številka 10 / letnik 61 / Ljubljana, 14. marec 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov if Slovenije Tekstilci kličejo na pomoč Vodstvo Sindikata delavcev tekstilne in us-J^rskopredelovalne industrije Slovenije (Stu-?ls^) je to sredo na tiskovni konferenci opo-Orilo na nov val zapiranja podjetij in odpuš-ar,ja presežnih delavcev. O problemih tekstilnih delavcev so govo-. 1 fudi sindikalni zaupniki iz nekaterih po-PUajočih se podjetij. Glavno sporočilo s kon- ference je: država je odgovorna in naj tudi pomaga. Cim prej naj sprejme zakon o pomoči podjetjem v težavah. Po večkratni preložitvi naj bi ekonomsko-socialni svet obravnaval predlog tega zakona še v tem mesecu. Več o tiskovni konferenci na strani 6 V Barceloni demonstracije Evropske konfederacije sindikatov ve- lik > ^etrte^’ ' 4. marca, bodo v Barceloni dee demonstracije članov sindikalnih konfe-jQrac*j' združenih vJjLicconsko konfederaci-dil^dikatov. Ta španskimi sin- . ll nimi konfcd^acijami "t^anizira ob vr-skem zasedanja člžiMcjj^ggrjpske unije. De- 5io°ko r§^nizacij držav članic EU. ern°nstracije bodo potekale pod geslom ičelejKj/12. uri, po na-na uiieatcgiijjžCTone demonstri-' okoli 50.000 sindikalistov iz sindikalnih Več Evrope, da - s polno zaposlenostjo in socialnimi pravicami. Evropska konfederacija sindikatov je v imenu svojih članic evropskemu vrhu že poslala svoje zahteve. V njih se poleg polne zaposlenosti in večjih socialnih pravic zavzema tudi za večji vpliv delavcev v podjetjih, enakovredno obravnavanje moških in žensk ter za globalizacijo, temelječo na socialni pravičnosti. Barcelonskih demonstracij se bo udeležila tudi skupina članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije s predsednikom Dušanom Semoličem na čelu. Pavle Vrhovec Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku Nujno je sprejeti mkon o enakih možnostih V Republiki Sloveniji se skladno z vladnim programom usklajevanja slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije pripravljajo še zadnji zakonski predpisi. Med njimi je tudi zakon o enakih možnostih, ki naj bi ga je Slovenija sprejela do oktobra letos. Enaka obravnava moških in žensk je sestavni del socialne politike Evropske unije, ki postaja v novem političnem kontekstu, sprejetem na vrhu v Lizboni 2000, skupaj z oblikovanjem novih delovnih mest sestavni del gospodarske uspešnosti. Pravne podlage za uveljavljanje politike enake obravnave v Evropski uniji se uveljavljajo tudi s sprejeto politiko Evropske komisije in z mehanizmi za njeno uveljavitev. Pri teh postopkih redno sodelujejo socialni partnerji. V Sloveniji nekateri dvomijo o potrebnosti posebnega zakona. Zakon mora po našem mnenju izhajati iz ustavnega načela o enakosti ter iz sprejete zakonodaje in tiste v postopku sprejemanja. Podatki z različnih družbenih področij kažejo, da so v življenju razlike, ki so izraz neenakih možnosti glede na spol. Za spreminjanje stanja pa je po izkušnjah držav članic Evropske unije in v Evropski uniji sami potrebna najprej politična volja, brez katere se ne da spreminjati ničesar. Spoštovani gospod predsednik vlade, prepričane smo, da boste s svojo politično modrostjo in spoznanjem, da v Sloveniji potrebujemo poseben zakon o enakih možnostih žensk in moških, pomagali, da bo tak zakon zagledal luč sveta, in da bomo lahko svoje znanje prispevali že pri oblikovanju zakona in ne šele takrat, ko bo že v vladni in parlamentarni proceduri. V upanju, da boste naša prizadevanja podprli, vas pozdravljamo. Romana Oman, predsednica odbora za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS Tiskovna konferenca koordinacije sindikatov negospodarstva Vlada sindikatom odreka legitimnost zastopanja zaposlenih Predstavniki sindikatov negospodarstva so prejšnji petek sklicali tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili, zakaj niso podpisali izjave o usklajenosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki gaje vlada poslala državnemu zboru v drugo branje. Po besedah Draga Ščernjaviča (SDDO), vodje koordinacije, so na pogajanjih z vlado uskladili le 17 členov tega zakona, 34 drugih pa ne. Poleg tega niso uskladili tudi treh prilog k zakonu, saj se o njih sploh še niso mogli pogajati. Ker predlog zakona o razmerjih plač v javnem sektorju po mnenju koordinacije ni primeren za drugo obravnavo, sindikati negospodarstva predlagajo vladi, da ga umakne iz procedure. Po mnenju Nevenke Lekše (Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije) je odločitev vlade, da takšen neusklajen predlog pošlje v državni zbor, neprimerna in neodgovorna ter sprejeta s pozicije oblasti. Ker njeni predstavniki zavajajo javnost, si vlada zasluži ostro kritiko. Sindikati so po besedah Lekšetove “v vladini igri sodelovali, ker so bili naivni, odslej ne bodo več”. Po besedah Dora Hvalice (Glosa) “vlada ostaja zvesta svojim slabim maniram. Vlada je že v prvi fazi obravnavala gradivo za zakon o razmerjih plač, ki sploh ni bilo predmet usklajevanj. To isto seje zgodilo včeraj,” je poudaril Hvalica in nadaljeval: “Srčika zakona je tarifna priloga z drugimi prilogami. Vladaje obravnavala tabelo, v kateri so po be- sedah ministra Bohinca že upoštevali pripombe o tem, da morajo biti razmerja bolj pravična. Konkreten primer tega je znižanje plače visokošolskega učitelja za 89.000 tolarjev.” Hvalica je prejšnji teden dobil kar štiri različne verzije predloga zakona in zato predlagal, naj zakon obravnava ekonomsko-socialni svet. Obravnavo naj bi zahtevala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Pomoč bodo sindikati iskali tudi pri Evropski konfederaciji sindikatov, ki naj bi vlado opozorila, da takšen način dela ni skladen z metodami socialnega dialoga. Vlado smo dalja časa opozarjali, da naj določi, za koga vse bo zakon veljal. Spraševali smo tudi, ali bo veljal za RTV. Čeprav je vlada rekla, da bo veljal tudi zaTRV, pa poklicnih skupin s tega zavoda ni v zakonu, je ugotovil Hvalica. Bojan Hribar (Sindikat VIR) je spomnil na besede ministra Bohinca, da zakon v državni zbor ne bo šel brez uskladitve s sindikati. Vladin manever kaže, da želi izigrati lani podpisane spremembe kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, je še menil Hribar. Zdravko Melanšek (PSS) je dodal, da so bili na pogajanjih usklajeni le splošni členi, ki ne določajo konkretnih razmerij. Vsi konkretni členi skupaj z lestvicami in prilogami pa so neusklajeni. Neusklajene so tudi določbe o osnovni^plači, dodatkih in napredovanjih. Brane Štrukelj (Sviz) je opozoril na dolgoročne posledice vladinega manevra, če zakona ne bo vrnila v usklajevanje s sindikati. Kratek stik povzročajo tudi zdravniki Ministrstvo za notranje zadeve je za ta ponedeljek povabilo predstavnike sindikatov negospodarstva na nadaljevanje pogajanj o predlogu zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ker je vlada poslala v državni zbor neusklajeno besedilo tega zakona, se sindikati na vabilo niso odzvali. Za ta četrtek so prejeli novo vabilo za usklajevanje. V tem času potekajo tudi intenzivna pogajanja o stavkovnih zahtevah sindikata Fides. Njihovo jedro je posebna poklicna kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike, ki po večinskem mnenju drugih sindikatov ni skladna z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Dolgo pričakovani zakon se bo v tem primeru lahko sesul, še preden bo sprejet. Če bo vlada vztrajala pri drugi obravnavi, bo s tem sindikate zavrnila kot legitimne predstavnike zaposlenih. Štrukelj je tudi opozoril, da sindikati pri drugem branju nimajo več pravih možnosti vplivati na vsebino zakona. Uspešni bi bili le, če bi vlada sindikalne amandmaje sprejela za svoje in sama amand-mirala zakon. Pri zakonu o delovnih razmerjih se je vlada odločila za to pot. Vladaje s svojo odločitvijo po Štrukljevih besedah kršila konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 151. in 154. F. K- Erin sindikat pričakuje pojasnilo V prejšnji številki našega glasila smo objavili sestavek z naslovom Kako skupina Era utrjuje svojo vlogo. V njem smo napovedali, da bo pismo predsednika uprave zaposlenim obravnaval tudi Erin sindikat. Kakšna je bila razprava in kakšni so sklepi, smo vprašali Andreja Krajnca iz območne organizacije ZSSS Velenje. Povedal je: “Izvršni odbor sindikata delavcev trgovine v Eri je pismo obravnaval na seji ta torek. Prvi del pisma, v katerem predsednik poziva h graditvi Ere, sindikat pozdravlja. Zavrača pa del pisma, v katerem omenja notranjo kontrolo, ki naj bi nadzirala nakupe zaposlenih pri konkurenci. Sindikat zahteva od predsednika uprave, da pojasni, kako bo kontrola delala, kakšni bodo ukrepi in tudi sankcije. V sindikatu so prepričani, da se pripadnost firmi gradi s socialnopart-nerskimi odnosi. Sindikat še pričakuje, da bo predsednik uprave na ta vprašanja sindikata Ere javno odgovoril.” ...........................:f • Naročilnica ; 1 Naročam Novo Delavsko enotnost, tednik Zveze svobod- ] 1 nih sindikatov Slovenije. Cena posameznega izvoda je 250 to- , 1 larjev, naročnina se plačuje vsake tri mesece. , • 1 ■ Naročeni izvod(e) pošiljajte na naslov: 1 ■ 1 i 1 . ........................................... ' i ' ■ 1 . ........................................... ' ■ 1 ■ 1 » Naročnik:...................................... ! ■ , ............................................................... » J (naslov, davčna številka) » | Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ' ■ Predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97 ' P ........- - ■ v~ ......- ..