IZ NAŠIH KOMUN Povesi o prihodnosti Ne samo v šmarsld občini, ki velja še danes za močno zaostalo, povsod so v zadnjih desetih letih napravili krepak korak naprej. Zaustaviti pa se ne smejo nikjer. Oni dan so se zbrali v Šmarju pri Jelšah predstavniki ZK in SZDL ter se posvetovali o prihodnosti. To opravičeno rečemo, ker so u- gotavljali, da morajo gospodar- ske organizacije pripraviti deset- letne delovne programe, na osno- vi katerih se bo načrtno utrjeva- lo gospodarstvo občine. IZOBRAŽEVALNO SREDISCE ZA STEKLARJE V steklarni so se odločili zgra- diti četrto talilno peč, svojo eks- perimentalno peč gradi tudi stek- larska šola, ob kateri se pričenja razvijati prvi jugoslovanski inšti- tut za steklo. Pravijo, da bo za utrditev šole, opremo in novo peč v šoli potrebno kmalu investirati 35,000.000 dinarjev, ki jih ne bodo mogli črpati iz lokalnih virov. Za to pomembno delo bi bilo po- trebno, da bi prispevale svojo po- moč tudi ostale steklarne, saj bo- do imele vse steklarne korist od tega stelclarskega izobraževalne- ga središča v Kog. Slatini. Posebne pogoje za razvoj so si ostvariii tuui v oortnein podjetju »Ključavničarstvo«, ki postopo- ma prehaja že v industrijsko pod- jetje. Serijsko so že pričeli pro- izvajati polnilne stroje za stek- lenice, v načrtih pa imajo tudi proizvodnjo krogličnih ležajev. Desetletni delovni program, ki ga bodo nedvomno pripravili, bo vse- kakor nakazoval korenito preo- brazbo tega podjetja. ZDRAVILIŠČE BO SPREMENILO SVOJ OBRAZ Pomenili so se tudi o proble- mih v gostinstvu, ki so dostikrat zelo zamotani v Rogaški Slatini. Poleg Zdravilišča delujejo tam še tri gostinska podjetja, med kate- rinu so vcasin Kar euone raziuce. Nekateri menijo, da bi bilo pri- merno, če bi se združila pod enot- no vodstvo, drugi pa so mnenja, da je konkurenca potrebna. O tem bodo morali temeljito premisliti in upoštevati tudi to, da je zdra- vilišče in letovišče namenjeno tu- di našim delovnim ljudem. Veliko pričakujejo še od gradnje osred- nje zdraviliške stavbe, za katero so elaborati že pripravljeni in jo bodo predvidoma pričeli graditi spomladi 1963. Takrat, pravijo, bodo rešili precej ugodno tudi vprašanje prostorov. Vse investi- cije, ki so jih uporabljali doslej, so večinoma vložili v obnovo ob- stoječih objektov, vse premalo pa za modernizacijo teh, kar bi ob vedno večjem obisku bilo res po- trebno. Da, obisk je v porastu: leta 1953 so zabeležili 151.000 noč- nin, zdaj pa že 244.000 nočitev, kar je občutno več. Vsekakor bo Rogaška Slatina v prihodnjih le- tih spremenila svoj obraz, kakor to terja novi čas. IMENSKO POLJE — SRiiimSCli: ŽIVINOREJE Kmetijstvo na Smarskem tudi dozivija odločilne spremembe. Se ni doigo, ko so iz manjših kme- tijskih zadrug nastale štiri ob- sežne zadruge in se je okrepilo tudi Kmetijsko gospodarstvo Šmarje. PravKar pa se posvetu- jejo, da bi bolj smotrno in enot- no gospodarili na področju celj- ske občine. Morda t>i bilo resnič- no primemo, če bi velik agrokom- binat usmerjal celotno kmetijsko proizvodnjo/ Kdo ve, kaj bo še v prihodnjih desetih letih? Prepri- čani pa smo lahko, da bo tudi kmetijstvo, ki je na Smarskem naj"obsežnejša gospodarska