kot je on. Sicer ga pa bodete sami slišali, ker se pravkar zaveda." Santer se začne gibati; zave se in odpre oči. Vidi me, da stojim pred njim i« privezujem svoj pas. Vidi tudi, da sede njegovi trije tovariši raz-orože« i pri grobu in zdihne prestrašeno: "Kaj je to? Jaz--jaz--sem zvezan!" "Da, v ste zvezani," potrdim. "Položaj se je spremenil naenkrat. Upaat, da nimate ničesar proti temu." '•Pes!" zaškriplje jezno. "Pat! Xe poslabšajte si svoje ošode!" "Vrag te vzemi, lopov!" •••laz va> opozorim >e jedenkrat! Prej si sem dovoljeval, da ste me tikali, ker se n:i jc / lelo bolje tako. Pametno bi bilo, če bi bili malo uljud-nejši.'' — Pogleda vprašujoče svoje tovariše in jim zakliče: "Ali ste kaj izčobrnali?" "Ne." odvrne Gates. • ■ "Tega bi vam tudi ne svetoval!" "Kaj je? Kaj ne smejo povedati!" "Nič!" "Oho! Le govorite, drugače vam jaz pomagam. Torej?" "Nekaj radi zlata!" odvrne prisiljeno. "Kaj radi zlata?" "Kje mora ležati po mojih mislih; povedal sem jim baš prej. Mislil sem. da so kaj zinili o tem." "Ali je res?" vprašam Gatesa. "Da," odvrne. "Ali res ne misli ničesar druzegaf" "Ne." "Iiodite odkritosrčni. Opozarjam vas, da bi kaka zavijanja ali laž škodila bHino vam, ne pa meni." Obotavlja se nekaj trenutkov, potem pa zagotavlja odkritosrčno: *'Smete mi vrjeti, Sir; to ni laž. On misli samo zlato." "A jaz vam vkljub temu ne vrjamem. Vaša odkritosrčnost ni prava;' v nfegorem obrazu čepi zvijača. Toda s tem ne dosežete ničesar. Poživlja« ta» še jedenkrat, Mr. Gates, da mi poveste resnico. Ali je govoril Sa«ter kaj o Kiowih, ko ste se spodaj sestali ž njim?" "Da." , "Ali je bil sam?" "Da." "Ali se je res sešel z rdečniki?" "Da." "In *ato ni šel v Salt Fork?" "Ne, on ni bil tam." "Ali jih je bilo dosti?" "Šestdeset." 1 "Kdo jih je vodil?" "Pida, sin glavarja Tangue." r 7 f-i 1 Kje so zdaj ?'' "Vrnili so se v svoje vasi." "Ali ni to laž?" "Tako je, kot vam pravim, Sir!" "Kot želite, Mr. Gates. Človeška volja je nebeško kraljestvo, večkrat pa tudi pekel. Če mi lažete, bodete obžalovali pozneje. Kar se zlata tiče vam povem, da ste prijahali zastonj sem. Ne najdete ga, ker ga ni." Poberem Winnetouvovo oporoko, ktera leži na tleh, jo denem v usnje in spravim. "Meni se zdi, da ve to Mr. Santer bolje kot vi," pripomni Gates. "On ve malo man je kot nič." "Ali veste vi, kje je?" , "Mogoče." i "Pa nam povejte!" "To mi je prepovedano." "Tako je, Sir! Vi ste v našo škodo, ne pa v rnišo korist." "Zlato ni vaše." "Če ni pa bode: Mr. Santer nam ga pokaže, potem si ga pa delimo." "On jc vendar moj vjetnik!" • "Kaj mu pa morete? On bode prost prej Ali slej." /jdaj se Santer zaničljivo posmeje; obrnem se in mu pravim: "Pozneje vam ne pojde tako na smeh kot zdaj! Kaj mislite, kaj storim z vamit" * "Nič," se za reži. "Kdo mi more braniti, če vam hočem zapoditi krogljo v glaVo!" "Vi sami. Saj vemo. da si Old Shatterhand :ie upa umoriti človeka!" "Morilec sicer nisem, to je res. Toda vi ste zaslužili smrt že mnogokrat. Še pred malo tedni bi vas bil brezpogojno ustrelil, če bi vas bil kje našel. Zdaj je [»a Winnetou mrtev, a umrl je kot kristjan. Z njim smo zakopali tudi maščevanje." "Ne govorite vendar tako lepo! Vi ne delate, kot hočete; to je dfee!" To je brezmejna nesramnost! Pojasnujem si jo le z njegovo skrivnostjo, ker mora vedeti nekaj, česar ne vem jaz. Odvrnem mu z zelo mirnim glasom: ' "Ne vsajajte se več! Tak človek, kot ste vi, me sploh ne more razjeziti. Jaz sem rekel sicer, da smo pokopali maščevanje z Winnetouvom; toda med maščevanjem in Aaznijo je razloček. Krščanstvo sicer ne pozna maščevanja, a kaznuje strogo vsak zločin. Vsako lopovstvo mora imeti >vojo [Hikoro. da/ sicer ne maram maščevati nad vami, a zasluženi kazni vsejedno ne ujdete.'' "Pshaw! Imenujte kazen ali maščevanje; to je vse jedno. Pre-suiešno! Vi se ne marate maščevati, pač pa me hočete kaznovati najbrž s smitjo. Umor je umor. Nikar se ne ponašajte s svojim krščanstvom!" "Vi se motite. Ne maram se zagrešiti nad vašim življenjem. Jaz vas hočem prepeljati v bližnji fort in vas tam izročiti sodniku." "Ah! To hočete? Res?" "Da." "Kako >e pa lx«le to izvršilo, Sir?" "To je moja stvar." "In moja, ker mislim, da bodem tudi jaz poleg. Najbrž pa bode nasprotno, da bodem peljal jaz vas in ne vi mene. Ker nisem tako pobožen Človek, kot vi, ne bodem opustil svojega maščevanja. To je že tukaj, je že tukaj! Ali ga vidite, kako prihaja?!" Te besede izgovori izredno veselo; žal, ta je to veselje opravičeno. Trenutek pozneje ga prevpije divje rjovenje, ktero se razlega od vseh stranij-Istočasno -e prikažejo rdeče postave spredaj in zadej, od desne in leve. Kiowi so z bojnimi barvami na obrazih. Pridrve kot kače in me popolnoma obkolijo. Gates me je torej nalagal; Santer je pripeljal Kiowe na Nugget-tzil. Ko so zvedeli, da je Winnetou umrl, so takoj sklenili, da bodo slavili za njih tako važen dogodek tam, kjer sta pokopana njegov oče in sestra. To je indijanska navada, ktera se proslavi Še s tem, da dobi morilec tudi mene kot največjega prijatelja Winnetouva v svoje pesti. • Napad je sicer zelo nenaden, a vsejedno ne zgubim glave. V trenutku gklcaem, da se bodem bTanil in potegnem oba revolverja. Ko pa vidim okrog sebe šestdeset vojnikov, jih zopet vtaknem za pas. Bežati ne morem, ustavljati se Se manj. Moj položaj bi se samo poslabšal s tem. Edino, kar stsrim, je to, da sunem najbližjega vojnika in zakličem glasno: "Old Shatterhand se da vjeti vojnikom kiowaškim. Ali je njihov mladi glavar tukaj? Njemu, pa prav samo njemu, se izročim prostovoljno." Hiečniti odnehajo in se ozro po Pidi; ta stoji pod bližnjim drevesom ia u« udeležil napada. (Dalj* prihodnji*.) V slučajih nesreče imjenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi iu dobavi udobnost. Imejte gu vedno d o uia iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^^ znamko sidrom na eti- Tiktti- V vseli lekarnah po 25 iu 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. Za- vsebino inseratov ni odgovorno Najboljše zdravilo za pntiko, tr-1 ne uredništvo niti upravništvo. ^^ in revrcatizem je richTER- JEV SIDRO PAIN EXPELLER. j i Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov. Upravništvo "Glasa Naroda". Rojaki, naročaj t« m na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPAB.NIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: / V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10- uri dopot. LA LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol. V BREMI^ (proga severonemškega Lloyda): KAISER WILHELM II. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam hode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. knjig, KATEKE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK ONI ROJAKI kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejši, naj ae po-služijo AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom. Parniki odplujejo: FRANCESCA dne 13. junija opoludne. Dalje bo se krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V ANTWERFEN : VADERLAND odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne. FJN1.AND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne ZEKLAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne. V BREMEN: GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldue V HAMBURG: PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne. AMERIKA odtpJuje 15. junija ob 7:30 zjutraj. Ako kedo želi pojasnila še o dragih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.; New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Kdo^ naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, oričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in »pre mi na parnik brezplačno. Ako pa do spete v New York, ne da bi nam Vat prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1270 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega naložbene« po Vaa. Le na ta način se je možno rojakom, ki niao zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku. .Vožnje listke za navedene parnik« prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnib družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, H. Y. Spominjajte ae ob raznih prilikah oaše prekorlstus dražbe sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani t Kal prtoH dar iomu na oltar I (v d) MOLTVENIKI. Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za rno/.ke, zlata obreza, polusnje, 75c. Dušna paša (spisa, škof Fr. Baraga) platno, rimieča obreza, 75c., fina vezava. zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50e. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25o. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, z Lit a obreza 80c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladii s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, I5e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Buraka vojaka, 30e. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Joaip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova oaveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. 6as je zlato, 20c. ~~ Črni bratje, 20«. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni. pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jesika, vsesa 90e. Domači zdravnik po Knsippu, vsesa 75s. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem Predjamaki. 15e. Eri. 20c. Evstahija. 15c. Evangelij, vezan 50c. General Laudon, 26e. George Stephenson, ots šslsssše. 40r Golobček in kanarček, 15c. Gosdovnik, 2 zvezka, skopaj 70«. Grof Radecki, 20c. Grundriia der aloveniachen Sprache vezan $1.25. Hedv^ka, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda. 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezan«* 50c. Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20 c. Jurčičevi spisi, II zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, Teliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski. 20e. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.26. Marija, hči poftova, 20e. Marjetica, 50«. Materina frtev, 50s. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Postenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30«. Mali vseznalec, 20e. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocik, 25s. Na preriji. 20e. Narodne pripovedka, 3 zveski, vsaki 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, aOe.1 Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki. di mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeli kateregs. ste- imeli j»ri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdravili, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od innogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od \ ašili zdravil zve in tla se more prej pomagati predno, tla postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Mi? Da se nain zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje liolezni, zastarele in kronične, Katere drugi zdravniki niso mogli o,draviri. Ako pipete na nas, predložimo Vaše pi sn:o našemu zdravniškemu zboru, ka;eri hoče Vašo bolezen preii-kati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice lahko nastanejo, kako se mo rate zadržati, kako se mo rate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, btnlite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči. Ako čez šest dni po utHjrabi naših zdravil ne opazite, tla se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kroidčne bolezni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. IS! Columbus Ave., New Yorit. \ ;2i ' EBk