• .k.... .. , . , ... .V. .tn ... H I |T3 PTTfl ki ie t)ila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4*11* V K) iT'H'l 11 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TCP d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Nezadovoljstvo v Leclercu Skupina delavcev podjetja Rudninis (Lec-lerc) je prejšnji teden javno opozorila na več nepravilnosti. Iz njihove prijave, poslane direktorju Jeanu Francoisu Higonetu, inšpekciji, medijem in ZSSS, povzemamo: Odnosi med nadrejenimi in podrejenimi so slabi. Sporazumevanje s šefi, ki so iz Francije, je oteženo, in zato prihaja pri izvajanju delovnih nalog do nesporazumov. Posledice trpijo le delavci, zlasti manipulanti, ki jim trgajo 20-odstotno stimulacijo. Vodje oddelkov delajo cele dneve, vendar svojih ur ne smejo evidentirati. Delavca so silili, naj se povzpne na viličarja pet metrov visoko, kjer se je poškodoval. Zdravniki so ugotovili, daje potrebna operacija kolena. Med bolniško odsotnostjo so mu iz podjetja pošiljali domov kontrolo, ker naj bi simuliral. Ker ga nadzorniki nekega dne niso našli doma, je po vrnitvi na delo nadrejeni zoper njega uvedel disciplinski postopek. Čeprav je disciplinska komisija ugotovila, da ima delavec prav, mu niso priznali stoodstotnega nadomestila in mu tudi črtali stimulacijo. Prizadeti je zato tožil Leclerc. Njegovega neposredno nadrejenega, pomočnika vodje oddelka, ki je obolel in ne bi smel več delati v hladilnici, je direktor marketinga želel premestili na delovno mesto smetarja. Prizadeti išče pravico na sodišču. Podobnih primerov je še več, najhujše razmere so v mesnici, pri zamrznjenih izdelkih, pri perutnini. Vozniki vozijo viličarje po skladiščih, čeprav nimajo vozniških izpitov. Ker je to delo nevarno, zaposleni zahtevajo, da v podjetje pridejo inšpektorji in pregledajo razmere. Zaradi vsega tega manipulanti, asistenti in vodje zahtevajo odstop enega od direktorjev, ki se jim je pri vsem tem najbolj zameril. Delavci, ki so se podpisali pod prijavo, so jo sklenili z željo, da bi probleme rešili na lep način in po mirni poti. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo pravico iskali tudi na sodišču. Sandi Bartol, ki je tudi dobil njihovo pismo, seje nanj takoj odzval. Takoj je poiskal stik z direktorjem Leclerca in se z njim začel pogovarjati o rešitvi naštetih problemov. Sodelovali so tudi prizadeti delavci, ki so opisali še več drugih problemov. Direktor Higonet je zagotovil, da si bo prizadeval za izboljšanje odnosov med nadrejenimi in podrejenimi. Probleme bodo reševali v dialogu s sindikatom. Direktorje obljubil tudi ukrepe za varno in zdravo delo. Podjetje bo v sodelovanju s sindikatom pripravilo tudi nov plačni sistem s poudarkom na stimulacijah za uspešno opravljanje dela. Bartol ocenjuje, daje pogovor prejšnji teden začetek socialnega dialoga v Leclercu, s katerim je glede na pripravljenost obeh strani mogoče rešiti vse probleme. Nov pogovor z direktorjem Higonetom je napovedan za prihodnji torek. Ker je ta dosedaj pokazal željo po sodelovanju s sindikatom, je Bartol prepričan, da bo probleme mogoče hitro rešiti. F. K. Sindikat Vir se ne bo več pogajal Republiški odbor Sindikata VIR je na seji ta torek ostro obsodil ravnanje vlade, ki je izigrala sindikate javnega sektorja in neusklajen predlog zakona o sistemu plač poslala v drugo obravnavo državnemu zboru. S tem ravnanjem je vlada prekršila dogovor, ki gaje 7. februarja letos podpisala s Koordinacijo sindikatov negospodarskih dejavnosti Slovenije. Z dogovorom seje namreč obvezala, da brez predhodno podpisane izjave o obsegu usklajenosti s socialnimi partnerji predloga zakona ne bo posredovala v drugo obravnavo državnemu zboru. Republiški odbor je soglasno podprl odločitev Koordinacije sindikatov negospodarskih dejavnosti o protestni prekinitvi usklajevanja zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Republiški odbor je sklenil, da bo Sindikat VIR sodeloval pri nadaljevanju usklajevanja predloga zakona le pod pogojem, da vlada umakne predlog zakona iz druge obravnave. Po oceni republiškega odbora predlog zakona ni primeren za drugo obravnavo v državnem zboru iz naslednjih razlogov: • besedilo zakona ne zagotavlja izpolnitve temeljnih ciljev zakona: transparentnosti plač zaposlenih v javnem sektorju; nagrajevanja po rezultatih dela; predvsem pa ne od- pravlja nesorazmerij med plačami primerljivih poklicev znotraj javnega sektorja; • o bistvenih elementih novega plačnega sistema ni usklajen s sindikati; • o tarifnih prilogah se usklajevanje sploh še ni začelo. V Republiškemu odboru Sindikata VIR sodimo, daje vlada pohitela z vlaganjem predloga zakona v drugo obravnavo predvsem zato, ker bi se rada izognila obveznostim iz lani podpisanih sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanj a_. Če bo vlada vztrajala pri tem, da zakon ostane v drugi obravnavi, bo Sindikat VIR sodeloval v vseh oblikah sindikalnega boja, ki bodo potrebne za uveljavitev in varstvo interesov svojega članstva. Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR Sinles vodi pogovore o plačah bor Sinlesa razpravljal tudi ta torek in se strinjal z roki za nadaljevanje pogovorov. Iz informacije Sinlesa povzel F. K. Sinles je pred dobrim letom dni ponudil de-l°dajalcem model plačne politike, ki temelji na zahtevi, da se mora izhodiščna plača za prvi farifni razred izenačiti z minimalno plačo, ki J° določa poseben zakon. Nov model je Sin-es predstavil tudi drugim pogajalskim sku-P|nam, podjetjem, drugim sindikatom in ministrstvu za delo. Osnutek socialnega sporazuma za obdobje 2002 do 2004 vsebuje tudi poglavje o izenačitvi izhodiščne plač za prvi tarifni razred 2 minimalno plačo. Sinlesova zahteva je torej sprejeta, pogajanja bodo le o tem, kako zahtevo uresničiti. Zadnji pogovor z delodajalci je bil 6. mar-ca. Predstavniki Sinlesa so predlagali, da bi izenačitev opravili postopno, tako da bi izho-■ščni plači vsakič dodajali po 10 odstotkov Po 9467 tolarjev). Delodajalci tega niso spre- jeli, ker so menili, da bi to povzročilo preveliko povečanje plačne mase, uravnilovko in zapiranje delovnih mest. Dogovorjeno je, da delodajalci do 22. marca pripravijo svoj predlog izenačitve izhodiščne plače z minimalno plačo. Naslednji skupen pogovor bo 25. marca. Izvršni odbor Sinlesa je plačno problematiko obravnaval večkrat. Ocenil je, da delodajalci pogosto poskušajo na pogajanjih zavlačevati. Izvršni odbor Sinlesa je zato sklenil, da bo v prime-ru neuspešnih pogovorov z delodajalci, začel zbirati podpise za napoved splošne stavke v lesarski dejavnosti. Izvršni odbor pa še upa, da bo zastavljene cilje dosegel brez grožnje s stavko. O plačni problematiki je izvršni od- OSMI MAREC Tiskovna konferenca vodstva ZSSS ob 8. marcu Nočnega dela žensk je vedno več Na tiskovni konferenci, posvečeni mednarodnemu prazniku žensk, so Dušan Semolič, Metka Roksandič in Romana Oman govorili o nočnem delu žensk. Opozorili so, da obseg tega dela narašča, kar ni skladno s priporočili Mednarodne organizacije dela. Osmi marec sedaj ni navaden dan, še manj je preteklost. Ženske v svetu namreč še niso enakopravne z moškimi. Razmer v Sloveniji seveda ni mogočejtrimerjati s tistimi v Pakistanu. Čeprav smo glede položaja žensk naredili velik napredek, spremembe niso prišle same od sebe, ampak jih je bilo treba povzročiti, je uvodoma dejala Metka Roksandič in nadaljevala: “Formalni položaj žensk je precej boljši od miselnosti, ki marsikje še caplja za razvojem. Najhujši problem so razmere na trgu delovne sile, ki ženske silijo delati ponoči, saj sicer ne bi mogle preživeti. Ko jih sprejemajo v delovno razmerje, pristajajo na nočno delo. Ponoči delajo tudi v neki naglo razvijajoči se ‘gazeli’, Na tiskovni konferenci so sodelovali (od leve) Metka Roksandič, Dušan Semolič in Romana Oman. ki zaposluje že več kot 1000 delavcev. V tem novem podjetju, kjer delavke delajo v prahu in umazaniji, za varno in zdravo delo sploh ni poskrbljeno, niso urejene niti garderobe, kaj šele tuši. V naši državi še velja konvencija Mednarodne organizacije dela št. 89, ki prepoveduje nočno delo žensk v industriji in gradbeništvu.” Roksandičeva meni, da je ta konvencija povzročila precejšnje zmanjšanje nočnega dela žensk. Obseg tega dela se je zmanjševal vse do leta 1996, od takrat pa narašča. Ker konvencija ni skladna z evropskim pravnim redom, smo pri že napovedali njeno odpoved. Mednarodna organizacija dela je sprejela tudi konvencijo št. 171, ki tudi ureja nočno delo žensk, vendar je Slovenija še ni potrdila. Ta konvencija ne opredeljuje le nočnega dela, ampak tudi delavko in delavca na nočno delu. Nekateri mislijo, da bo novi zakon o delovnih razmerjih to vprašanje uredil boljše, kot je urejeno s konvencijo. Ta zakon določa zaščito žensk glede nočnega dela med nosečnostjo. Ta zaščita pa ni povsem v skladu s konvencijo št. 171. V njem namreč ni določb o zaščiti tistih, ki delajo ponoči. Po podatkih statističnega urada se število žensk, ki delajo v treh izmenah, v zadnjih desetih letih ni spremenilo. Ker pa je nočnega dela manj, seje delež žensk med tistimi, ki delajo ponoči, z 22 povečal na 26 odstotkov. V zadnjih letih je obseg nočnega dela rasel zlasti v tekstilni industriji, industriji gospodinjskih aparatov, gumarstvu, prometu in gostinstvu. Več kot polovica žensk (natančno 6600) dela v zdravstvu in socialnem skrbstvu, preostalih 6000 pa v predelovalnih, storitvenih in transportnih dejavnostih. Roksandičeva je prepričana, da mora naša država pred odpovedjo konvencije št. 89 ratificirati konvencijo št. 171. Romana Oman, ki vodi odbor za enake možnosti pri predsedstvu ZSSS, je predstavila aktivnosti tega odbora. Opozarja zlasti na slabšanje skrbi za zdravje žensk, ki se kaže tudi v številu preventivnih pregledov. V odboru menijo, da bi ocene tveganja, kijih podjetja pripravljajo na podlagi novega zakona o varstvu in zdravju pri delu, morale biti podlaga za preventivne preglede (tudi ginekološke in mamografske). Menila je tudi, da mora naša država čim prej sprejeti nov pravilnik o poklicnih boleznih, sedanji je namreč zelo zastarel. Članice odbora za enake možnosti bodo delodajalce spodbujale k večji skrbi za varno in zdravo delo, delavke pa opozarjale, da morajo tudi same skrbeti za svoje zdravje. Osmi marec v Domžalah V Nevednost je velika Za osmi marec smo v območni organizaciji ZSSS Domžale pripravili dan odprtih vrat. Z njim so želeli delavkam omogočiti, da spregovorijo o svojem položaju na delovnem mestu, pri izobraževanju, napredovanju in plačah. V pisarni območne organizacije je bilo ves dan živahno, saj se ženske očitno zavedajo, da morajo za zaščito sebe in svojih