zvrst, doživelo odločilno prebujenje. Imensko polje, doline ob Mestin- ščici in Bistrici, te bodo prav go- tovo središče šmarske živinoreje, saj bodo po ureditvi posotelske- ga vodovja izredni pogoji. ŽELJE PO PREDELOVALNEM OBRATU Danes je v šmarski občini 36 gospodarskih podjetij, ki pa niso povsod najboljše razvita. Očitno so najboljše utrjena steklama »Boris Kidrič«, Ključavničarstvo, Oblačila, Zdravihšče. Ljudje bi želeli, da bi kakšno podjetje osno- vali še nekje v Obsotelju, kjer trenutno ni ničesar podobnega. Morda bi uspeval kakšen prede- lovalni obrat kmetijskih pridel- kov, ki si ga prav kmetje želijo najbolj. O prihodnosti so se po- svetovali v Šmarju pri Jelšah, to- da dobro se morajo zavedati, da je prihodnost odvisna od priza- devanja vseh občanov in uteme- ljenega načrtovanja, ki mora imeti kritje v delu in proizvodnji občine. Dr. Viktor Lorger sedemdesetletnik V prijetnem razpoloženju je pred dnevi proslavljal šmarski ro- jak in zdravnik dr. Viktor Lor- ger svojo sedemdesetletnico. Za- koreninjen v svojem ljudstvu o- krog Šmarja pri Jelšah je 36 let opravljal humano dolžnost zdrav- nika, ki v najtežjih trenutkih po- maga tistim, ki iščejo njegovo po- moč. Se ni tako dolgo, ko smo pi- sali, kako se je razvijala zdrav- .«-':vena prosveta na Smarskem, pri čemer je jubilant opravljal pio- nirsko delo. Se danes je klen in vedno razpoložen ter z zadošče- njem gleda, kako se razvija kraj in celotna občina. Sodoben zdrav- stveni dom, ki so ga pred nedav- nim spravili pod streho v Šmar- ju pri Jelšah, je nekaj, o čemer je jubilant nekoč samo sanjal la- hko. Napredek je lep in pogled na to izvablja jubilantu srečen na- smeh na obraz. Vsi na Smarskem mu želimo, da bi še dolgo vrsto let uspešno de- loval med nami in zdrav užival plodove svojega vztrajnega dela. Ljudje med seboj Poznam ga že vrsto let. Profe- sor je. Kdo ve koliko mladih lju- di je naučil spoštovati in spozna- • vati svojo domovino, kdo ve ko- liko rodov je naučil našega pra- vilnega jezika. Ce k temu prište- jemo še lijegovo zavestno delo v boju proti fašističnim osvajalcem naše zemlje, po zadnji vojni p>a še vsestransko pomoč, ki jo je nu- dil ne le kot odličen pedagog, tem- več tudi kot delaven človek pri izgradnji naše upoštevane domo- vine, lahko njegovo življenje oce- nimo kot zelo plodno in uspešno. Ko se v svoje domače mesto vračajo njegovi bivši učenci, zdaj že odrasli ljudje, ga spoštljivo po- zdravljajo. Ne le zato, ker imajo pred sabo osivelega moža, temveč tudi zato, ker jim je njegov nauk pri vsakodnevnem delu koristen. Pred nekaj dnevi sem stopala za njim po ulici. Iz premišljeva- nja me je zbudil glasen pozdrav treh deklet. Pozdrav je veljal nje- mu. Kot on, tako sem bila tudi jaz pozdrava vesela. Toda. kako sem bila osupla, ko so dekleta za hrbtom svojega profesorja plani- la v pritajen »-hi, hi, l^i-«! Kakor da so doživele ne vem kakšne burke. Dopovedovala sem si, da gle- dam preostro, da mladi ljudje pač ne morejo biti tako resni kot smo odrasli, da je to mladostna neug- nanost in razigranost. Vendar me je ob vseh teh opravičilih nekaj le motilo; dekleta namreč niso bi- le one male deklice s prvih šolskih