1 Največji slovenski dnevnik v 7-rlruženih državaK OJ Velja za vse leto - - . $6 00 Za pol i C ta - - « • . $3 00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: COETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the. Post Office at New York, N. Y.. Tinder Act of Congress of March 3, 1879. NO. 86. — ŠTEV 86. NEW Y0£K. WEDNESDAY, APRIL 13, 1927. — SREDA, 13. AP2ILA 1927. The largest Slovenian Daily to the United Slates. Issued every day exeopt Sundays « and legal Holidays. 75.000 Readers. lammma&čsaF TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV, VELESILE SO POSLALE KITAJSKI PAR JAKO OSTRIH PROTESTOV Podpredesednik Da »A3 es 1 Velesile so poslale Kitajski enako glaseče se proteste. — V Moskvi so se vršile velikanske parade. — Aretiran* Rusi v Pekingu so bili baje izpuščeni. — Nakup orožja v Nemčiji. LONDON, Anglija, 1 2. aprila. — Rusi, ki so bili aretirani pri napadu na sovjetsko poslopje v Pekingu, so bili izpuščeni, kot se je včeraj zvečer sporočilo iz Pekinga. MOSKVA, Rusija, 12. aprila. — Glavne ceste Moskve so bile včeraj napolnjene z velikanskimi masami ljudi, ki so protestirali proti napadu n a sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Čeprav so se vršile demonstracije že več dni, je bilo to prvikrat, da so zavzele tako velikanski obseg. Mase ljudstva so korakale vse popoldne, da se zberejo konečno pred velikim glediščem, kjer zboruje sedaj Vseruski kongres. Promet je bil ustavljen, ko so bile pozvane delavske mase na trgu pred glediščem v ognjevitih govorih na obrambo kitajske revolucije. Kitajci se niso še udali zahtevam sovjetske poslanice, — je izjavil zunanji urad. Kitajski vojaki j imajo se vedno zasedena sovjetska poslopja Ki-1 QraV ill MrS. Simfer .ajski odposlanik Cen ni bil se odpoklican od svo-i je vlade ter je objavil, da ne namerava še trenutno j 2aeii0 prCG SOCUŠČeill zapustiti Moskve. " _ Včeraj so dali tukaj izraza nazorom, da bo nasil- ■ Sodišče se je izreklo proti no dejanje Cang Tsolina mogoče še bolj pospešilo ■ ločenemu procesu ter zaseden je Pekinga od strani Kantončanov. odredilo, d a morata SANGHAJ, Kitajska, 12. aprila. — Generalni j skupaj pred poroto. — iconzuli Združenih držav, Anglije, Francije, Ja-I Obtožena sta se srečala ponske in Italije so izročili včeraj enako glaseče sel v sodišču ter ostala mirna« Obravnava proti j AGITACIJAMA POMILOSTITEV Nadaljni razvoji Titu Zaniboni ju.! SACCA IN V ANZETTIJ AI premogarske stavke. Zaniboni je pričal, da je! Governer Fuller je dobil na tisoče protestov radi imel na m en umoriti] obsodbe Sacca in Vanzettja. — Zahtevajo »me- c novanip Ic-mJ*;^ A* ___i 5tavka Je Posegla tudi na neorganizirano robe. — Premogarji iz Mussolinija. — Prejšnji socijalistični poslanec je imenoval Mussolinija sleparja ter izzval fašiste tekom obravnave. RIM. J talija, 12. aprila. — Prva obravnava proti onim. ki so obit oženi, da so skušali umoriti Mns- 12. npriia. — premojcarjev 15er- ____19*. imo£*v*ooa & u>o»«oog. fi..r - Ameriški podpredsednik Dawes s.? mudi 1111 obisku j>j'i svoji sestri v Jacksonville, Fla. nevanje kemisije, da se premotri celo postopanje. — Ves svet je na strani obsojenih. BOSTON, Mass., 12. aprila. — Imenovanje ko-j Somerset okraja so skie-misije, ki naj bi premotrila sodnijsko postopanje v' pridružiti se stav- zadevi Sacca in Vanzettija je zahteval včeraj v dr-i ki. žavni zakonodaji poslanec Roland Sawyer iz Ware.' - Ta komisija naj bi obstajala iz glavnega sodnika , ^ 1N Rugga in štirih, od governerja imenovanih oseb. j sollruja. se je pričela včeraj pred V svojem poročilu na governerja naj bi ta kemisi- posebnim vojaškim tnlmnalom za ■ - i • i , a.oiiiis»i ja, ce bi smatrala nov proces proti obsojenima pri-'mernim, stavila governerju predloge za potrebno zakonodajo, da bi se omogočilo tako postopanje. I Od 203 dijakinj Wellesley zavoda podpisano pc-slanimo je dobil včeraj governer Fuller: — Me dijakinje Wellesley zavoda smo zasledovale z največjim zanimanjem Sacco in Vanzetti zadevo ter WIXDBER no G00 wind Whit** Company jt- n;i veli-k:;ni zborovanju. ki se ji- vršilo v nedeljo soglasno sklenilo, da bo za stavkal i v pondeljek za mezdna pristojbin.', kot določeno v .Jack-sovill.