Jos. KI.
Ha razgledu«
Nismo prijatelji glodanja prijetnih ali neprijetnih spominov. Le v toliko nas zanima preteklost, v kclikor odseva iz nje dosledna logika razvoja človeške družb«, v vseh panogah kulturnih pravic, v kolikor je torej učiteljica za bodočnost. Dobro ®e zavedamo, da je današnji organizem j! 5° hrbteničnega mozga, da bodo osiveli se marsikakemu nesebičnemu javnemu delavcu lasje, preden se bo bistveno obrnilo na bolje, prepričani pa smo obenem rdno, da vstaja na obzorju naš dan, dan notranjega prerojenja posameznikov. In to Preforenje je začetek konca gospodstvu svobodomiselstva in iz njega izhajajočega apitalističnega gospodarskega sistema, or tudi začetek konca materialističnega socializma, ki je kot kapitalizem pro-nasilje za sredstvo v dosego svojega nattena.
■^k° se ozremo nazaj v eno desetletje k , jzbruhom svetovnega požara, v do-o. ki pomenja generalni poh^cd marksi-lene ideje, bomo videli, kako se je ves ®J i od kapitalistične i od socijalistične Plati vodil ne proti socializmu, odnosno Proti kapitalizmu, marveč oba skrajna si Ostema kapitalizem in socializem sta korakala proti enemu skupnemu nasprotni-*cu: proti sv. Cerkvi. In vendar je bil že
E red 150 leti vržen odločilni vpliv sv. sto-ce iz vseh evropskih dvorov, iz vseh ljudskih zastopov, iz vseh državnih zbornic, ker po načelu svobodomiselstva je bila država v svojem krogu sama svoja gospodarica, svoj lastni Bog: kar je veljalo za državno pridobitev je držalo. Ali je bilo to pridobljeno pravičnim ali krivičnim potom, ali v smislu dekaloga ali ne, je bilo ^žavnikom zadnjih dveh stoletij čisto vse-®no: »Državni interes« zahteva, a država z **og in basta, Cerkev pa naj sc briga svoje cerkvene zadeve, v državo naj ne vtika s svojimi zopernimi opomini
ln grožnjami-----------Tako je delala Ev-
ropa. A kapitalisti in socialisti so ji znali Unuti umazane roke, odpadke in gnojnico Pa so zmetali na Cerkev, ki je bila v ce-°ti potisnjena na stran in kateri je bil po načelu »de non interventu« odvzeta vsa-~a možnost vplivanja. A držav v Evropi ]e mnogo, državnikov seveda še več. Prve i" drugi so gromadili krivico na krivico, Interesi so se križali čimdalje bolj, mreža zapletljajev se je zavozljavala z nedogle-j®o naglico, tla so se vulkanizirala in na Koncu koncev je počilo, in doživeli smo svetovni požar, kjer so padali, umirali in Prelivali kri miliioni in milijoni človeštva, vzgojeni po načelih taistega svobodomiselstva, ki je tako dolgo pripravljal iz sebe Poiom, gnani nad brata od tistega bogo-tajstva, ki je propovedovalo ljubezen do Miinjega samo zato, da je krilo pod to krinko 6voj nož nasproti Cerkvi, proti ka-feri si ni upalo nastopiti z odprtim vizirjem. To, kar smo doživeli v svetovni vojni, ,e en sam velik dokaz, kako pogubno je svobodomiselstvo, ki je spočelo načelo pra-vice močnejšega nad šibkejšim, kako kruto se maščuje isto nad svojimi lastnimi evangelisti in v kako globok prepad je pahnilo *rt«v človeške družbe.
A doživeli smo čudo: Mesto, da bi “ilo človeštvo po teh strašnih preizkušnjah obrnilo ost proti svobodomiselstvu, se je bolj obrnilo proti Cerkvi, ki je zakrivila eno samo zlo: Skozi celo vojno je Prosila: Nehajte, nehajte s klanjem. Straha bo odgovornost pred sodnikom! — A oogovi so udarili s slepoto tistega, ki ga sovražijo. Svet je besnel še bolj, verujoč Svojim voditeljem, da je prišel šele sedaj
^ločilen trenutek------------
Skala sv. Cerkve pa stoji Lrdno, nepremično. Na njej se leskeče dekalog: Kdor ga
ne izpoflnuje, bo pogubljen. Če se mu Protivi človeška družba, bo uničena družba. — Nihče, ki ne spoštuje Boga in nje-fiove postave, ne bo srečen, Tu/Ji človeška dfužba ne. — In v svetif sc je nekaj zganilo. Komaj slišno sc čujejo glasovi, ki hrepene navzgor. Junake mamona pa je strah kaj bo?
Mi smo vedeli naprej. Ko sc bo človeštvo izbesnelo, bo uvidelo, da je besnelo * napačno smer. Nato se obrne. In tedaj no konec kapitalizma in materializma. Brez ječ, vešaJ in krvi. Samo konec ju bo. Da bi prišel čim preji
Katoliški shod u Zagorju.