klopi. Med njimi je bilo celo ti- sto dekle, ki mi je pred dnevi go- vorilo, da ima namen postati uči- teljica ... Zal mi je dekleta, žal mi je za vse. ker ne znate spoštovati in žal mi bo za vas, če boste tudi ve morale kdaj zaradi mladostne ne- ugnanosti zatisniti oči pred svo- jimi dijaki in šteta kot »-iskren-« tudi tisti pozdrav, ki ga bo sprem- ljal pritajen «-hi. hi, hi-«. D-ca Teden varnosti v Laškem v Laškem so v tednu varnosti organizirali v prostorih za druž- bene organizacije razstavo, ki pri- kazuje sredstva za higiensko teh- nično zaščito, podatke o številu nesreč, vzroke nesreč itd. Lani so to razstavo v Laškem ocenili kot najboljšo v okraju. Razen tega so v tem, tednu ime- li predavanja in razgovore o ne- srečah in vzrokih nesreč pri delu in izven dela v vseh laških pod- jetjih. Da bi tudi svojci delavcev spoznali nevarnosti pri delu in delavce nanje tudi doma op)ozar- jali, so pivovarno v tednu varno- sti obiskali svojci tamkaj zapo- slenih delavcev. -m- Pohiteti je treba v laški občini so doslej spre- jeli pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka le v trgov- skem podjetju Izbira, v kmetijski zadrugi in še v dveh manjših podjetjih, v laškem mdniku pa so dali te dni pravilnik v razpravo. V drugih podjetjih pa šele pra- vilnike pripravljajo, kar kaže, da bo potrebno izdelavo pravilnikov o delitvi odhodka pospešiti. -ma- O delu podkomisij . . . Podkomisije pri komisiji za družbeno upravljanje pri občin- skem odboru SZDL so deloma že pričele s svojim delom. Na prvem skupnem sestanku so se njihovi člani seznanili z nalogami, katere bodo morali opravljati kot po- možni organi občinskega odbora SZDL. Pri svojem delu bodo vse- kakor morali sodelovati z krajev- nimi odbori SZDL in njihovimi sekcijami. Svoja poročila o delu bodo podkomisije podajale na se- jah odbora SZDL. Med prvimi, ki bo poročila podala bo podkomi- sija za kmetijstvo, ki bo obrav- navala nadaljnji razvoj te pano- ge v občini in sicer proti koncu tega meseca. L. V. Krvodajalska akcija v občini Mozirje je bila pred dnevi končana krvooajalsKa aK- cija. Odvzem krvi je bil v Ljub- nem ob Savinji in Nazarju. Ak- cija je dobro uspela. Računajo, da bo z naknadnim odvzemom krvi v kraju LUCE, ki je zaradi poplave tokrat odpadel, letošnja akcija presegla vse dosedanje, saj računajo na 150 odvzemov krvi več kot prejšnja leta. Akcijo je vodila organizacija Rdečega kri- ža ob pomoči dmgih političnih organizacij zlasti še sindikalnih podmžnic. -er O šolskih problemih Občinski sindikalni svet v Slo- venskih Konjicah je pred kratkim obravnaval financiranje šolstva na področju občine. Iz splošnih podatkov je bilo razvidno, da so pri tem še nekatere težave, ki jih bo potrebno urediti do konca te- ga leta. Zato so odborniki pripo- ročali posebni komisiji, da pri- pravi potrebno gradivo in pred- loge, ki bodo kasneje podani po- litičnim organizacijam v občini za obravnavo. Prvič bodo praznovali v Bistrici ob Sotli bodo 22. no- vembra prvič praznovali svoj kra- jevni praznik. Minilo je dvajset let, odkar so prebivalce ob Sotli prav v novembrskih dneh izga- njali iz domov, kjer so v miru živeli že stoletja, in jih odpeljali v tujino. V spomin na težke do- godke so Bistričani proglasili svoj krajevni praznik, ki ga namera- vajo prav slovesno proslavljati. V jutranjih urah bodo uprizorili na- pad na Bistrico, nakar bo akade- mija in pogovor s prvoborci Ko- zjanskega odreda. Odslej bodo vsako leto na isti dan praznovali. VAŠE VRSTICE KDO JE KRIV Tovariš urednik! »Kdo je kriv?