pravic najprej poskrbeti tudi same. Irena Tonkli iz Centra za socialno delo je obiskovalkam predstavila pravice iz naslova starševskih prejemkov, kot so nadomestilo za porodniški dopust in otroški dodatek. Iz podatkov o številu prejemnikov otroškega dodatka so obiskovalke zvedele, da na višino in število prejemnikov vplivajo tudi stečaji podjetij, izplačevanje plač v višini minimalne plače (to se pogosto dogaja v manjših podjetjih). Zvedele so tudi, da se starost mater ob rojstvu prvega otroka povečuje, kar je pogosto povezano tudi s pogoji, kijih ženski postavijo v službi. Pogosto namreč zahtevajo podpis izja- ve, da ne bo imela otrok, oziroma podpis vnaprejšnje odpovedi za primer, če bo zanosila. Ton-klijeva je razložila tudi nov zakon o porodniškem dopustu, ki je za ženske bolj ugoden, saj uvaja očetovski dopust, ki ga bo oče lahko izkoristil do otrokovega osmega leta, več pravic za nezaposlene matere, različna nadomestila namesto samo enega. Po besedah Justi Arnuš, sekretarke območne organizacije, je bil dan odprtih vrat uspešen. Prejšnja leta so v območni organizaciji pripravili različna srečanja sindikalnih funkcionark, oglede tovarn, obisk kulturnih prireditev. Na letošnjem dne- Ireni Tonkli (drugi z leve) so prisluhnile tudi mlad6 sindikalne zaupnice. vu odprtih vrat so sindikalne zaupnice (v dott^ žalskem območju jih je 44,4 odstotka) predsR* vile, kako poteka sindikalno delo v podjetju ir* * kakšni problemi se srečujejo pri sindikalnem ddl ■ Območna organizacija je pripravila tudi ank® o pravicah žensk. Odgovori iz nekaj podjetij zavodov kažejo, da marsikatera ženska še ne P° Proslava ob mednarodnem dnevu žensk - 8. marcu Praznih! so za to, da nas napolnijo z ambicijami Ob mednarodnem dnevu žensk - 8. marcu je bila v Unionski dvorani v Mariboru proslava, kl j° je skupaj pripravilo dvajset organizacij in podjetij, med njimi tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in njenih sedem panožnih sindikatov ter območna organizacija ZSSS v Podravju. Številne delavke in delavci, borke in bor-C1’ upokojenke in upokojenci so Unionsko dvorano napolnili do zadnjega kotička. Udeležili J ' ., ! t i ' I Andreja Rihter: Prag revščine ne gleda na hlače ali krilo. 2rta svojih pravic iz delovnega razmerja. Anketa v Uekem tekstilnem podjetju je pokazala, da pravic Poznajo. Če delodajalec več mesecev ne pla-uJe prispevkov za zdravstveno zavarovanje in če-runa delavk kljub temu meni, da jim pravice ni-s° kršene, je to znak, daje nekaj narobe. Anketa J"- Pretežno ženskega kolektiva - vrtca pa kaže, p1 ^ večina delavk dobro počuti na delovnem mes-> nezadovoljne pa so z višino plačila in mož-°«jo napredovanja. Anketa je tudi opozorila, da uko žensk ne more napredovati na delovnem estu. Pogost vzrok za to je prenizka izobrazba, . Poslitev za določen čas, onemogočanje nadre-n'h, neambicioznost. jij^uskovalke so tudi ugotavljale, da v podjetij zuradi vsesplošnega hitenja pogosto ni časa teProžnosti, da bi ženske lahko spregovorile o ij uvuh, s katerimi se srečujejo pri svojem delu ^oma- Zato je bil letošnji “osmomarčev-kr C*Un r^PrTih vrat za marsikatero žensko pri-kak*0^’ C'a komu zaupa težave in obenem izve, ž " jih rešiti. Misel na letaku območne organi-'Je> ki je vabil na dan odprtih vrat, “Ženske bi v j a_e Poznati svoje pravo mesto in vlogo ne samo je,,ružini, temveč tudi v podjetju, sindikatu in šir-’ torej še kako drži. A so seje tudi mariborski župan Boris Sovič, več poslank in poslancev državnega zbora, častni občani Maribora in drugi gosti. Ministrica za kulturo Andreja Rihterje v slavnostnem govoru uvodoma dejala: “Velika ločnica med ljudmi že dolgo ne poteka več le med spoloma, temveč se lomi na vsaki fronti posebej: socialnim razlikam ni mar za spol, neizprosna delovna razmerja se požvižgajo na širino bokov, prag revšči- __________________ ne pa ne gleda na hlače ali krilo,” je dejala. Po njenih besedah pa se prava kriza začne šele, če začnemo ta razmerja sprejemati kot nekaj samoumevnega in edino zveličavnega in če se jim ne postavimo po robu z borbo za enake možnosti vseh, kar je tudi moto delovanja vladnega urada za enake možnosti. Kakor je dejala Rihterjeva, sindikalisti ter drugi predstavniki delavk in delavcev to še kako razumejo. Enako velja za Mariborčanke in Mariborčane, ki boj za enake možnosti doživljajo na povsem specifičen, geografsko-po-litičen način. To razumejo tudi borke in borci, ki vedo, kaj pomeni fronta in kaj zmaga. “In kaj lahko tak izbran zbor sporoči Sloveniji?” se je vprašala Rihterjeva. “Da seje tudi na tem področju mogoče veliko naučiti od kulture. Najti pravo mero med dediščino in modernostjo, dvigniti prave pragove družbene in etične odgovornosti visoko v nebo, polja dostopnosti skupnega dobrega pa razpeti vse do tja do obzorja, omogočiti nadarjenim posameznikom, do opravljajo svoje poslanstvo - in nikoli ne pozabiti na najšibkejše člene v verigi: vse to izkušam dnevno kot ministrica za kulturo. V našem delu ni prostora za jamranje, četudi bi se kdaj najraje zjokala.” “Zato tudi nocoj ne bomo jamrali, ampak prisluhnili pesmi in besedi,” je dejala Rihterjeva. “Pa ne zato, da bi pozabili na zdaj - ne, ravno nasprotno, prisluhnili bomo umetnikom, da bi skozi besede, ritme in melodije vtisnile v spomin in zapisale v načrte čisto konkretne akcije, čisto konkretna dejanja. Kaj bom storil kot Mariborčan? Kaj bom storila kot upokojenka? Kaj bova skupaj storila v najinem sindikatu? In kaj v zakonu? Prazniki so za to, da nas napolnijo z ambicijami!” V bogatem kulturnem programu so sodelovali dramski igralci Bojan Maroševič, Mirjana Šajinovič in Jure Ivanušič, sopranistki Natalija Biorro in Zorica Fatur, baletna plesalca Edvvard Clug in Valentina Turcu, basist Alfonz Kodrič, moški pevski zbor Slava Klavora in drugi. Udeleženke in udeleženci so bili s proslavo, ki je bila zares odlično pripravljena, zelo zadovoljni, kar so izpričali s številnimi in dolgotrajnimi aplavzi. Zato si vsi, ki so sodelovali v organizacijskem odboru, zaslužijo, da jih omenimo. Proslavo so organizirali: vladni urad za enake možnosti, mestna občina Maribor, Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Sin- ter X i*- > % jr Med udeleženkami proslave je bilo veliko sindikalistov. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. dikat lesarstva Slovenije, Sindikat gozdarstva Slovenije, Sindikat obrtnih delavcev Slovenije, Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Območna organizacija ZSSS Podravja, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, KNSS Neodvisnost, Policijski sindikat Podravja, Društvo vojnih invalidov Maribor, Združenje borcev in udeležencev NOB Maribor, Društvo Dobrnič, območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Maribor, Kinematografi Maribor in Florina Maribor. T K. Tiskovna konferenca Stupisa Tekstilci kličejo na pomoč Po besedah predsednika Stupisa Toneta Rozmana ministrstvo za gospodarstvo kljub večkratnim zahtevam in kritikam še ni pripravilo ustreznega gradiva za obravnavo na seji ekonomsko-socialnega sveta. V sindikatu pa ugotavljajo, da se razmere v tekstilni in usnjarski industriji iz dneva v dan slabšajo in ni nobenih znakov za premik na boljše. Te razmere so tudi posledica tega, da se od- tivnih rezultatov, s prisilnimi poravnavami ni mogoče reševati. Če podjetnik ne zmore dosegati pozitivnih rezultatov iz tekočega poslovanja, ne more odplačevati preteklih obveznosti, tudi če so zmanjšane za 80 odstotkov. Kors je pred prisilno poravnavo imel 300 delavcev, v njej jih je odpustil 70. Čeprav je načrt predvideval izplačilo obveznosti do pre- MliDIKAmKSTlUiUHMsNJUlMillPRMVAHif »m ^ silna poravnava, ki pa ne bo mogla rešiti ničesar. V prisilni poravnavi bo verjetno odpuščenih kakšnih 200 delavcev, ki ne bodo mogli dobiti denarja, ker ga ne bo. V podjetju je tako slabo, daje devet delavk januarja za redno delo in nočne ure prejelo od 42.000 do 52.000 tolarjev plače, kar je precej manj od minimalne plače. Podjetje porabi za energijo toliko kot za plače in ne more biti rentabilno, meni Turk. V Preboldu se govori tudi o ustanovitvi dveh novih podjetij, ki bi prevzeli delavce, premoženje pa bi ostalo pri sedanji družbi. Boljši od prisilne poravnave bi bil stečaj, meni Turk. Srečko Groharje v Tekstilni tovarni Ba- Tone Rozman Angela Muhič in Janja Zaletelj govorne osebe izmikajo odgovornosti. Le peščica od 26, ki jim je sindikat poslal vprašalnik, jih je nanj odgovorila. Z njim so v sindikatu želeli zvedeti, kako si odgovorni predstavljajo reševanje problematike tekstilne in usnjarske industrije. Rozman je tudi opozoril, da za pomoč, ki jo je predsednik vlade obljubil Muri, še ni nič narejenega. Angela Muhič in Janja Zaletelj sta opisali zgodbo delavk podjetja Dol-tex iz Krke, o kateri smo v našem glasilu že poročali. Direktor tega podjetja je delavkam najprej dejal, daje podjetje v stečaju. Nekaj jih je povabil na delo v svoje drugo podjetje Dol-tex Moda, kakšnih 20 pa jih je kar odpustil, ne da bi jim dal kakšen papir. To se je zgodilo že pred več kot mesecem dni, vendar stečaj za podjetje še ni uveden in so zato te delavke dobesedno v zraku. Plače letos sploh še niso prejele. Tiste, ki so začele delati v drugem podjetju, so prejele nekaj gotovine. Rozman je primer tega podjetja označil za dokaz, da pri nas ni pravne države. Branka Novak je dodala, da je ta podjetnik šele na zahtevo sindikata dal delavkam pogodbe o zaposlitvi. Tudi sklepe o čakanju na delo so prejele šele na pritisk sindikata in intervencijo inšpektorice za delo. Porto TUrk, sekretar območnega odbora Stupis za Celje, je govoril o štirih primerih prisilnih poravnav v tekstilnih podjetjih. Po njegovem prepričanju tekstilnih podjetij, ki ne zmorejo dosegati pozi- sežnih delavcev, ti še niso prejeli ničesar. Kar 26 jih je zato prek pravne službe območne organizacije ZSSS Celje tožilo podjetje. Čeprav bodo tožbo zanesljivo dobili, bodo do denarja težko prišli. Boljše so godi odpuščenim delavcem v Montu Kozje. Svoj denar bodo namreč dobili v štirih obrokih, dva so že prejeli. Zarja Scala Petrovče je bila najprej v