Zagorje, 25. septembra. Danes se je vršil tu velik katoliški shod za šmartinsko dekanijo. Na ta shod je došlo okoli 4000 ljudi iz cele dekanije in iz bližnjih delov ; moravške dekanije. Samo iz Litije je došlo nad 600 oseb. Že po prihodu prvih vlakov je zborovala »Županska zveza«. Govorili so: Lebinger. posl. Sušnik in urednik Kremžar. Takoj po tem zborovanju se je razvil po Zagorju velik sprevod, nakar so se množice zbrale na trgu pred al-larjem. Tu je g. knezeškof dr. Jeglič imel gorečo pridigo, nakar je služil sv. mašo, med katero je prepeval močan pevski zbor. Po sv. maši — kakor tudi med sprevodom — je igrala rudniška godba.
Nato se je vršilo zborovanje, ki ga je otvoril g. kaplan Kos; za predsednika je bil izvoljen g. dekan Rihar. V stvarnem in lepem govoru je posl. Sušnik govoril o šolskem vprašanju na način, ki je razgrel vse poslušalce. Nato so se vršili pozdravi. Litijski župan Lebinger je pozdravil shod v imenu občine Litija in v imenu županov litijskega okraja. Prebral je pozdrave iz županstev, kar je vzbudilo
veliko navdušenje. Prisrčen pozdravni govor je v imenu katoliškega učiteljstva govorila učiteljica gdč. Jagrova. Ljudstvo je prirejalo kat. učiteljem prisrčne ovacije. Nato je govoril urednik Kremžar q*ti-sku in o socialnih razmerah sedanjega časa ter o njih vzrokih. Končno je zborovanje pozdravil župan Gale.
Po litanijah, ki jih je imel g. knezo-škof, se je zborovanje nadaljevalo. V imenu deklet Marijinih družb sta govorili dve dekleti, ki sta vzbudili splošno navdušenje. Nato je govoril g. Smodej o mladinski organizaciji in katoliških načelih, kaplan g. Sparhakl o socialnem vprašanju in domačin g. Hrastelj. — Nato je župan Lebinger prebral resolucije, ki so bile z navdušenjem sprejete. K sklepu je gosp. knezoškof podelil zborovalcem apostolski blagoslov. — Po zborovanju so Orli priredili na trgu telovadbo, ki je lepo uspela. Vsa prireditev je bila mogočen dokaz katoliške zavesti našega ljudstva. — Socialističen »protiklerikalen« fhod v Zagorju je doživel fiasko.
Velika zarota proti kralju lUefesaodru
odkrita?
Beigrad, 26. septembra. (Izv.) ^Pravda« objavlja brzojavko iz Pariza, da je francoska policija odkrila komunitično zaroto, ki je nameravala izvršiti atentat na kralja Aleksandra. Razdeljena je bila
na več oddelkov, ki so bili razvrščeni od mesta Menton na italijansko-francoski meji preko cele Italije in v Jugoslaviji do Vinkovcev. Podrobnosti še niso znane.
HEsirnosi na albanski meji.
Beigrad, 25. sept, Presbiro poroča: Pooblaščeni smo izjaviti, da naše čete niso prešle demarkacijske črte, temveč se nahajajo daleč od nje na Črnem Dri-mu, na postojankah pred Klanjo. Tiranska vlada je osredotočila v tem sektorju preko 3000 ljudi in te njene čete so prekršile demarkacijsko črto, ki jo^mi držimo že od leta 1918. Potisnili so naše slabe predstraže ter zavzeli nekatere vasi, med katerimi so Aras, Dardu in Sinaj. Naša vojska je zopet zavzela vasi v tem del“ demarkacijske črte. Medtem so 20. t. m. neredne čete ponovno napadle naše čete na postojankah pod Klenjo. 21. t. m. je sledil napad albanskih regularnih čet. Napada se je udeležilo okoli tisoč mož s dvema topovoma in dvanajstimi strojnicami. Albanske čete so prešle na našo stran demarkacijske črte. Z naše strani so
se podvzeli vsi potrebni koraki, da se albanski napad odbije ter vzpostavi demarkacijska črta. Kraljeva vlada je preko svojih zastopnikov opozorila velesile in zvezo narodov na vse te napade in nevarnosti, ki morejo radi njih nastati.
Podgorica, 25. sept. Albanske čete na naši meji so ojačene v velikem številu in sicer s četami, k’ so bile na fronti proti Miriditom. Odkar so došla ta ojačenja, je postopanje albanskih čet napram našim postalo zelo izzivalno. Po vsem se sklepa, da pripravljajo Albanci napad na naše ozemlje.
Elbasan, 25. sept. V Albaniji se vrši velika mobilizacija. Tiranska vlada je odredila, naj vsak okraj postavi šc 50 mož, kar bi dalo okoli 3500 vojakov. Vsi mobiliziranci se pošiljajo na jugoslovansko mejo.