« se sprašujejo Laščani in okoliški prebivalci že tri mesece, da so nam vzeli edino knjižnico, kamor smo hodili ob prostem času nabirat kulturno znanje. Občinski ljudski odbor v La- škem je namreč pred tremi me- seci izdal odlok o izselitvi knjiž- nice iz dosedanjih prostorov, ker so se v ta prostor vselili grad- beni delavci, ki v bližini gradijo zgradbo, namenjeno za sestanke družbenih organizacij in seje ob- čine. Delavci bodo ostali v teh prostorih najmanj eno leto. Knjižnica pa se je »preselilac v zaboje, ki počivajo v premajhnih prostorih TVD Partizan. Društvo Partizan se je usmililo knjig, ki sedaj tu spijo spanje pravičnega. Predsednik odseka za knjižni- co pri društvu Svoboda je sicer dejal, da bi radi odprli knjižni- co, vendar je prostor, kamor so knjige prenesli, dosti premajhen za normalno poslovanje. Cez leto dni šele, ko bodo zgradili poslop- je za družbene organizacije, kjer bo dobila svoje prostore tudi knjižnica, bo knjižnica začela redno poslovati. Ker pa je leto dni le preveč dolga doba, da bi knjige ležale kot mrtvi kapital, zlasti še, ko se bliža zimski čas, v katerem po knjigah najbolj posegajo, menijo pri občinskem svetu Svobod, da bo potrebno vendarle ta problem na en način le rešiti. Prepričan sem, da je knjižnica v takem mestu kot je Laško iz- rednega pomena in bo potrebno ta problem čim prej rešiti, četudi bo treba poslovati v premajhnih prostorih doma Partizan. Bolje nekaj kot nič! Leš Ker je preselitev knjižnice Svo- bode v Laškem v neprimerne prostore, kjer ne more poslovati, dvignila precej prahu med La- ščani, o čemer so se razpisali tu- di nekateri časopisi, smo se za- nimali kaj je na stvari. Politični in oblastni predstav- niki v laški občini so nam fflede tesra pojasnili, da se je knjižnica zares morala začasno preseliti zaradi firradbenih del v bližini stavbe, kjer je do seda i bila, ker so so v prostore knjižnice vselili gr-^dbeni delavci. ^^enijo pa. da ne bi bilo tk>- trebno. da knjige ležiio v zabo- jih. saj so predlpsrali 0dne- zaposlena«, čeprav čutim, da mi moja volja do dela tega ne na- rekuje. Ob vsem tem se vprašujem; ali se res za vajence te stroke ne more urediti drugače? Čeprav imam ta poklic rada, mi je žal vsakega dekleta, ki se odloči zanj, saj vem, kakšna pot je pred njo. In slednjič, v drugih poklicih se delodajalci kvalificirane de- lovne sile veselijo, jim nudijo celo možnost napredka, pri nas iia se z dnem. ko »uradno« prene- haš biti vajenec, »kolo sreče« ustavi. Ali ni škoda let, ki jih mlad človek izgubi z učno dobo, za industrijo bi se namreč lahko usposobil tudi brez te kvalifika- cije. -Ml- Čitajte CELJSKI TEDNIK Mlad kolektiv VELIKI USPEHI Današnji Elkroj v Mozirju je nastal iz nekdanje preproste de- lavnice, ki je premogla le en sani idvalni stroj, eno mizo in nekaj polic; vse