prisilni poravnavi in takrat odpustila 15 delavcev. Ker je imela še nekaj premoženja brez hipotek, so delavci prejeli odpravnine. Ker preostali delavci letos niso dobili plač, je nadzorni svet na pobudo delavcev predlagal stečaj in ta je že uveden. Najhujši primer je po Turkovih besedah Tekstilna tovarna Prebold. Za tovarno s 570 delavci je bila prejšnji teden uvedena pri- ča iz Podbrda delal 18 let. Za uvedbo stečaja je po njegovem mnenju odgovorna država. Podjetje je namreč zadolženo za 20 odstotkov več, kot je njegova knjigovodska vrednost, česar pravna država ne bi smela dopustiti. Za stečaj je kriv je tudi eden od prejšnjih dolgoletnih direktorjev, kije zadevo zapeljal tako daleč, da podjetju ni bilo več rešitve. Rozman je dodal, da gre pri Bači za nevestno gospodarjenje, za kar bi kdo moral odgovarjati pred sodiščem. Čeprav za delavce niso znali poskrbeti, so zase znali, je poudaril. Alenka Vavkan iz invalidskega podjetja Inpod z Otiškega Vrha je povedala, da so v tem podjetju do septembra lani kar normalno poslovali. Takrat jih je zapustil velik poslovni partner. Novi naročniki so sicer prišli, vendar zahtevali večjo kakovost in nižje cene. Posledi' čaje bilo povečanje norm, kar delavke, večina je starejših in inva' lidnih, težko zmorejo. Prejšnja di' rektorica je pomoč iskala na več ministrstvih, kjer sojo pošiljali od vrat do vrat. Končno so ji rekli-naj pripravi sanacijski program-Ko je tega s pomočjo svetovalnega podjetja sestavila, soji rekli. naJ poišče strateškega partnerja. Pod' jetje v težavah dobrega partnerj*1 seveda ne more dobiti. Direktorica je zaradi tega odšla in pripe' Ijala novega. Ta vidi možnosti rešitve, vendar potrebuje čas. Po be' sedah Vavkanove je potrpežljivos' ti zaposlenih konec. Če bodo vi' Spomin in opomin Desetletnica prve splošne stavke v Sloveniji Ob deseti obletnici prve splošne stavke v samostojni Sloveniji -18. marca 1992 sojo organizirali Svobodni sindikati Slovenije - je ZSSS izdala posebno brošuro. V njej avtor "avle Vrhovec opisuje dogajanja pred desetimi leti. Dogodke ilustrira več kot 30 foto-Srafij in drugih dokumentov o stavki, v kateri je sodelovalo 400.000 članov Svobodnih sindikatov Slovenije. V našem časopisu bomo v nadaljevanjih objavili več odlomkov iz brošure. Ta bo prihodnji teden predstavljena na tiskovni konferenci ZSSS. za katerega so Svobodni sindikati Slovenije ocenili, da je za delavce žaljiv, SKEl pa, da je to pljunek v obraz delavcev. V pismu, ki ga je sekretar sveta ZSSS Rajko Lesjak 7. januarja 1992 poslal izvršnemu svetu, je navedel, da predlog izvršnega sveta ne določa konkretnih ciljev oziroma rezultatov v gospodarskem razvoju, ki naj bi jih s pomočjo tega sporazuma v Sloveniji dosegli, zato je za Svobodne sindikate Slovenije iz ekonomskih, socialnih, pravnih in političnih razlogov nesprejemljiv. Poleg tega pa naj bi bili po mišljenju izvršnega sveta spet delavci tisti, ki bi morali nositi največje breme. Dokaz je predlog izvršnega sveta, da naj bi najnižja izhodiščna bruto plača znašala 13.170 tolarjev, kar je za Izvršni svet je pred koncem leta 1991 na skrivaj Pripravil zakon o zamrznitvi plač. Svobodni sin-‘nkati Slovenije so zvedeli iz medijev, »da je iz-vršni svet skupt-čine ps predlagal skupščini, naj Pod oznako strogo zaupno nemudoma sprejme aikon o plačah«. Predsedstvo sveta ZSSS se je Pikoj odzvalo, sprejelo sklepe in jih 20. novem-r da se stvari premikajo na ^ Jse, bodo verjetno potrpeli. Če l^6, bpdo verjetno zagrozili s stav-n -Ce bo to podjetje šlo v stečaj, nih oro^ern 0(1 odpuščeni j1^ more pričakovati, da bo do-p0 dol0- Tod' Prevent ne za-čeS vUie več’ zaposlenim za dolo-cns ne obnavlja pogodb, je do-. roznian. 1^ .. Jda Horvat je opisala krono-d0 jJ° težav delavk podjetja Vali-bivv 'J- ki je nastalo na ruševinah e Delte in v okviru novomeš-pj | Laboda. Ta je kot stoodstot-Uv^teik predlagal stečaj, kije že li,^60- V podjetju so rahlo upa-tpj.. s stečajem ne bo soglašalo mi-Usu'stv° za delo, ki je soglasje za kp y°vitev izdalo šele po dolgem postop-jp jv, etldar je bil stečaj uveden brez soglas-‘teistrstva. Majda Horvat Branka Novak Delavke so se pred stečajem in po njem kar dvakrat prezaposlile v podjetja La-in tudi iz sestave Laboda. Ker so pred časom v Vali- du z Labodom podpisali sporazum, da bo v primeru stečaja delavce zaposlil pri sebi, sedaj na to računajo. Če jih ne bo zaposlil, bo pač treba tožiti, je poudarila Horvatova. Po stečaju Delte je bilo ustanovljeno tudi podjetje Valido Stil, v katerem je še 43 zaposlenih. Tudi te delavce čaka verjetno stečaj. Branka Novak, sekretarka Stu-pisa, je ob koncu tiskovne konference dodala, da so odgovornim že velikokrat pisali in jih opozarjali, daje treba sprejeti učinkovite ukrepe. Če nam že ne morejo ali nočejo pomagati, naj nam vsaj manj jemljejo, je poudarila. Tekstilna podjetja so v preteklosti veliko dajala za skupne in splošne potrebe, sedaj so kapitalsko izčrpana in so v veliki meri izgubila svojo substanco. Franček Kavčič Območni odbor Sindikata KŽI za Ljubljano in okolico V večini podjetij so možnosti za povečanje plač Območni odbor Sindikata KŽI je na seji ta ponedeljek obravnaval uresničevanje kolektivne pogodbe dejavnosti. Še posebej določbo, ki omogoča delodajalcem, da na podlagi doseženih poslovnih rezultatov v lanskem letu plače povečajo še za dva odstotka. Razprave predsednikov sindikatov kažejo, da bo ta cilj težko doseči. Glavna ovira so verjetno novi organizacijski akti in na njih temelječe sistemizacije, ki jih pripravljajo v večini družb. Kot je uvodoma povedal Srečko Čater, predsednik Sindikata KŽI, je povečanje plač na podlagi doseženih poslovnih rezultatov fakultativno. Odvisno je zlasti od dogovorov med upravami in sindikati podjetij, seveda tudi od argumentov obeh strani. Podobno je bilo tudi pri božičnici, ki sojih izplačali v tri četrtine podjetij. Ker še nepolni podatki kažejo, da bo velika večina podjetij lansko poslovno leto zaključila s pozitivnim rezultatom, bo v večini podjetij povečanje plač utemeljeno. Ker pa se to ne bo zgodilo samo od sebe, bo moral sindikat v akcijo. “Če v podjetju sami ne zmorete, nas pokličite in bomo prišli na pomoč,” je zaključil Čater. V Pivovarni Union so po besedah Cirila Dešmana plače lani povečali dvakrat. Prvič aprila za pet odstotkov, drugič pa novembra tudi za toliko. V podjetju so že obravnavali lanskoletno poslovno poročilo, vendar se o povečanju plač še niso odločili. Plače po tarifnih razredih so po Dešmanovih besedah dokaj vi- soke. Poleg tega pripravljajo tudi podjetniško kolektivno pogodbo. V Jati Emoni po besedah Brede Prezelj pripravljajo novo sistemizacijo, kije posledica združitve Jate Reje in Emone Krmil v novo enotno podjetje. Zaenkrat velja, da po-višice ne bo, ker so plače nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo. Neuradno je slišati, da se bodo plače z novo sistemizacijo še izboljšale in zato po besedah Prežljeve povečanja ni smotrno zahtevati. V Tobačni tovarni Ljubljana smo vse cilje pri plačah dosegli, je uvodoma povedal Janko Čirič. “Plače smo lani povečali za osem odstotkov, dobili smo tudi božičnico in 13. plačo. Pripravlja se nova sistemizacija in po njenem sprejetju se bo spet treba pogajati o plačah. V podjetju imamo tudi precej dodatkov, ki so večji od določenih s kolektivno pogodbo, še posebej dodatek za nočno delo. Ko smo v Tobačni racionalizirali poslovanje, so odpustili nekaj trajno presežnih delavcev, vendar so jim izplačali zelo visoke odpravnine. Ker smo nekaj delavcev odpustili, sedaj prihajamo v položaj, ko je včasih dela preveč in je zato treba delati nadure, ponoči in tudi ob praznikih.” Janko Čirič je brez dvoma med najuspešnejšimi sindikalisti. Ker pa mu nič ni danega, mora delo sindikata skrbno načrtovati. V sindikatu Tobačne tovarne pričakujejo, da se bodo aprila pogajali o povečanju plač, kjer bodo skušali doseči osem do deset odstotkov večje osnovne plače. Čirič je zaključil takole: “Seveda pa nas tujci niso kupili, ker bi nas imeli radi. Pri produktivnosti nas s primerjavami silijo na zahod, pri plačah pa nas primerjajo z vzhodom. Težko se pogajamo, saj se nimamo s kom primerjati. Da bi se lahko pogajali o plačah, se vključujemo tudi v razprave o organizaciji dela in zniževanju stroškov. V skupini Reemtsma smo med 28 podjetji po pokazateljih najboljši. Sedaj so nas od Nemcev kupili Angleži. Z njimi nas čakajo trda pogajanja. Radi bi pridobili nazaj tisto, kar smo pri plačah izgubili takrat, ko je SDK ugotovila, da Tobačna ni plačala vseh davščin. To seje takrat odrazilo na plače in čeprav je država ta spor izgubila, tega pri plačah nismo nikoli pridobili nazaj.” Kmetijska zadruga Vrhnika po besedah Antona Veharja posluje s poslovnimi težavami. Zaradi tega so plače pod ravnijo kolektivne pogodbe in tudi povišice ni mogoče pričakovati. Z direktorjem so se že pogovarjali o izboljšanju plač in sedaj sindikat pričakuje nov predlog za pogajanja. Miloš Trampuž, sekretar območnega odbora KŽI, je dodal, da so se v zadrugi že dogovorili za evidentiranje neizplačanega dela plač. Ta zadruga ima tudi težave z vodenjem in išče primernega direktorja. V zadrugi so že opustili trgovsko dejavnost in enako bodo naredili tudi z gostinstvom. O problemih v kmetijskih zadrugah se bo po besedah Srečka Čatra moral sindikat pogovarjati posebej. Večinoma so v krizi in iščejo rešitev v združevanjih na širših območjih. Kolinska posluje dobro in je lani prigospodarila skoraj milijardo dobička. Kljub temu so po besedah Ljuba Berdajsa in Zorana Stojanoviča plače trenutno za 0,9 odstotka pod ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo. Ko so sindikalisti na upravi vprašali o možnosti izboljšanja plač, so jim odgovorili, naj v podjetje pride vodstvo KŽI. V Kolinski so odpustili nekaj delavcev (zlasti prevzetih iz Sloveni-javina) in jim izplačali tudi odpravnine. Nekatere od odpuščenih so kli- cali nazaj na delo, čeprav so si kruh že našli drugje. Nekaj delavcev pa so zaradi obilice dela takoj zaposlili nazaj, vendar za določen čas. V podjetju dela veliko ljudi tudi s fiktivnimi napotnicami