Illažarsba piipraolfa napad na Slooaško.
Praga, 25. sept. V poročilu »Tribune« o situaciji v Bratislavi se trdi, da so ma-žarski agitatorji jeli vznemirjali vzhodno Slovaško in karpatsko Rusijo. Dokler se likvidacija pustolovščine v Burgenlandu
ne bo dala obejktivno pregledati, se zdi, da je podjetje v Zapadni Mažarški samo stranska akcija, ki je naperjena proti Slovaški, proti kateri je bil osnovan širokopotezen napad.
jpriiji£ei>i£ prid odstopom?
Beigrad. 26. septembra. (Izv.) Iz popolnoma zanesljivega vira se doznava, da je minister policije Stclozar Pribicevič pred svojim odhodom v Zagreb izjavil, da bo takoj, ko se vrne iz Zagreba, odstopil kot minister.
Srditi boji na irskem.
Belfast, 25. sept. Sinoči je moralo tukaj vsled nemirov nastopiti vojaštvo. Četa oboraoženih protestantov je obkolila katoliški del mesta. Katoliki so se trdovratno branili in razvil se je pravcati boj. Šele ko je posegel vmes oklopen policijski avtomobil, se je boj nehal. Vsega skupaj je bila ena oseba ranjena, veliko ljudi pa je lahko poškodovanih. Zjutraj se je v mestu zopet streljalo iz pušk. Sedaj korakajo vojaške patrulje po mestu in delajo mir.
VOLITVE NA ŠVEDSKEM.
Stockholm, 24. sept. Doslej se je moglo zaznati za izide volitev v drugo zbornico v 28 volilnih okrožjih na Šved-
skem. Prvič so se sedaj udeležile teh volitev tudi ženske, ki so se poslužile svoje pravice v polni meri. Socialni demokrati imajo doslej že 61 mandatov, od teh so si jih 13 nanovo pridobili. Konservativci imajo 61 mandatov, liberalci so jih dobili 20, izgubili 5, kmetska zveza je pridobila 10 mandatov, 2 pa je izgubila. Komunisti in levi socialisti so pridobili dva mandata.
Povišane poslanske dnevnice.
fielgrari, 36. septembra. (Izv.) Kakor se doznava bodo dnevnice poslancev v kratkem povišane. Ker se je v zadnjem času življenje v Belgradu zelo podražilo, je namreč mnogo poslancev poslalo na predsedstvo skupščin« prošnje, da se dnevnice povišajo. Na eni prvih sej bo na dnevnem redu predlog, da se poviša dnevnica od 120 na 150 dinarjev ali 600 kron dnevno. Poslanci, ki so riani zakonodajnega odbora pa bodo poleg tega dobivali še 50 dinarfev dnevno, torej 200 dinarjev ali 800 kron. (To bi bilo že prav, ko bi delovanje vladne večine, katera to predlaga, bilo kaj vredno.)
Sirite „110111 £HS“
I aiija in mi.
Beigrad, 25. sept. Z ozirom na nekatere vesti iz Italije, da se je zadnje čase pričela javljati v italijanskih parlamentarnih krogih nova struja, ki je za direkten sporazum z Jugoslavijo v odprtih vprašanjih, je belgrajska Politika poslala svojega urednika k italijanskemu poslaniku Man« zoniju, da bi dobila se nekaj informacij glede dotičnili vesti. Poslanik Manzoni je dal uredniku izjavo, v kateri je izjavil med drugim:
Prijetno me je presenetilo, da fee je V slovanskih parlamenarnih krogih kakor tudi med pristaši čislanega državnika Giolit-tija pojavilo gibanje za direktni sporazum med našima dvema državama v nekaterih še nerešenih vprašanjih. Žal, da do danes še nisem dobil instrukcij, ki bi mi naročile, da bi začel z Vašo vlado uradna pogajanja v tem oziru, da bi se sestali zastopniki naših držav k razpravi dotičnih vprašanj. Tega bi si želel tudi jaz. Želeti je, da bi se pojavil ta pokret tudi v Vaših parlamentarnih krogih. Tedaj bi bil uspeh gotov. Te dni bom šel za nekoliko tednov na dopust v Italijo in mi bo na ta način dana možnost, da se o vsem pokretu podrobneje informiram in da po svojih močeli delam zanj. Vsekakor mora vladati med bodočimi generacijami v obeli državah popoln sporazum glede teh vprašanj. Očitanje Italiji, da ima na Balkanu osvojevalne nakane, je brez razloga. Italijaui nimajo kolonizatorskega duha, kar je morda tudi neke vrste napaka. Žele> si sami miru na Balkanu in na Jadranu in zadržujejo v to svrho otolc Saseno pred Valono. O priliki poseta pri Vašem čislanem ministrskem predsedniku sem imel priliko, da sem z njim govoril o nekat.eHh vprašanjih, ki se tičejo naših skupnih interesov. Pri tem sva govorila tudi o Albaniji, o Madžarski in o Reki. Pri tej priliki sem mogel ugotoviti, da je stališče ministrskega predsednika Pašiča v teh ozirih pn>vilno.