ostalo je bila privatna last Mojster Lado Matko in štir- je pomočniki so se z izredno vol- jo vrgli na delo. V dobrih desetih letih je Elkroj zmagal. Uvrstil se je m^ največje delavnice te vr- ste. Človek težko razume, kako se je mogel mlad kolektiv brez bo- gatih izkušenj tako hitro prebiti v ospredje in resno ogroziti druge obrate, ki imajo tradicijo v tej proizvodnji veliko let več kot ELKROJ. Zato sem v pogovoru s tovari- šem Matkom in nekaj člani u- pravnega odbora — bilo je po se- ji upravnega odbora — najprej vprašala: »-Kako vam je vse to uspelo?-« Trije činitelji so omogočili EL- KROJU. da se je prebil na zače- tek seznama modne konfekcije. Glawio zaslugo za vse lahko pri- pišemo predvsem samemu kolek- tivu. Brez izredne prizadevnosti vsakega člana kolektiva, ki je ta- krat štel le šest ljudi, bi ne šlo. Prostovoljno delo ob večerih in tja v noč, zlasti pa prvi uspel po- skus serijskega dela za maribor- sko podjetje je pomenil velik na- predek. Prihajala so vedno nova naročila in vsak, tudi najmanjši uspeh je bil nov spodbudnik za delo. Drugi činitelj uspeha je kako- vost. Glede tega so pri ELKRO- JU zelo strogi. — Izdelek se mora zares "-zrini- ti skozi šivankino uho-«, preden ga damo iz rok — je dejal tovariš Matko. Tako smo prepričani, da ne bo reklamacij in da ne bomo izgubili hitro pridobljenega slo- vesa. Tretje »bojno orožje« ELKRO- JA so cene. Kolektiv je hitro do- umel, da bo mogel osvojiti širši okoliš in premagati privatno kon- kurenco le s cenami. Le^te so mu omogočile hitri prodor. Po vsem tem so upravni or- gani sklenili razširitai delavnico in povečati proizvodnjo. S kre- ditom so si omislili opremo, ure- dili delavnico na dva oddelka: na oddelek po meri in oddelek se- rijskih naročil ter so kot edini v Savinjski dolini razprostrli mre- žo odjemalcev daleč po Sloveniji. Naročila prihajajo od vsepov- sod: iz Maribora, Celja, Sloven- skih Konjic, da o bljižnjih in dalj- njih krajih Savinjske doline sploh ne govorim. — In če povemo, da je delav- nica pričela z delom leta 1947 in da se je takratni letni promet su- kal okoM milijona, lahko danes zapišemo, da planiramo letos 20 milijanov. Številke so vsekakor dovolj zgovorna Ce povemo, da je ko- lektiv pričel z enim šivalnim strojem, da pa jih zdaj v delav- nici kar mrgoli — je razvoj več kot viden. Prav s temi specialni- mi stroji so lahko dosegli pri serijski proizvodnji zvišano storil- nost in s tem kajpak nižjo ce- no uslug. Zato se ves kolektiv z vso vnemo pripravlja na sesta- vo pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. — In končno: velike zasluge za naš razvoj moramo pripisati tudi podjetjem, ki so nas v težav- nih dneh podprla z naročili. To so LIN-Nazarje, GG-Nazarje, Zg. Savinjska KZ Mozirje, »Gorenje-« iz Velenja, Rudnik lignita iz Ve- lenja ter Pivovarna Laško. Brez teh podjetij bi tudi naša dobra volja ne zalegla in ELKROJ bi shiral ali omagal. Vse naše delo, prav od prvih začetkov pa do danes, je neneh- no spremljala občina. Da je EL- KROJ postal to, kar je, namreč središče modne konfekcije v Sa- vinjski dolini je nedvomno zaslu- ga mozirske občine, podjetij in požrtvovalnega kolektiva. Mi M.