študentskega servisa, kijih država ne zna ali noče nadzirati. Na tej podlagi delajo upokojenci, brezposelni in tujci. V Kolinski pa naj bi število zaposlenih do leta 2005 s sedanjih 600 zmanjšali na 450. Mesnine dežele Kranjske (MDK) so po besedah Matjaža Lisca nastale iz štirih prej samostojnih podjetij. Položaj ni rožnat, saj sta dve podjetji, ki sta se združili v novo delniško družbo, pridelali veliko izgubo. Za povečanje plač zato v podjetju ni nobenih možnosti. Plača več kot 200 zaposlenih je nižja, od določene s kolektivno pogodbo. Sedaj pripravljajo novo sistemizacijo, ki naj bi omogočila izboljšanje plač. Pri odpravninah pa so bili tudi v tem podjetju korektni, je poudaril Lisec. Trampuž je dodal, daje v podjetju zelo težko uskladiti zelo različne plačne sisteme. Sedaj MDK tudi reorganizirajo in prodajajo nepotrebna poslovna sredstva. V Veterinarski postaji Ljubljana po besedah Milana Gavriloviča plač niso povečali že štiri leta. Plačo za januar so dobili šele v marcu. Kilometrino za uporabo zasebnih avtomobilov, ki jih uporabljajo za terensko delo, niso prejeli od januarja dalje. Direktorje ukinil tudi osebne ocene. Firma menda posluje pozitivno. Če pride k direktorju kdo od zunaj, je nekaj časa boljše, kmalu pa spet po starem. Po besedah Tatjane Leskovic iz Žita so plače v tem poslovnem sistemu v okviru kolektivne pogodbe-Avgusta so jih povečali za sedem odstotkov, novembra pa še za dva-V Žitu imajo tudi podjetniško kolektivno pogodbo. Sedaj sprejemaj0 novo organizacijsko shemo, ki b° posameznikom verjetno omogočila povečanje plač. Bolj pa plač ne morejo povečati, saj imajo krepko izgubo, ki je posledica prevrednotenja podjetja v prejšnjih letih. Zaradi tega seje p° besedah Leskovčeve o plačah v ŽilU težko pogovarjati. Milan Vitas je povedal, da b° Slovenijavino aprila prenehalo obstajati. Podjetje ukinjajo, vendar izpolnjujejo vse obveznosti do delav cev. Božičnico pa so zaposleni pre jeli v izdelkih podjetja. Srečko Čat<^ in Jovo Labanac sta dodala, duj za spoštovanje pravic odpuščen} delavcev zaslužen tudi predsedn1 sindikata Milan Vitas. Po tej razpravi so se predsedn ki sindikatov dogovorili, da bod PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Za upokojitev je treba imeti vsaj 58 let Vprašanje: Delavec bo 26. maja 2003 star 56 let, 20. avgusta 2003 pa bo dopolnil 40 let delovne dobe. Ima dva otroka. Kdaj se bo smel starostno upokojiti? Odgovor: Že od leta 1992 dalje za moške ve-lia, da se kljub polnim 40 letom pokojninske dobe ne morejo starostno uPokojiti, dokler ne dopolnijo 58 let starosti. To pomeni, da se bo delaje smel starostno upokojiti na svoj 58. rojstni dan, 26. 5. 2005. Manjkajoče starosti se ne da dokupiti. Na svoj 58. rojstni dan bo torej imel 41 let 9 mesecev in 6 dni pokoj-n>nske dobe. Toda če se bo takrat upokojil, se mu bo pokojnina odmerila zgolj za 41 let in 6 mesecev dobe. Po zakonu mu je namreč višja odmera Pokojnine od pokojninske osnove zagotovljena zgolj za vsakih okroglih o mesecev zavarovanja. Splačalo bi se mu torej delati do 20. 8. 2005 ozi-roma do okroglih 42 let zavarovanja, da bi si do smrti zagotovil kar pre-CeJ višjo odmero pokojnine. Škoda bi bilo zapraviti 3 mesece in 6 dni že °Pravljene zavarovalne dobe. Zaradi pokojninske reforme se namreč pokojninska doba po 40. letu /avarovanja (za razliko od časa pred pokojninsko reformo) pozna pri višji odmeri pokojnine. Verjamem, da ima ta delavec, kije začel delati star 16 ,et> čjsto delovno dobo (brez dodane dobe, dokupov vojaščine ali študiju). Ce ima delavec čisto delovno dobo, znaša odmera za 41. leto zavaro-Vanja kar 3 odstotke in za 42. leto kar 2,6 odstotka oziroma skupaj 5,6 odstotka. To je zelo dobra odmera, saj znaša do 40. leta zavarovanja za Uve leti zavarovanja le 3 odstotke. Če pa se bo upokojil že na svoj 58. rojstni an> ne da bi zaokrožil 42 let pokojninske dobe, bo odmera za zavaroval-n° dobo po 40. letu zavarovanja le 4,3 odstotka! (Opomba: Višja odmera za čisto delovno dobo po 40. letu zavarovanja je bila del °8ovora o pokojninski reformi med vlado in ZSSS iz leta 1999.) Za ženske ob prazniku " brezplačno Mariborske kulturne ustanove ob mednarodnem prazniku Zensk obiskovalkam omogočile u^zplačen ogled vseh predstav, P^reditev in razstav. Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru 1 se lahko ogledale krstno uprizoritev komedije Toneta Partljiča ^aj za dve v režiji Roberta Ra-Ponje. v Narodnem domuje bil ® usbeni večer z Milanom Lati-nom Musom in predavanje Pet-,a Pogorevca z naslovom S spač-°rri po zimski Finski. v Muzeju narodne osvobodit-e v Mariboru so si lahko ogle- dale razstave Okupacija in narodnoosvobodilni boj na mariborskem območju. Skavti in gozdovniki na Slovenskem in Od SNOS-a do suverenosti. V umetnostni Galeriji Maribor je bila razstava Podoba družine v dvajsetem stoletju na Slovenskem in fotografska razstava Osebno politično. Odločitev o tem, da bodo za mednarodni dan žensk vsem obiskovalkam brezplačno odprli vrata, so v mariborskih kulturnih ustanovah sprejeli na pobudo skupine svetnikov v mestnem svetu. r. k. pl;i?Vc pisno pozvali k povečanju bif) na Podlagi doseženih poslov-r 'citatov, seveda le tiste, kjer Sed aP Pozitivni. Posamezni pred-K£] 'M pa bodo pozvali vodstvo jetjič?1*) Jim pri tem pomaga. V pod-°do o povečanju plač na pod- lagi doseženih rezultatov skušali podpisati tudi posebne dogovore. Izrazili so tudi zadovoljstvo s poročanjem našega glasila o problematiki v kmetijstvu in živilski ter tobačni industriji. Franček Kavčič Sindikalna lista Marec 2002 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Prvi del Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 3. Ločeno življenje* 91.753,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del__________________________________________________ 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 - za 20 let 97.331,00 78.266,00 - za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 458.768,00 702.411,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 137.670,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 68.815,00 4. Minimalna plača (od 1.1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 - ali največ 149.865,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Minimalna višina letošnjega regresa za letni dopust še ni določena. Če bo obveljalo, da je dovoljeno izplačati največ 70 % povprečne plače, bi po zadnjih znanih podatkih regres znašal 163.896 tolarjev. Strokovna služba ZSSS št. 10 / 14. marec 2002 Kaj vsebuje aneks št. 4 h kolektivni pogodbi dejavnosti Z aneksom št. 4 h kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, podpisanim 6. marca, so spremenjene ali dopolnjene nekatere določbe normativnega dela in določeno povišanje izhodiščnih plač po posameznih tarifnih razredih v enotnem znesku 3250 tolarjev. Spremembe normativnega dela ne prinašajo bistvenih novosti. Večinoma gre za usklajevanje določb s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo oziroma za natančnejše definicije dosedanje ureditve. Tako je v poglavju, ki določa osebno veljavnost kolektivne pogodbe, dodano, da kolektivna pogodba velja tudi za vajence in dijake. Izrecno je določeno, da kolektivna pogodba ne velja za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili. Dodano je novo poglavje, ki zaradi enotnega in lažjega razumevanja opredeljuje izraze, uporabljene v kolektivni pogodbi. Po novem mora pogodba o zaposlitvi kot obvezno sestavino poleg tarifnega razreda vsebovati tudi plačilni razred. V 10. členu je natančneje določen postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti, ki je namenjen zlasti varstvu delavca in njegovemu obveščanju o teku postopka. Novost v 16. členu nalaga delodajalcu obveznost, da sindikatu vroči pisni predlog pogodbe o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu. V 43. členu, ki ureja izobraževanje, so sedaj določeni dnevi, ki delavcu pripadajo, kadar se izobražuje izven delovnega časa (prej so bili določeni le okvirno), in pravica delavca do prostega dneva na dan, ko opravlja izpit. Tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov po kolektivnih pogodbah in delovnopravni zakonodaji se šteje kot izobraževanje v interesu delodajalca, zato zanj nosi tudi stroške. Po novem ima sindikat tudi pravico dostopa do podatkov o masi plač za delavce po individualnih pogodbah, ne le o plačah delavcev po kolektivni pogodbi. Spremenjena tarifna priloga določa povečanje izhodiščnih plač za enoten znesek za vse tarifne razrede po kolektivni pogodbi dejavnosti. Zaradi lažje uporabe smo preračunali relativna razmerja, ki so sedaj nekoliko spremenjena, kar pa ne pomeni, da jih je treba spremeniti pri posameznih delodajalcih. Aneks je že v postopku registracije in bo objavljen v Uradnem listu. Spremembe normativnega dela bodo začele veljati z dnem objave, sprememba tarifnega dela pa velja od 1. februarja. Vsebino podpisanega aneksa in obrazložitev spremembe tarifnega dela najdete tudi na spletni strani SKE1 www.sindikat-skei.si Lidija Jerkič Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99), Aneks št. 3 (Ur. I. RS št. 73/00) ZA FEBRUAR 2002 V SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno Izhodiščna razmerje bruto plača I. Enostavna dela 1,0000 73.820 II. Manj zahtevna dela 1,1148 82.295 III. Srednje zahtevna dela 1,2390 91.463 IV. Zahtevna dela 1,4302 105.577 V. Bolj zahtevna dela 1,5736 116.163 VI. Zelo zahtevna dela 1,8604 137.335 VIL Visoko zahtevna dela 2,1950 162.035 VIII. Najbolj zahtevna dela IX. Izjemno pomembna 2,5296 186.735 najbolj zahtevna dela 3,0076 222.021 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 64/2001) 4,40 % (avgust 2001) Eskalacija (Ur. 1. RS št. 6/2002) 2,70 % (januar 2002) Aneks št. 4 h KPD (podpisan 6. 3.2002) s 1.2.2002 +3.250 sit po posameznem tarifnem razredu na januar 2002. Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. 1. RS, št. 39/99), Aneks k dogovoru o politiki plač (Ur. 1. RS št. 33/2001) 2. Regres za letni dopust za leto 2002 ŠE NI DOGOVORA ZA LETO 2002 - po uredni vlade 70 % povp. plače v RS 163.896 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano FEBRUAR 2002 22.938 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 5. 