V pogledu Madžarske bomo imeli Italijani in Jugoslovani v kratkem priliko, da se osredotočimo na striktno izvršenje trianonske pbgodbe. Naš interes zahteva, da se vse to izvrši mirnim potom. Razen tega zahtevajo naši skupni interesi tudi, da nastopimo složno proti pokretu za restavracijo Habsburgovcev. Dokler bo med nami sporazum, gotovo ne bo prišlo do restavracije, zakaj če bi došli na mažarski prestol Habsburgovci. bi bilo to za nas enako nevarno kakor za Vas.
Tudi na Reki imamo skupne interese, posebno tudi pri vprašanju luke Baroš. Morem reči, da je stališče Italije v tem oziru že določeno. To je striktno izvršenje rapall-ske pogodbe. Naša skupna razmejitvena komisija je dobila nalogo, da doseže sporazum glede luke Baroš. Toda tozadevna pogajanja so prišla v zastoj vsled neurejenega položaja na Reki. Po mojem mišljenju tu ni treba hiteti. Treba je čakati, da se položaj na Reki uredi in da se tamkaj sestavi odgovorna vlada, katero bo izvolilo ljudstvo. Tedaj bomo skupno začeli delovati za razmejitev pri baroški luki. Rečani vedo, da zavi-si njihova gospodarska moč v glavnem od prometa s kraljevino SHS. Kadar bo položaj na Reki urejen, bomo mogli tudi na ten? poju skleniti sporazum.
ŽIGOSANJE PREDVOJNIH POSOJIL
Beigrad, 25. sept. Minister za finance je s sklepom od 19. t. m. št.’11.969 odredil, da se državljanom, ki v določenem Času niso predložili svojih obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-ogrske monarhije v popis in žigosanje, dovoljuje, da lahko to store naknadno do 15. okt. t. 1. Ta rok se ne bo v nobenem slučaju podaljšal in se prošnje od tega časa dalje ne bodo jemale v poštev. Obveznice s prošnjo je pošiljati generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu.
PONUDBA FRANCOSKIH BANK. '
Beigrad, 25. sept. Na današnji seji Je ministrski svet razpravljal o ponudbi sindikata francoskih bank glede zgraditve tvornicc orožja in municije v naši državi. Definitivnega sklepa še ni ter se vse no-vinske vesti, ki so bile z ozirom na tc objavljene, netočne.
GRŠKO-TURŠKA VOJSKA
Atene, 25. sept. Uradno poročilo od 23. L m.; Javljajo, da se grške čete utrjujejo v svojih novih postojankah. 60 km vzhodno od D.olir*
v -	PoStnina	platana	v	gotovini.
Stev. 216.	V	Ljubljani,	ponedeljek,	26.	septembra	1921.	Leto	I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:	§f§	m,	JBf	1H	H MiL - ■■I	^§p	CENE	PO	POŠTI:
za celo leto K ! 44*—	jgjgj ^S95m|	jm«	za	četrt	leta	K	36’—
za pol leta K' 72’—	WmB	'M	1MB*	ta	en	mesec	K	12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- TBffiTlTj	M8T	P0SAMEZNA	ŠTEVILKA	30	™
Uredništvo in upravništva * Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon «=• upravništva štev. 3SS xss
politični dogodki.
j- Pred sodni stoi naroda! Zagrebška
»■Slobodna Tribuna« piše: »Po naših informacijah je razpoloženje v Belgradu skoro v vseh krogih iako razburjeno in nezado->oijnost z današnjim stanjem in z današnji zunanjo in notranjo politiko je postala morda celo večja, nego je v Zagrebu, kjer je prešla že v šablono. Vedno širši krog ljudi in vplivaInih činiteljev v Belgradu pričakuje in zahteva konec današnjemu političnemu pohujšanju in smatra kot izhod iz njega odstop sedanje vlade in poziv na narod potom volitev. To bi moralo biti prvo rešilno ustavno dejanje novega kralja po njegovem povratku in prisegi na ustavo. Pomiloščenje kaznjencem, a politikom pa ljudsko sodišče!«
-j- Prctičeva akcija in Hrvatski blok. Kakor znano, namerava Protič na vsak način priti v parlament, kjer bo nadaljeval svojo akcijo proti sedanjemu režimu. Danes je še povsem negotovo, da li in v koliki meri bo mogel pri tem računati na radikalce. Na vsak način bo zanj in njegovo delo največjega pomena, kaj stori opozicija, zlasti Hrvatski narodni blok. Brez njegovega sodelovanja Protič ne bo mogel uspeti. A blok še do danes ni dal nobenega znamenja, kaj misli storiti. »Slobodna Tribuna« opozarja na to in piše na naslov Hrv. nar. bloka: »Kaj čakajo gospodje? Današnji režim more pasti le tedaj, ako je možnost, da se zameni z drugim. Njihova abstinenca je najboljši zaveznik Nikole Pa-šiča. Ali hočejo omogočiti, da Pašičev blok izpremeni tudi še volivni zakon, ki bo otežkočil vsako borbo in da ta blok izvede morda celo še nove volitve?«
+ Bodoče občinske volitve v Zagrebu. Kakor se razglaša z merodajne strani, bodo nove občinske volitve v Zagrebu razpisane v letošnjem novembru. Glasom zagrebških listov, bo pri volitvah edinstveno nastopil »Hrvatski blok«, to so zajedničar-ji, radičevci in frankovci. Razen tega nameravajo nastopiti trgovski in industrijski krogi kot samostojna »Gospodarska skupina«. Po vsej priliki bo ob teh volitvah stopila prvič na plan tudi struja, ki se zbira okoli Trumbiča in »Slobodne Tribune«. 'Demokrati bodo po vsem tem ostali zelo zelo osamljeni in bodo morali iti sami v volivni boj, kaiti po dosedanjih vesteh pojdejo tudi socialisti samostojno na volitve,
•»*- -----------------
^Dnevni dogodki.