- dogovoru, za priznanje unije. kontrolo utežnih mojstrov in nstvarjenje rovskih komite;- v. tovornika na zborovanju -«t;' 1» ];: (!<■ r<_re Papcun in Pnwi-rs II . v . . ji v . -----------frood" ^frlasili Hf> s<* tndi razni tu- cakale, da bo njih nedolžnost potrjena pred sodi-, k*u«»ji premoparji. Premoprnrjr i/ ščem. Ker so jim zanikali nov proces gojimo'''n,uih doIov okra-»a so zastopali resno upanje, da ni še prepozno, da se jima stori ^"V^Hi k^:£ pravjCO. ■ h {p vali. naj organizirajo ostali d«^ Governer Fuller je pričel pregledovati nebroj inkraiit- Vsa znamenja kažejo, da .bodo izbruhnile tudi v drupih tleli li stavke. 4000 premogarjev IJerv.ind White kom pa ni je nahaja pri se-vernih vratih Somerset okraja. Njih stališče je ponavadi mero-dajno za vos okraj, kajti pri veliki stavki leta 1022. ko je prodrla unija precej ploh« ko v neorganizirano ozemlje družbe se je v splošnem glasilo, da se ravna Somerset okraj pa Berwind White okraju. Ko so odložili delavci lier- ■ obrambo države s proeesom jjroti prejšnjemu soeijalistienemu po-; slaneu Titu Zauiboniju. generalu j Luigi Ca pelin in sedmim drugim, j ki so ohdol/.eni zarote, da umore | Mussolinija tekom proslave pre-j mi rja <1 ne 4. novembra leta 102"). ; Le sedem obtoženih mož je bilo v j sodišču. kajti eden je na begu. Proces se je vršil v priprosti. neokrašeni sobi sodnega poslopja, ki je strogo zastraženo od močnih oddelkov fašistovske milice. Obtož eni so zasedli mesta v moe-ni železni kletki, z izjemo pene-' tr i • _ -T • * , ~ , „ , rala Capello. kateremu j, bilo do. P"*?®.^ klmu Pohajajo iz vseh dežel. j voljeno sedeti izven kletke, čeprav je bil ostro zastražen. PARIZ, Francija, 12. aprila. — Profesor Einstein in znana pisatelja Henri Barbusse in Romaine Sodišču je predsedoval general so se pridružili splošnemu protestnemu gibanju Freri, v začasni odsotnosti red-! proti obsodbi Sacca in Vanzettija v sodiščil-TMassa- nega predsednika, generala Sanne' i______.. \r i • i . , . . , „ ki je bolan. . chusettsa. V neki brzojavki predsedniku CW t i ... lidge-u so zahtevali ooroščenie obeh Tekom proslave premirja je na- oucn. šla policija Zaniboni ja v sobi ne-j LONDON, Anglija, 1 2. aprila. — Detektivi _______________________________________ ke-sl hotela s i"lžko- namerjeno Scotland Yarda stražijo tukajšnje ameriško posla- note glede dogodkov v Nankingu, ki so bile naslov- na, 'tl'ltlirirsri!1 ništvo Proti mogočnim izbruhom ogorčenja vspri.........................» ijene na generala Kaj-Seka, vrhovnega južnega --ZanšboJ je bil kretiran Vkmai« čo obsodbe Sacca in Vanzettija. Policijske stražeWhile komPanije delo. se je poveljnika in na kantonsko vlado v Hankovu. j Sodnik Scudder je zanikal proš-'™ "jim general Capello ter več so bile zelo ojačene in poslaniški štab posvarjen, naj ' ' k " S?avk,a k°l vlfl7' Stavljene zahteve se glase: | Waiace, in prejšnje-jki so bili prijeti V različ, £e ne dotakne nikakih paketov, predno bi jih ne pri druTni^vki vsi° delevei 7o O" _____-v , „ . js , j ga sodnika Haze tona da se dovo- K1" delih« Italije pod obdolzbo, ta i i i r i , *T i . ^ . . , , — Pismeno opravicenje generala Kaj-Seka ra- J J ,očen proees Mrs Ruth siiv^ organizirali spLno vstajo proti pregledal Scotland Yard. Neki atašej ameriškega -kefeHerjeve Consolidate Coal di dogodkov v Nankingu in izrecna obljuba, da bo j ki je s Henry Orayom obtožena!; fašistovski vladi, ki bi sledila poslaništva je izjavil, da je večje število socljalistič-! ('oa! 1,1 ° opustil vsa nasilna dejanja in agitacijo proti Življe- |1 nju in imetju inozemcev. Kaznovanje vseh čast-'bwta ^liyder-ia- Sku^ui P1*«^!0 na!til,,i smrti Mnsaolinijo. < •illin i • i , ! proti obt ma se bo pričel prihodnji ! bil Zaniboni uspešen. mkov in cet, ki so odgovorne za umore, napade in; pr .