3. 2002) 51,63 SIT 4. Nekateri drugi prejemniki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Aneks št. 2 (Ur. 1. RS 50/99) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina ob upokojitvi: Solidarnostne pomoči: - smrt delavca - ostalo - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje 5. Drugo - minimalna plača od 1. 1. 2002 73.820 SIT 110.730 SIT 147.640 SIT 490.272 SIT ali* 326.848 SIT ali* 163.424 SIT ali* dogovor delodajalec in sindikat 65.370 SIT ali* 94.675 SIT zajamčena plača od 1. 1. 2002 (Ur. I. RS 8/2001) 47.570 SIT povprečna mesečna bruto plača za DECEMBER 2001 na zaposlenega v RS 234.137 SIT povprečna mesečna bruto plača za OKTOBER-DECEMBER 2001 na zaposlenega v RS 229.384 SIT začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (sprememba Ur. 1. RS št. 8/2002) - bruto - neto povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih DECEMBER 2001 D Predelovalne dejavnosti skupaj DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov DK/29 Proizvodnja strojev in naprav DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 163.424 SIT 104.355 SIT 189.311 SIT 182.581 SIT 178.117 SIT 199.227 SIT 193.967 SIT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Aneks št. 2 h KPD (Ur. 1. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 64/2001,6/2002), Aneks št. 3 k KPP (Ur. I. RS št. 73/2000) Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 'illVb), Aneks Št- 2, Aneks št. 3, Aneks št. 4, Zakon 2. Regres za letni dopust: Še ni dogovora za leto 2002, po uredbi vlade 70 % povprečne plače v RS 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposle' nega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega bencina (95 okw Vrsta goriva kot osnova za izračun kilometrine je bila spremenjena (Ur. RS št. 48/2001). Velja od 1.7. 2001 dalje. , Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pb ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (UR. 1. RS, št. 72/93, 43/94, u-v 94, 7/95, 5/98, 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI:* osnova so tri povprečne bruto p a' če v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače vendar jim odgovorni v državi doslej 0 dovolj prisluhnili. ft?ustrijski delavci niso bili še ^°li tako zapostavljeni Andrej Kranjc, območni odbor Sinlesa, Velenje: Zdi se mi, da ni šlo industrijskim delavcem v novejši zgodovini še nikoli tako slabo kot zadnje čase. Še nikoli niso bili tako zapostavljeni glede na delav-ce v drugih dejav-)h|1>V uPrav' 'n v javnem sektorju. Osrednji Vgv!11 v plačni politiki, ki vodi v čeda-,,.-1° uravnilovko. V lesarstvu denimo do-Vsi zaposleni od prvega do četrtega ozi- roma petega tarifnega razreda praktično samo še minimalno plačo. To na zaposlene zagotovo ne vpliva stimulativno. Zato je bil zadnji čas, da so industrijski sindikati na konferenci v Celju skupaj terjali povišanje plač ter podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju in skupnem delovanju. Pomembneje, da imajo industrijski sindikati skupne cilje, za katere se bodo skupno borili. Zdaj bi bilo treba vse podrediti temu. Vlada in delodajalske organizacije morajo spoznati, daje partnerski odnos z industrijskimi sindikati nujen za socialni mir v državi. Tokrat morajo industrijski sindikati vlado in delodajalce prisiliti v socialni dialog o vseh perečih vprašanjih. To pa bodo lahko storili samo, če bodo nastopili skupaj in enotno. Izkušnje iz preteklosti nam žal kažejo, da se je sodelovanje med industrijskimi sindikati začelo z dobrimi dogovori, nato pa je zmanjkalo volje za njihovo uresničitev. Tokrat ne sme biti tako. Številne industrijske delavce »rešuje« košček zemlje Milan Antolin, Tondach, Boreči: Položaj industrijskih delavcev v Sloveniji se slabša, saj se plače v številnih industrijskih podjetjih realno zmanjšujejo. Industrijski sindikati so si že doslej prizadevali za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev v industriji, vendar večjih pozitivnih premikov niso dosegli. S skupnimi močmi bodo industrijski sindikati zagotovo več dosegli kot doslej. Pri nas na podeželju še posebej dobro vidimo, kakšen je položaj industrijskih delavcev, saj ga lahko primerjamo s položajem ljudi, ki opravljajo druge dejavnosti. Ekonomski položaj kmeta, ki obdeluje deset ali več hektarjev zemlje, je ta čas zagotovo boljši od ekonomskega položaja industrijskega delavca, čeprav morata oba pošteno poprijeti za delo. To seveda ne pomeni, da gre kmetom predobro, temveč da so za svoje delo premalo plačani delavci v industriji. Na našem območju številne delavce rešuje to, da imajo doma malo zemlje, na kateri pridelujejo hrano zase in za svoje družine. Verjetno ima nekaj zemlje več kot polovica industrijskih delavcev. Tisti, ki živijo samo od svojih plač, pa se zelo težko prebijejo iz meseca v mesec. J Sindikati se moramo hkrati boriti za višje plače in nova delovna mesta Zdenka Bobovec, sekretarka v območni organizaciji ZSSS, Lendava: Položaj industrijskih delavcev v Sloveniji se je zaradi gospodarske krize na začetku devetdesetih let zelo poslabšal, do danes pa se še ni bistveno izboljšal. Industrijski delavci so plačali najvišji davek, saj že celo desetletje prejemajo zelo skromne plače. Marsikatera tovarna se je uspela prestrukturirati in povečati svojo konkurenčnost na razvitih tujih trgih na račun nizkih plač delavcev, vendar v nedogled tako ne bo šlo. Zaradi tega je zelo pomembno, daje prišlo do sodelovanja med industrijskimi sindikati. Skupaj bodo močnejši, zato bodo lažje izbojevali višje plače za industrijske delavce. Pošteno pa je treba povedati, da tudi plače uslužbencev zadnja leta niso več takšne, kot so bile v osemdesetih letih. Največji problem za industrijske delavce pa je pomanjkanje delovnih mest. Zaradi prestrukturiranja gospodarstva je zelo veliko industrijskih delavcev brezposelnih. Zato se moramo v sindikatih boriti hkrati za višje plače industrijskih delavcev ter za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest. Industrijskim delavcem se godi krivica V i *U‘4 U VSA"' t \ ►a« ■ - v n I Lojze Raško, sekretar območne organizacije ZSSS na Koroškem: Položaj delavcev v industriji je slab zaradi številnih razlogov. Delovna mesta v industriji so še vedno zelo negotova, saj je v zadnjem desetletju v Sloveniji propadlo zelo veliko tovarn v domala vseh panogah. Delovna mesta v mnogih drugih dejavnostih, še zlasti v javnem sektorju, so veliko bolj varna. Poleg tega so v industriji slabe plače. Industrijski delavec, ki zasluži mesečno neto več kot 100.000 tolarjev, je že na konju. Mislim, da se godi industrijskim delavcem krivica, saj morajo za male plače veliko in trdo delati. Poleg tega so v industrijskih podjetjih vedno neki pretresi: ali je dela preveč, ali je dela premalo, ali ima podjetje likvidnostne probleme. Delo v industriji je na naporno, zaradi nezanesljivosti pa tudi obremenjujoče deluje na ljudi. Najhujše razmere so v tekstilni in usnjarskoprede-lovalni ter lesni industriji. T „ elavs. 12 it ilLiT' TEi št. 10 / 14. marec 2002 SEDEM DNI V SINDIKATIH sr Trinaislo plačo je lani decembra prejelo 8,1 odstotka zaposlenih »Rast plač se v zadnjih letih umirja zlasti zaradi marca 1999 podpisanega Dogovora o politiki plač. Socialni partnerji so se z njim dogovorili, da morajo biti plače odvisne predvsem od doseženih poslovnih rezultatov in da je treba krepiti stimulativne elemente plače,« je na nedavni tiskovni konferenci Statističnega urada Republike Slovenije dejal višji svetovalec Miran Žavbi. Predstavil je tudi Analizo plač v letu 2001, iz katere povzemamo glavne ugotovitve. Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v družbah, podjetjih in organizacijah je decembra lani v Sloveniji znašala 234.137 tolarjev, povprečna decembrska neto plača pa 146.273 tolarjev. Lani je v Sloveniji znašala povprečna mesečna bruto plača 214.561 tolarjev, povprečna mesečna neto plača pa 134.856 tolarjev. Povprečna bruto pokojnina je bila decembra lani 94.606 tolarjev, povprečna neto pokojnina pa 93.899 tolarjev. Najnižje plače so lani imeli gostinci Analiza povprečnih mesečnih bruto plač v lanskem letu kaže, daje bila najvišja povprečna plača v finančnem posredništvu (313.370 tolarjev), najnižja pa v gostinstvu (165.159 tolarjev). Plače so v zadnjih dveh letih naraščale enakomerno, v obeh letih pa so se močneje povečale novembra in decembra, zlasti zaradi 13. plače, božičnic in novoletnic. Lani so povprečne mesečne bruto plače po dejavnostih znašale: - finančno posredništvo - 313.370 tolarjev (glede na povprečje 2000 je indeks 112,3); - javna uprava, obramba, socialno zavarovanje - 278.826 (indeks 114); - druge javne, skupne in osebne storitve -273.443 (111,3); - izobraževanje - 255.222 (115,7); - zdravstvo, socialno varstvo - 253.131 (112,7); - Oskrba z elektriko, plinom, vodo - 250.000 (114,0); - rudarstvo - 248.031 tolarjev (113,4); - nepremičnine, poslovne storitve - 233. 