—- Nevo mesto. Ustanovitev katol. slovenskega izobraževalnega društva >Soča« v Novem mestu se vrši v torek 27. t. m. ob 6. uri zv. v Rokodelskem domu in ne ob 8. uri, kakor je pomotoma poročala s-Seda-njost«. — Vse, ki jim je na krščanskih načelih sloneča kultura na srcu, prijazno vabimo k ustanovitvi. — Pripr. odbor.
— Uradna poročila o kraljevem zdravju, Nikjer na svetu ne bi bilo mogoče, da bi se od uradne strani obveščala javnost o tako pereči stvari, kakor je bolezen kralja Aleksandra in njegova odsotnost iz domovine v sedanjih dneh, na tako površen, lah-komišljen način, kakor se to godi pri nas. Ni čuda, da se zato širijo vse mogoče kombinacije. To žalosno dejstvo žigosajo tudi razni hrvatski listi in »Agramer Tagblatte piše med drugim: >Bilo bi le patriotično, ako bi merodajna mesta najnatančnejše obvestila javnost ne samo o kraljevem zdravstvenem stanju, ampak tudi o ovirah, ki so na poti njegovemu povratku.« — Gospoda, ki si lasti izključno vso državniško modrost, bi morala pač pokazati malo več
 ----------------------ms
Skopuh.
Spisal Henrik Conscienee — prevel M. J.
(Dalje.)
»Eh, tu,di ona ni nič boljša in je tako ponosna na svojega jina, kot da bi imel bog zna kake odličnosti. — In veste, zakaj se ti ljudje Ceciliji tako dobrikajo, zakaj ji pripravljajo tako dobre jedi, zakaj jo skušajo prikleniti nase?«
»Zakaj?«
»Ker skuša vdova na tihem med sinom in Cecilijo nekaj skovati: ona hoče svojega sina oženiti z vašo nečakinjo. No, ali me sedaj1 razumele?«
Starec je zamišljeno zmajal z glavo, kot kedo, ki dvomi in ne more pojmiti, kar se mu hoče dokazati.
Že razumem,'- je rekel, »toda, kaj je lo tako grozno, da bi naj se radi tega razvnemal? Ceciliji bom itak izplačal le balo.«
»Dobri stric,« je vzkliknil Tis v sočutnem tenu, »vaše pravično in plemenito srce ne more pojmiti tolike zvijačnosti in sebičnosti. Vam pa še jasneje pevem: mati Ann je revna, njen sin ravnotako; vi pa ste bogati...«	___
»Ah, ah!« je zaklical starec s kretnjo studa, kot da je začul bogokletje, »bogat? Jaz bogat? Kako moreš tako nesramno lagati?«
»No, no, stric Jan, k pomirite ae; kar
spretnosti v obvladanju kočljivih situacij nego je dejansko kaže.
— Potne legitimacije ukinjene. Minister za notranja dela je izdal naredbo o ukinjenju potnih legitimacij za notranji promet.
