POBUDA ZA SPREMEMBO LOVSKEGA ZAKONA
Divjad še naprej dela škodo
Sredi marca je na delegatsko pobudo oddelek za gospodar-stvo občine Grosuplje sklical sestanek s predstavniki kme-tov, lovcev, krajevnih skupno-
sti, Slovenske kmečke zveze, odbora za varstvo zemijisc m izvršnega sveta grosupeljske občine. Beseda je tekla o več-ni, nikoli za vse strani zadovo-Ijivo rešeni problematiki lov-stva oziroma škode, ki jo div-jad dela v kmetijstvu.
Razpravljalci so prišli do na-slednjih ugotovitev:
1.  Kmetje oziroma predstav-niki krajevnih skupnosti, ki so zastopali kmete, so bili mne-nja, da imajo lovci velike privi-legije na področju lovstva, ki jim jih omogoča zakon o lov-stvu.
2.   Usklajeno gospodaijer^e z gozdovi in divjadjo je možno le ob sodelovanju in usklajeva-nju vseh prizadetih, se pravi kmetov, gozdaijev, lovcev in dmgih uporabnikov prostora.
3.    Potrebno   je   zagotoviti takšno zakonodajo na področ-ju  gozdarstva,  kmetijstva in lovstva, ki bo celovito obrav-navala in ščitila interese vseh, ne samo nekaterih. Zato pa je potrebno opredeliti območja, kje je prioriteta kmetijstvo, kje gozdarstvo in kje divjad. Zara-di prehajanja divjadi iz enega območja v drugo pa je potreb-no tudi načrtovanje odstrela planirati tako, da bo čim manj škod na kmetijskih zemljiščih.
4. Kolikor pnde do škode, ki jo povzroči divjad, mora lov-ska družina plačati ustrezno odškodnino. Cenitve škod mo-rajo opravljati neodvisni stro-kovnjaki za kmetijstvo ob so-delovanju lovcev in  kmetov s prizadetega območja. V od-škodnini je potrebno zajeti tu-di izpad proizvodnje, do kate-rega lahko pride, če je škoda obsežna. Pri cenitvi je potreb-' no upoštevati tržne cene na
dan nastanka oziroma cenitve škode.
5. Da bi prihajalo do čim-manj nesoglasij med lovci in kmeti, je potrebno odškodnine izplačati v čimkrajšem času, zagotoviti pa je potrebno tudi nadzor nad izplačevanjem od-škodnin in ustrezno ukrepati.
Franc Ahlin, načelnik od-delka za gospodarstva, je po tem sestanku poslal ustreznim republiškim organom, Lovski zvezi Slovenije, strokovnim službam republiškega izvršne-ga sveta, kakor tudi lovskim družinam grosupeljske občine spis imenovan »Pobuda za spremembo zakona o lovstvu«.
V iyem je povzel glavne ugoto-vitve omenjenega sestanka, obenem pa še precizneje for-muliral nekatere postavke, med drugim tudi nasledrvje:
•  Problem ocenjevanja ško-de in izplačila odškodnine je potrebno rešiti z zakonom.
•  Izdelati je potrebno takš-no  zakonodajo,  ki  bo  kom-pleksno obravnavala lovstvo, kmetijstvo in gozdarstvo brez ustvarjanja monopolov na ka-teremkoli področju.
•  Za prehodno obdobje do sprejetja nove lovske zakono-daje je potrebno izdelati plan odstrela za leto 1991 in ga izva-jati.
Pri izdelavi lovskogospodar-skih načrtov morajo sodelovati tudi kmetijski strokovnjaki, gozdarji, lovci in kmetje iz pri-zadetega območja. Lovskogo-spodarski načrti naj bi šli v jav-no razpravo po krajevnih skupnostih, kjer naj bi se zbi-rale pripombe. Sedaj ve^javno usklajevanje je preveč formal-no in zato neučinkovito.