439 (112,3); - promet, skladiščenje, zveze - 232.483 (111,5); - trgovina, popravila motornih vozil - 189.609 tolarjev (109,5); - kmetijstvo, lov, gozdarstvo - 185.550 tolarjev (108,1); predelovalne dejavnosti - 178.596 tolarjev (110,7); - gradbeništvo - 173.179 tolarjev (108,5); - ribištvo - 172.752 tolarjev (104,0); - gostinstvo- 165.159 tolarjev (109,7); Najvišje povprečne mesečne plače so lani imeli v osrednjeslovenski regiji, sledijo pa obalno-kraš-ka, goriška, gorenjska, jugovzhodnoslovenska, podravska, notranjsko-kraška, zasavje, savinjska, spodnjeposavska, koroška in pomurska regija, kjer so bile lani povprečne mesečne plače najnižje. V povprečju je vsak zaposleni prejel 11.639 tolarjev trinajste plače Povprečna bruto 13. plača na zaposleno osebo v Sloveniji je decembra lani znašala 11.639 tolarjev. Če upoštevamo le osebe, ki so 13. plačo prejele (teh je bilo med vsemi zaposlenimi 8,1 odstotka), pa je decembra lani povprečna bruto 13. plača znašala 143.303 tolarje. Naj višji delež delavcev, ki so prejeli 13. plačo, je bil v oskrbi z elektriko, plinom in vodo (41,1 odstotka), najmanj pa v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (0,1 odstotka). Naj višja povprečna 13. plačajo bila v finančnem posredništvu (54.005 tolarjev), najnižja pa v javni upravi, obrambi, socialnem zavarovanju (91 tolarjev). Naj višje povprečne bruto 13. plače so bile lani decembra v obalno-kraški regiji (28.882 tolarjev), najnižje pa v koroški regiji (2020 tolarjev). Naj višji delež delavcev, ki so prejeli 13. plačo, je bil v obalno-kraški regiji (16,9 odstotka), najnižji pa v koroški regiji (1,4 odstotka). Najvišja povprečna 13. plača je bila izplačana v Kopru (41.192 tolarjev), najnižja pa v Radljah ob Dravi (230 tolarjev). Najvišji delež delavcev, ki so prejeli 13. plačo, je bil v upravni enoti Pesnica (41,5 odstotka), najnižji pa v upravni enoti Metlika (0,3 odstotka). Najvišja povprečna 13. plača je bila decembra lani v obalno-kraški regiji, sledijo pa notranjsko-kraška, osrednjeslovenska, goriška, pomurska, po-draveska, savinjska, srednjeposavska, jugovzhodnoslovenska, zasavska, gorenjska in koroška, kjer je bila povprečna 13. plača najnižja. Iz naslova uspešnosti poslovanja lahko delodajalci stimulirajo zaposlene z izplačilom 13. plače (božičnice, novoletnice) ali iz dobička podjetja. Podatki kažejo, da se podjetja, ki pozitivno poslujejo, zaradi visokega davka na dobiček raje odločajo za izplačilo 13. plače. Na to v zadnjih letih kaže vse manjši indeks rasti povprečnih mesečnih bruto plač za april in čedalje višja indeksa rasti plač v novembru in decembru-V zadnjih letih se 13. plača izplačuje že s plačami za november, izplačila za december pa ostanejo na približno isti ravni. Povzel: Tomaž KšeM Brezposelnost na Dolenjskem in v Beli krajini se bo povečala Po podatkih območne enote zavoda za zaposlovanje je bilo konec lanskega leta na Dolenjskem in v Beli krajini v podjetjih in pri drugih organizacijah nekaj več kot 33.000 zaposlenih oseb. Ce upoštevamo še 2444 samozaposlenih in 4600 zaposlenih v obrti, je zaposlenih skupaj več kot 40.000. Čeprav je povprečna zaposlenost v lanskem letu ostala na ravni prehodnega leta, seje povpraševanje po delavcih proti koncu leta začelo zmanjševati. Stopnja brezposelnosti konec lanskega leta je bila devetodstotna, kar je za tri odstotne točke manj od povprečja v vsej državi. Na število brezposelnih je vplivalo tudi to, da podjetja z delavci niso podaljševala pogodb o zaposlitvi za določen čas. Nekatere napovedi za letošnje leto kažejo na povečanje brezposelnosti, saj je za obrtno zadrugo Hrast in Pion iz Kanižarice stečaj že uveden, za GP Novo mesto pa bo v teh dneh. Za stečaj je zrela tudi družba Pomada, ki je ustavila proizvodnjo. V prvih mesecih letos bo zaradi vsega tega izgubilo delo vsaj 200 delavcev. Upoštevati je treba tudi napovedi odpuščanj v Iskri v Semiču in Labodu, število delavcev naj bi zmanjšala tudi Dolenjske banka. Zaradi recesije v svetovnem gospodarstvu in zmanjšanju naložb je na Dolenjskem in v Beli krajini mogoče pričakovati nov val odpuščanja delavcev. Najbolj ogroženi bodo delavci v gradbeništvu, tekstilni in kovinski industriji, obrti in storitvenih dejavnostih. /z gradiva območne organizacije ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino povzel F. K. Končane sindikalne igre v Beli krajini Januarja in februarja so bile 7. sindikalne športne igre Bele krajine. Sodelovalo ju prek 200 športnikov in športnic članov ZSSS-V posameznih disciplinah so bili najboljši Mali nogomet: L Begrad, 2. Danfoss corn-presors I, 3. Danfoss compresors I; keglja' nje ženske: 1. Iskra Semič, 2. Komet Metlika, 3. UEČrnomelj; kegljanje moški: 1. Livar Črnomelj, 2. Danfoss compresors L 3. Danfoss compresors II; namizni tenis ekipno: I. Komet Stari trg, 2. Danfoss compre' sors, 3. Komunala Metlika; namizni tenis posamezniki: I. Jurij Kure, 2. Drago Badovinac, 3. Roman Matkovič; košarka: 1. UE Črnomelj, 2. Danfoss compresors, 3. Iskra. J f p|,ve zimske športne igre trgovcev Začetek je bil spodbuden v. Rogli so se drugo nedeljo v marcu zbrali "jni Sindikata delavcev trgovine na prvih zim-i^1*1 športnih igrah. V lepem vremenu jih je tekmovalo v veleslalomu, kar precej pa J1*1 je le navijalo. Po uradnih prijavah jih je največ prišlo iz podjetij Vele, Koroška trgo-V||ia, Era in Maximarket. Igre je zelo dobro organiziral območni odbor . ^TS Celje pod vodstvom Nevenke Knapič Ladija Kaluže. Po tekmi je bilo tudi družabno srečanje. Franci Lavrač in Nevenka Riapič, predsednik in podpredsednica SDTS, sta najboljšim podelila kolajne in praktična darila. Čeprav rezultatov ekip niso seštevali, so Korošci trdili, da so pobrali največ prvih mest. Za dobro razpoloženje udeležencev je poskrbel ansambel Stanka Mikule iz Šentjurja. Na ustni harmoniki pa seje predstavil Stane Pohlin iz podjetja Vele. Sekretar sindikata Sandi Bartol je ob zaključku ugotovil, da so se igre prijele in bodo zato postale tradicionalne. Prihodnje leto bodo v program uvrstili tudi tek na smučeh. Menil je tudi, da bo druženje utrdilo sindikat in povečalo njegovo moč. & Vj.' -Nji M t *j. * avijači iz Štajerske so se pomešali z Dolenjkami. na Rogli je bil skoraj pretesen. *e*uitati: ženske nad 45 let: 1. Marija Florjan (Savinjska trgovska 0(| ^'a)’ Nuša turk (Era), 3. Marjana Peer (Savinjska trgovska družba); (Er ” ^ Ie^: I • Mojca Kocjančič (Maximarkel), 2. Nevenka Knapič F>()la ’ Ida Rebernik (Era); do 35 let: 1. Tanja Budna (Era), 2. Melita 1. y;nik(Velc), 3. Simona Kočnik (Koroška trgovina); moški nad 45 let: tr ‘'Vidali (Žana), 2. Jože Mlade (Era), 3. Marjan Antloga (Savinjska (■čati- ' družba); <>d 36 do 45 let: 1. Pavel Huš (Era), 2. Marjan Laznik (K0r Bojan Iskrač (Dravinjski dom); od 26 do 35 let: 1. Andrej Stermec tr8°v'na)’ 2. Stanko Pirtošek (Koroška trgovina), 3. Boris Gos-Ha) Jk (Koroška trgovina); do 25 let: 1. Zvonko Mrak (Koroška trgovi-^L^Vter Tičar (Maximarket). Najhitrejši med moškimi so bili srednjih let. spo- min- ske kolaj- ne. I t ^ // /7 rfaMor&gfGa ■s »Fantje, danes popoldne potrebujem tri delavce, ki bodo delali nadure,« je pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil obratovodja Gregor. »Če se ne bo nihče javil sam, bom moral tri prostovoljce določiti sam.« »Name ne računaj,« je kot iz topa izstrelil Vili. »Vili, zakaj pa ti danes ne moreš delati nadur?« je smeje povprašal skladiščnik Rudi. »Ali imaš zmenek s kakšno ljubico?« »Tista leta, ko je Vili še lahko skakal za ljubicami, so le davno minila,« seje zarežal Gregor. »Zdaj ima Vili ljubico doma. Verjetno mu je ona naročila, da mora takoj po službi domov, da bo pomil posodo.« »Pri nas doma posodo pomiva pomivalni stroj,« je osorno odvrnil Vili. »Jaz pa po službi počivam! Osem ur deta imam dovolj!« »Vili, ali je morda s tabo kaj narobe?« je zaskrbljeno povprašal mizar Tone. »Ali si morda zbolel?« »Ravno za to gre, da nisem bolan oziroma nisem več bolan,« je odvrnil Vili. »Bolan sem bil včasih, ko sem cele dneve delal!« »Ah, Vili, ne govori neumnosti,« je zamahnil z roko Gregor. »Delo ni še nikomur škodovalo. Tudi tebi ne bo, če boš danes popoldne delal nadure!« »Nadur ne bom delal nikoli več!« je odločno dejal Vili. »Odslej bom delal samo še osem ur in nič več!« »Vili, kaj je narobe s tabo?« je zdaj presenečeno povprašal tudi Rudi. »Še prejšnji mesec si cele dneve garal, zdaj pa takšen preobrat. Povej, kaj te je pičilo!« »Nič me ni pičilo!« je odvrnil Vili. »Samo po pameti bom začel ravnati!« »Vili, povej, kdo ti je natvez.il, da delo za človeka ni dobro!« je jeztto povprašal Gregor. »Pokaži mi ga, da vidim, kdo hujska naše delavce proti tovarni!« »Meni ni tega nihče natvezil in nihče me ni hujskal, naj ne delam več kot osem ur,« je skoraj užaljeno dejal Vili. »Do tega spoznanja sem se dokopal sam!« »Kako?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas. »Kako? Kako?« je nejevoljno odvrnil Vili. »V časnikih sem prebral, da bodo poslej delali zdravniki samo osem ur na dan in 40 ur na teden in nič več. Zdravniki pa že vedo, kaj človeku škoduje in kaj ne, saj so dolgo hodili v šole. Kar ni dobro za zdravnike, tudi zame ne more biti koristno.« »Ah, Vili, ne poslušaj zdravnikov,« je zamahnil z roko Gregor. »Saj veš, da se na ta način samo borijo za višje plače!« »A tako! Zanimivo!« je zmajal z glavo Vili. »Za zdravnike ti je razumljivo, da bodo delali samo osem ur, ker se bodo s tem borili za višje plače. Jaz pa naj od jutra do večera delam in garam za majhen denar ter si pri tem uničujem zdravje.« »No, Vili, ne razumi me napačno,« je zamomljal Gregor. »Saj ne želim, da bi si uničil zdravje. Pravim samo, da delo ni še nikomur škodovalo!« »Ej, vidiš Gregor! Jaz pa pravim, da več kot osem ur dela ljudem škoduje. Drugače bi zdravniki tudi delali več kot osem ur, saj imajo prav tako kot drugi smrtniki radi denar, ali ne?« je dejal Vili. »Mene je že mama učila, naj ljudi raje gledam kot poslušam, kadar želim zvedeti, kaj mislijo. Star pregovor uči, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo!« »Zdravniki ne bodo delali osem ur zaradi tega, ker bi jim več dela škodovalo, temveč zaradi tega, ker želijo izsiliti boljše plače,« je zarohnel Gregor. »To nima nobene zveze s tem, kar govoriš ti!« »Oh, pa še kakšno zvezo ima,« je dejal Vili. »Če bo zdravnikom, ki so pametni ljudje, koristilo, da bodo delali samo osem ur, bo to koristilo tudi meni. Konec koncev si tudi jaz zaslužim višjo plačo!« »Vili ima prav!« je na ves glas vzkliknil Rudi. »Zakaj tisto, kar je koristno za zdravnike, ne bi bilo koristno tudi za nas! Če bodo vsi zdravniki delali samo osem ur, potem moramo tudi vsi delavci v naši tovarni delati samo osem ur« »To pa še ni vse!« je odločno dodal Vili. »V skladu z oceno tveganja pri delu, ki jo je pomagal pripravljati zdravnik specialist za medicino dela, moramo delavci odkloniti delo v pogojih, ki škodujejo našemu zdravju. Navodila zdravnikov je treba poslušati! To od nas delavcev terja celo zakon!« »Če je tako, potem bom sam bolj malo delal, saj na mojo stružnico še niso namestili zaščitne ograje, kakor je to terjal inšpektor dela,« se je zarežal strugar Lojze. »V mizarski delavnici pa lahko v tem primeru sploh ustavimo delo, saj so stroji že tako tehnološko zastareli, da so življenjsko nevarni.