— Proti draginji, V soboto se je vršila pri pokrajinski upravi za Bosno in Hercegovino enketa ita pobijanje draginje, Udeležili so se je vsi sloji občinstva in odposlanci oblasti. Sklenjeno je bilo, da se izdajo odredbe, zlasti glede izvoza živilskih potrebščin in da se poostri kontrola nad trgovino,
— Hude posledice policijske naredbe za — policaje. Poleg verižništva je menda v naši državi najbolj razvita kletvina. V tem oziru smo bili Slovenci, Hrvatje in Srbi ujedinjeni še pred svetovno vojno. Pred kratkim pa je izdala pokrajinska samouprava za Bosno in Hercegovino naredbo, potom katere se kaznuje policijsko vsakdo ki javno bogokletno in nespodobno preklinja. Ta naredba ima gotovo zdravo jedro, naletela pa je na nepredvidene po-težkoče: kletvina je namreč ukoreninjena pri nas bolj kot klop za ušesom, kar dokazuje sledeči dogodek: Par dni po razglasu omenjene naredbe pelje neki hlapec po glavni cesti voz s par konji. Ali šmenta mu obstaneta sredi ceste. Poganja, nič. Napenja vajeti: nič. Prigovarja prijazno: nič. Ožge z bičem po njih: nič.Hlapca grabi jeza; stopi z voza in prime za uzde: nič. Hlapca popade srd, skoči na voz, napne vajeti in tepe z bičem. Konja jja skačeta sedaj na levo sedaj na desno, zl... Hlapec zareži in sikne skozi zobe običajno robato bosansko kletvico. Tedaj ga potreplja nekdo p>o rami. Hlapec se ozre: Policaj! »U ime zakona, kako se zoveš, čovje-če?« »Zašto?« Policaj: zato, zato, zato in zato. Hlapca grabi v goltancu; klel bi, da bi se kresal ogenj, pa ne sme! »Kako se zoveš?« sili vanj policaj. A hlapec je tih in nem. Policaja popada srd. »Kako se zoveš?« kriči nad hlapcem. Ta pa ga le gleda debelo. Krog voza se nabere gruča radovednežev, ki narašča čezdalje bolj. »Još jedan put: kako se zoveš?« vpraša policaj ves zaripljen od jeze. Toda voznik se ne zgane. »Videt čemo!« sikne policaj in zakolne, da se prisotnim pošibe kolena. Tedaj pa i policaja potrka nekdo po rami. Pogleda: Policijski ravnatelj! »U ime zakona, kako je vaše ime?« »Zašto?« Zato, zato, zato in zato! Policaj je bled, rdeč,
E lav, ljudje v smeh, hlapec udari po konjih,
i skočijo v dir----------------»Tiraj	njega!«
in šlo je po Sarajevu« da so bila kolesa vedno eno ped od> tal, policaj pa študiral
določbe nove naredbe---------------
— Cene živil v Zagrebu. V Zagrebu veljajo tačas naslednje cene živil: goveje meso 18—30 K, teletina 18—24, svinjsko meso 36—44 K; Špeh 54—58 K, mast 62 K kg; piščanci 30—60 K kos, kokoš 40—60 K, gos 60—80 K; fižol v stročju 10 do 14 K; ohrovt 10 K, krompir 3.50 K; koleraba 5 do 6 K kg; mleko 7 K liter; čajno maslo 100 K kg; jabolka 6—8 K, hruške 6—8 K, češplje 8 K, grozdje 16 K; breskve 6—10 K kg. Iz tega se vidi, da Ljubljana v draginji Zagreb že splošno prekaša.
£jubljanski dogodki.
lj Vsi krajevni odbori SLS v Ljubljani
imajo jutri važen sestanek v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. — Vodstvo SLS v Ljubljani,
lj Peskova afera. V soboto in nedeljo se je v Ptuju vršila sodna obravnava v tožbi g. Peska proti g. Klemenčiču radi žaljenja časti, ker je Klemenčič Pesku oči-
se mene tiče, le predobro vem, koliko truda smo prestali v tem letu. Tega lepega računa nisem skoval jaz, temveč mati Ann. Toda dovolite, da za par hipov govorim po njenem mišljenju: ona je revna, vi pa bogati, Cecilija je dedinja polovice vašega premoženja. Če jo torej vzame za ženo mladi Bart, dobi s tem lahkoiivec v roke najlepši del vašega premoženja, Ni-kako čudo torej, da se sami zadolžujejo, le da bi vašo nečakinjo premotili. No sedaj razumete?«
Starec je Tisa motril trepetajoče in z široko odprtimi očmi. Temu je moževo rastoče strmenje zbujalo ugodje in zato je povdarjajoče nadaljeval:
»Glejte stric Jan, ti goljufi upajo, da ne boste več dolgo živeli. Komaj pa bo stari skopuh — kot vas nazivljejo — pod zemljo, se bodo zanje začela nebesa, popivali in razveseljevali se bodo, da bo groza, Bart pa se bo še bolj kot preje vlačil po gostilnah in žganjarnicah. Z eno besedo: z razuzdanostjo bodo pognali v par mesecih vse, kar ste vi s trudom in pri-trgovanjem polagoma prihranili. Najža-lostnejše pa je to, da bo naša uboga Cecilija primorana slednjič spati na slami in bo mogoče vse svoje življenje s solzami obžalovala svojo zmoto. Naj jo pred tem prepoznim spoznanjem obvaruje dobri Bogi« Starca je popadel dolg, naporen kašelj, da sprva še spregovoriti ni mogel. Tis je vstal in držal trpečemu starcu pred usta
tal homoseksualnost. Klemenčič je nastopil dokaz resnice po svojih pričah, proti katerim je postavil Pesek svoje priče. Razsodba je bila proglašena danes dopoldne. Klemenčič je bil obsojen na 10 dni zapora ali na .2000 K globe; toda celotna razsodba nam ni znana, pravtako ne utemeljevanje sodnika, na poročila obeh interesiranih listov se pa ne moremo zanesti. Proti razsodbi sta se baje pritožila oba dela,
lj Ogenj. Danes okrog 11 ure je nenadoma izbruhnil požar v tovarni kemičnih izdelkov Golob na Viču. Goreti je pričelo v oddelku, kjer se izdeluje mast za čevlje; pri tem se je vnel tudi tam nahajajoči se aencin. Pri gašenju je poslovodja zadobil ležke opekline in so ga morali prepeljati v bolnico. Ob zaključku lista požar še ni ugašen.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 28. septembra t. 1. ob 20. uri v Mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično desno.
lj Ljubljanski trg. Preskrba z govejim mesom ugodno je vrejena s tem, da si rav-nejši sloji nabavijo na ljudski stojnici, na stojnici centralne vnovčevalnice. in stojnici Marčan-Toni, vse tri na Vodnikovem trgu, dobro goveje meso po 20 do 24 K kg. Nakup na teh stojnicah je intenziven. Telečje meso 22 do 24 K kg. Slanine na trgu silno primanjkuje, ker je eksportna cena prašičem tako visoka, da je za naš trg nedosežna. Maksimalna cena slanini 58 K trebušna, 64 K riba in sal. Na trg prihajajo le manjše količine slabega domačega Špeha. Za mesto Ljubljana bo nabavil mestni magistrat v najkrajšem času zadostne količine zajamčeno čiste svinjske masti po ugodni ceni in mast v manjših množinah razprodajal. — Glede mesnih izdelkov se bo Ljubljana v kratkem osamosvojila. Vrhniška tovarna konserv prenese svoj paviljon iz ljubljanskega sejma na Vodnikov trg ter se je zavezala na tem paviljonu preskrbovati Ljubljano z najboljšimi mesnimi izdelki, kot šunkami, prekajenim mesom, klobasami, jetrnimi in mesnimi konservami itd. po znižanih cenah. Tovarna namerava izdelovati tako množino tega blaga po češkem vzorcu s češkim personalom, da bo zadostovalo za celo Kranjsko. Če bo blago najboljše kakovosti, se bomo s tem podjetjem in s podjetjem centralne vnovčevalnice, ki se nahaja v razvoju, oprostili tujih firm ter se bo ustvarila zdrava konkurenca. Paviljon vrhniške tovarne bo cel dan odprt. (Ali ga niso mogli postaviti kje drugje?) — Glede krompirja za Ljubljano je akcija v polnem teku in smemo upati, da spravimo do konca oktobra zadostne množine krompirja v Ljubljano ter si bo mestni magistrat nabavil lahko tudi nekaj zaloge za zimo za revnejše sloje. Primanjkuje pa mestnemu magistratu primernega veiikega skladišča za shranjevanje čez zimo. Ponudbe takih skladišč bi bile jako dobrodošle. — Dela za mestno mlekarno so sedaj dovršena in prične mlekarna poslovati pričetkom meseca oktobra. O podrobnostih bo občinstvo v posebni notici obveščeno. .
lj Krompir za mesto Ljubljana. Ker se vrši dovoz krompirja na dom zelo počasi vsled ogromnih naročil, se stranke opozarjajo, da pridejo lahko v ponedeljek in torek, dne 26. in 27. septembra t. 1. vse stranke z začetno črko A, B in C iskat same krompir v skladišče Poljanska cesta št. 15. Krompir dobe stranke na Poljanski cesti št 15 brez posebnega nakazila in sicer množino, ki so jo prijavile. Krompir se
posodo z vodo in ga lahno potolkel po hrbtu. Človek bi mislil, da ga ljubi brezmejno, kajti njegov tolažilen glas je bil tako mil in sočuten in tako polno naklonjenosti in prizadevanja je bilo njegovo prilizovanje. Konečno se je starec odkašljal in ubogi stric je spet prišel do zraka. Še drhteč je prijel Tisa za roko, k» mu jo je hvaležno stisnil in rekel skrajno obupan in s solzami v očeh:
»Hvala ti, predobri moj prijatelj, ti edini še imaš z mano sočutje. Vsi drugi žele le mojo smrt. Tudi Cecilija, ki sem jo ljubil kot lastnega otroka, tudi ona je nehvaležna; — o moj Bog, to malo denarja, kar sem si ga pritrgal od ust, še to hočejo zapiti in zapraviti po moji smrti!... O, Bog, kako težko mi bo umreti!... In, ah, da pravijo, da sem bogat?«
»Za bogataša vas imajo,«
»Morda mislijo celo, da imam sto goldinarjev?«
»Sto goldinarjev? Petdesettisoč, pravi stara Ann,«
»O, sveta nebesa!« je vzkliknil starec, čisto izven sebe, »tako lažejo! Toda ti, Tis, Ti predobro veš kako je z mano v resnici, saj si vedno pri meni.«
»Lažnivi in obrekljivi jeziki pač, stric Jan. Toda ne razburjajte se radi tega, Glejte le, da rešite ubogo Cecilijo iz njihovih krempljev.«
»Da, naša uboga Cecilija — in peščica mojih goldinarjev!« je vzdihnil starec. »Ah.
plača pri prevzemu. Stranke se prosijo, naj kolikor mogoče same pridejo prevzemat krompir, da razbremene dovoz krompirja na dom. Krompir se bo oddajal od 8. do 11. in od pol 2. do 5. ure popoldne.