« »Če je tako, potem bo moralo vodstvo podjetja tudi malice začeti kupovati v bližnjem hotelu, saj je pri nas v kuhinji tako zakajeno, da si z delom uničujem zdravje!« je energično dejala kuharica Špela. »Zadnji čas je, da se pri nas v tovarni delavci začnemo zgledovati po zdravnikih in da dosledno spoštujemo zdravniška navodila. To pomeni, da na teden ne smemo delati več kot 40 ur, prav tako pa moramo odkloniti delo v zdravju škodljivih pogojih!« »Ljubi ljudje, saj ste vsi skupaj že čisto znoreli!« je vzkliknil Gregor. »Če ne boste več pripravljeni delati tako kot doslej, bo naše gospodarstvo crknilo!« »Ljubi šef, če bomo naprej delali tako kot doslej, pa bomo potrkali mi!« je odločno odvrnila Špela. »Zato bom sama v bodoče sledila zgledom zdravnikov - kar je dobro zanje, bo tudi zame!« Iz dnevnika delavca Jožeta Zgledi vlečejo Koncert »Dragi, kateri del koncerta ti je bil najbolj všeč?« »Tisti, ko te je nadzornik opozoril, naj končno že enkrat utihneš!« Velika ušesa »Mojca, do ušes sem zaljubljen vate.« »To mi pravi tudi Peter.« »Vendar pa imam jaz večja ušesa kot on!« Dober spomin Ko sta se srečala dva Gorenjca, je rekel eden drugemu: »Prosim, posodi mi deset tisočakov!« »Ne!« »To si bom pa zapomnil!« »Lepo! Če bi ti jih posodil, bi tako in tako pozabil.« Stiska »Ne vem kaj bo z mano: če imam denar, vse zapravim ...« »Pri meni pa je drugače: če vse zapravim, nimam denarja ...« Večen dolžnik »Tega, da si mi posodil deset tisočakov, ne bom nikoli pozabil. Tvoj dolžnik bom ostal do smrti!« »Tako pa se nisva dogovorila. Upam, da boš dolg poravnal do konca meseca!« Svinja »Malo prej sem srečal Toneta. Prosil sem ga, naj mi posodi deset tisočakov, pa mi jih ni hotel? Ali ni svinja?« »Kaj hočeš, ljudje smo pač svinje! Tudi jaz ti namreč ne bom nič posodil!« Krzneni plašč »Dragi mož. Ali veš, da je moj krzneni plašč star že deset let?« »Nič se ne sekiraj. Medvedka ga je nosila vse življenje, pa je ostal do konca lep.« Zadnji krik »Gospa, pomerite tole obleko. Je zadnji krik mode!« »Saj hi jo, pa me je strah.« »Česa!?« »Zadnjega krika svojega moža!« Dilema »Mojca, zakaj si tako zamišljena?« »Moj fant ima še eno punco. Sedaj pa ne vem. ali vara mene z njo ali njo z mano!?« Slab ljubimec »Veliko sem že slišala o tem, kakšni ste v poste' Iji,« je rekla tajnica direktorju, ki jo je poskuša osvojiti. »Ah, saj nisem nič posebnega!« »Torej mi sodelavke niso lagale!« Narkoza »Mojca, tako te ljubim. Kaj bi ti moral dati N en sam poljub?« »Narkozo!« Več veš — več veljaš Direktorja sedita na poslovnem sestanku. »Tajnico bom mora! odpustiti, ker nič ne ve-»Jaz pa svoje ne morem odpustiti, ker preve ve!« Alibi “Gospodična, kje ste bili v noči s 24. na 25-gust?" “V postelji." “Imate pričo?" “Seveda! “Povejte njeno ime!" ... “Trenutek, samo v koledarček moram p°& dati..." J Razpis seminarja Kaj je treba vedeti o delavskem soupravljanju - 2. del Seminar bo 16. in 17. aprila v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. Rmgram priporočamo članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom ter drugim sindikalnim predstavnikom. pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov de-J2^osti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. PROGRAM: ~ Vloga sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih re-p citatov družbe. redavatelj: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. p Kolektivne pogodbe in soupravljanje. edavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS. Vioga in pristojnosti sveta delavcev in delavskih predstavnikov v organih omžbe (delavskih predstavnikov v nadzornem svetu družbe ter delavske-__ direktorja, predstavnika delavcev v upravi družbe), _ obnosi med svetom delavcev in drugimi delavskimi predstavništvi, _ . °munikacijska razmerja med delavskimi predstavništvi in delodajalci, p^ušnj® na področju uresničevanja soupravljanja v Sloveniji. edavateljica: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS _ ^oopravljanje na ravni kapitalsko povezanih družb, _ Popravljanje v multinacionalkah, p e^r°pski sveti delavcev. eoavatelj: Milan Utroša, sekretar ZSSS kataVe na izPolnieni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindi-s °v Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 8. aprila 2002. Cena ng 'oarja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 18.0000 tolarjev K PelBženca. Prijavnici je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Dri ki?c^0 nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pišit «'d'd-' št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pričel'6 'seminar, sklic na številko 43". Stroške seminarja za člane svetov nast Cev ^ri*e skladno z zakonom delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti ba 'anjeni v Sindikalnem izobraževalnem centru (SIC) v Radovljici, je trese n navesti P°d ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane govPOravnai° v ®l<-: (Polni penzion v dvoposteljni sobi je 8.130,00 SIT). Od-tei n'6 na vPrašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, 23 17 3 41 238, in pri Ireni Prusnik, tel.. 01/43 41 249, številka faksa 01/ Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS PRIJAVNICA za seminar ZSSS Kaj je treba vedeti o delavskem soupravljanju - 2.del 16. in 17. aprila v SIC v Radovljici Ime in priimek:.................... Datum rojstva:..................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:...... Naslov doma:....................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:.............................................. Član sindikata dejavnosti Slovenije (navedite katerega):................................................... Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:................................ Predsednik sindikata družbe: DA NE Drugo (navedite):...................................................... Telefonska številka; doma:...................; v službi:............... Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: V..........................Datum: Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. Razpis seminarja Pomen, vloga in načini dela nadzornega sveta ------------------------------------------------------------------- sr,K1'nar 130 v četrtek, 4. aprila v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, 16/1, od 9.00 do 16.45 ure. Pon ram PriPor°čaiTio delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gos-in farskih družb, članom svetov delavcev ter sindikalnim funkcionarjem jn ^kovnim delavcem sindikatov dejavnosti, območnih organizacij ZSSS 2a udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so L^Vzeni v ZSSS. PROGRAM: ^ 'en 'm vloga nadzornih svetov CZOrni sveti v Sloveniji: praksa, problematika, odprta vprašanja, lipJl ln.0Pravni okviri delovanja nadzornih svetov, " nadzornih svetov, razrn' delovania in sestava nadzornih svetov, Pan,6'*9 ra6'! nadzornimi sveti in skupščinami ter upravami, iPi6naj6vanie uprave, °Vanje in odpoklic članov nadzornih svetov, - temeljne vloge in odgovornosti nadzornih svetov pri upravljanju. Predavatelj: Leonardo F. Peklar, univ. dipl. prav., strokovnjak za trg vrednostnih papirjev, glavni direktor družbe Socius Načini dela nadzornega sveta - nadzorni sveti in organizacijska kultura: vzroki in posledice, - lastnosti in vrednote ter vloga znanja, - sinhronizacija delovanja članov nadzornega sveta, - poslovna etika in morala, - sinhronizacija dela nadzornih svetov, - samoocenjevanje dela posameznih članov nadzornega sveta in tega organa. Predavatelj: mag. Marjan Peršak, spec. managementa in magister sociologije, strokovnjak za korporacijsko kulturo in strateški management, direktor Inštituta DSP ter direktor Centra za usposabljanje in razvoj pri družbi Socius. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 28. marca 2002. Cena seminarja je 18.500 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki ter DDV). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pri NLB, št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 42”. Odgovore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238, ali pri Ireni Prusnik, tel. 01/43 41 249. Številka faksa je 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnico smo objavili v prejšnji številki NDE. a enotnos is nTaman št. 10 / 14. marec 2002 NAGRADNA KRIŽANKA OSEBA, KI IMA POGOSTO TREMO ZGOD- NOST (VERNA PLOŠČA LUKA V ALŽIRIJI IT. FAŠIST. POLITIK (GALEAZ-ZO) STANJE POČENEGA POŽERUH, ŽERUN SEKTA NAGCEV DRŽAVNA BLAGAJNA OSKAR KOGOJ IT. POLITIK (LAMBERTO) OSEBA Ž. SPOLA TANTAL GORA V JULIJCIH NAŠA ALP. DOLINA STAR FR. PLES SL. PISATELJ (FRAN) DEL AVTO. MOTORJA SRBSKA IGRALKA SL. PESNIK (IVAN NEPOMUK) IT. SLIKAR PESEM MESNI IZDELEK JAPONSKI BORILNI ŠPORT TRUP MALIK GREDELJ NA DNU LADJE POLDNEV- NIK BARIJ TELESNA STRAŽA NEGATIVNO NAELEKTREN ION OVCA NOETOVA BARKA S0K8AT0V TOŽNIK SL. GLEDAL IGRALEC (JOSIP) GOSPODAR. ZDRUŽENJE SREDIŠČE GORENJSKE LINDA EVANS NAVIGACIJ. NAPRAVA KRILOV IVAN SVETOVNO MORJE STEBLO TRTE ZAPRT BALKON V NADSTROPJU PLAVALNI SLOG UDARES S PLOSKO ROKO SL. BASIST (JUAN) KRAJ NA VIPAVSKEM GLAVNI ŠTEVNIK TURŠKA LUKA OB SREDOZEM. MORJU SL. SLIKAR (FRANCE) RUSKA SL. PISAT. (JAKOB) '.GANA PIJAČA IZ ŽITA TV ZASLON DAVID OJSTRAH JAP. POSODA ZA ČAJ VOJVODIN. )ZAR. MESEC FEBRUAR KRAJ V SOŠKI DOL. ZAJEDA- VEC KLOP DANSKI OTOK V MALEM BELTU NOJU PODOBEN AVSTRAL. IC MANJŠE VEDRO IVAN BAN ČEŠKI PISATELJ ČAPEK DVOŽIVKA (MNOŽ.) DODATEK K POGODBI GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 10 (14. 3. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat^ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davcn .................................................. številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka’ 25. marca 2002. Pravilna rešitev gesel iz 8. številke Nove Delavske enotnosti: 1. SKAKAL CI, 2. BRONASTA KOLAJNA, 3. FRAS, ŽONTA, KRANJEC, PETERKA. Na' 3:................................................... grado 5000 tolarjev prejme Milan Osterc, Volkmerjeva 22, 2250 Ptuj.