JCaša društva.
d Osrednji odbor SDZ ima v sredo dne
28. septembra . 1. točno ob 14. uri v II. nad-str. Ljudskega doma kratko važno sejo. —' Peršuh.	.	,
d »Uboštvo«. Danes ob 20. uri v Ljudskem domu skušnja. Vsi točno! — Upravnik.
MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 25. sept. Ker je delegat albanske vlade protestiral pri medzavezttiš-ki komisiji v Parizu proti temu, ker so baje nekatere naše obmejne čete na nekaterih mestih prešle v Albanijo, se je danes pečal ministrski svet z vprašanjem Albanije ter je določil tozadevna navodila za našega delegata Spalajkoviča in našega delegata v Parizu. — Nadalje je bil na današnji seji odobren tudi pravilnik, ki je bil izdelan v sporazumu z gospodarskimi krogi in kateri omejuje promet z valutami in devizami* Ministrski komite je odobril in podpisal tudi zakon o izvozniških carinah, kakor je bil sprejet na zadnji seji zakonodajnega odseka. Podpisal je tudi nekaj ukazov in odobril nekaj nujnih kreditov.
NI MORATORIJA.
Belgrad, 25. sept. Nekateri listi s<5 objavili vesti, da se v odredbah zopet padanje naše valute nahaja tudi moratorij za dolgove naših trgovcev v inozemstvu, Spričo teh vesti stornirajo nekaterf inozemske tvrdke naročila v Jugoslaviji* Ker so te cesti netočne, se uradno objavlja, da ni sprejet nikak moratorij niti v pravilniku za trgovino z devizami i® valutami niti v kaki drugi odredbi. Iz ministrstva za trgovino in industrijo številka 11076.
ATENTAT NA PILSUDSKEGA.
Lvov, 25. septembra Državni poglavar Pilsudski se je udeležil današnje otvoritve lvovskega velikega semnja, nakar se je podal k banketu v lvovsko mestno hišo v spremstvu lvovskega vojvode Grabow-skega. Ko pa je stopil v avto, je nekdo trikrat ustrelil proti njemu. Vojvoda je lahls® ranjen, Pilsudski pa je nepoškodovan. Po atentatu je odšel v mestno gledališče, kjer mu je občinstvo priredilo burne ovacije,
AVSTRIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA.
Dunaj, 25, sept. Kakor doznava »Po-litische Korrespondenz«, se sestanek med češkoslovaškim zunanjim ministrom i® grofom Banffyjem ter sestanek med zveznim kancelarjem dr. Schobrom in med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem odgodita za tri dni.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Caaa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
ŠT	Gradbeno podjetje	^
I ing. Dukič in drug 1
LJUBLJANA, Resljeva cesta 9. I
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala, M
%
Tis, da bi bil jaz mlajši, takoj postanem
zapravljivec in pijanec, le da bi , toda
ne, potem bi moral nekoč še lakote umreti.«
Temu vzkliku je sledila hipna tišina. Zdelo se je, da je starca pograbila mrzlica, kajti ves je bil iz sebe in izpremenjen.
»Pomirite se vendar in opogumite se,* je rekel Tis s tolažečim glasom, »tako daleč še niso ti propali goljufi. Mogoče Cecilija še ničesar ne ve, kaj nameravajo z njo. Uboga deklica, ki jo hočejo zapeljati. Res je, ona se sedaj nahaja na robu propada, toda bodite uverjeni, da jo lahko še rešimo le če bo v nas močna volja in neomajen sklep.«
Stric ga je z zaupanjem pogledal in zaprosil:
»Ah, da, prijatelj, za božjo voljo svetuj mi, kaj naj počnem: moj razum je slab in žalost omračuje moj duh.«
»Stvar je čisto enostavna, stric Jan. Če hočete preprečiti Cecilijino zvezo s kakim zapravljivcem — bodisi sedaj ali pa kasneje — jo dajte raje že sedaj kakemu varčnemu in prevdarnemu možu, ki bi jo tudi res osrečil.«
»Varčnemu možu,« je ponovil stric irt se udal mislim, »res ,..«
Toda po precej dolgem premoru je žalostno zavzdihnil: »Zaman! V vsej vasi ni nikogar. Poštenjaki so vsi že stari kot jaz, ostali pa žive v zapravljanju,-(Dalje,{