^jek v lslJd ritv/ poškodovanja, napravljena inozemcem v Nankin-1 o , T vršil dejanja, kojih namen jo i ■ »iii 1 -^ninel .Miller, zagovornik J. gu. Odškodovanje za škodo, katero SO trpeli ino-jGrava. je nasprotoval za ločena zemci. I procesa. Rekel je. da je prepričan. BERLIN, Nemčija, 12. aprila. — Severno-ki-tajska vlada je nakupila za pol milijona dolarjev orožja v nemških pristaniščih, kot razvidno iz dogovora, ki je bil sklenjen med nemškim zunanjim uradom in dvema organizacijama, ki zastopata nemške parobrodne interese. Ti družbi si bosta od sedaj naprej prizadevali sprejeti v nemških pristaniščih vse orožje in municijo za odpošiljatev na Kitajsko. Vlada zavzema stališče, da bo vsled pošiljanja orožja oškodovana nemška trgovina na Ki tajskem, ker naroča orožje skoro izključno le se verna vlada ter bi se lahko ustvarilo vtis, da podpi ra Nemčija severno vlado. -loižbo "h ne dotalcne nikakl« paketov, predno bi jih ne pri družili stavi itajo proti pregledal Scotland Yard. Neki atašej ameriškega i ckefellerjeve C bi sledila poslaništva je izjavil, da je večje število socialistic- ( ^m mall0mi •i . .. ... J J . J . sta lih naprav. O novice nih organizacij v pismih na poslamstvo protestira- ,;nite(1 Kront Committee Wind- ....... 1)1 lo Proti obsodbi in usmrČenju obeh mož. ber jtremogarjev, ki je sedaj p rev- Zaniboni je obdolžen, da je iz- Ukradel vsaki teden sto koliziji dveh železniških tovor-, ' ^rln^^^^oa'1^.^^ TUNEL POD MONT BLANCOM ZEXEVA. Švica. 12. aprila. — Italijanska vlada je sprejela načrt /i takojšnjo konštrukeijo nove železniške črte. dolge 32 milj z Polet med New Yorkom in Parizom. da bi ne bile pravice njegovega klijenta oškodovane vsled skup nega prceesa in tla ni nobenega razloga, da bi se vršila dva procesa. Okrajni pravdnik Neweombe je rekel : — Oba sta bila skupno obtožena radi umora po prvem redu. Državni pravdnik ju dolži, da sta se zaretila, da sta drug drugemu pomagala in zahteva vsled tega. da se ju sodi skupaj. Cray in Mrs. Snyder sta bila o-ba v sodni dvorani. Nahajala sta se v razdalji par čevljev drug od drugega, ko so ju privedli v sodno dvorano. bi povzročiti oboroženo vstajo proti državi potom umora Mussolinija. Obdolžen je nadalje, da je skušal umoriti Mussolini ja in da ni uspel. Prcčitana so bila dolga poročila o aktivnostih obtoženih in posebno o njih stikih z notoričnimi. pro-tifašistovskimi elementi. Jetniki so poslušali pozorno, a brez zunanjih znakov vzhičenja. Le general Capello je zmajal z glavo, ko so či-tali o njegovih stikih z zaroto. i Tekom popoldanske seje je bil general Capello.! pisem. BOSTOX. Mass., 12. aprila. — Poštni uradnik William O'Connor je bil včeraj aretiran v glavnem poštnem uradu. Vsaki teden je baje ukradel po 300 pisem, kot pravijo poštni inšpektorji, ki so ga prijeli. Ko je včeraj zapustil poslopje, je imel v žepih 110 pisem. nih vlakov v Alberti. Cnited Mine Workers. WASHINGTON, I). (\. 12. apr. Mornariški uradniki so inšpicirali včeraj dvokrilnik American Le-girn. s katerim bo poletel prihod- osmimi miljami, dolgim predorom nji mesec mornariški poročnik od A ost a do St. Didier ob vznoz-'Noel Davis iz New Yorka v Pa-jii Mont Hlanca. Ta erta. ki bo'riz. ne tla bi kje pristal. Davis je da 37.000.000 lir ali približno j letel s strojem v dveh urah iz P>ri Mr-. Snyder je že hotela govoriti z Gravem. a se je hitro obrnila ! i ... , ,, .. ... . . , 'krivdo, imenoval Mussolinija vstran ter prit-ela govt»riti z neko ču vaj ko. I Mrs. Snyder je bila nazunaj mirna. Tudi Gray je bit videti miren. Gledal je v tla. ly> so ga privedli v yrdno dvorano, a kakor Pet mrtvih vsled bli-zarda. križno zaslišan general Capello.! WINNIPEG, Canada. 12. apr. Priznal je, da je bil izpočetka fa- Alberto in Saskatchewan je bil ob-šist, da pa je pozneje zapustil gi- j.vfcal strašen blizard. Pet ljudi je j banje ter se obrnil proti njemu, a izgubilo življenje, dve železniški trdil, da so bile njegove akcije i„.Sre'-i in eno avtomobilsko nesre-| vedno prpolnoma postavne. (voti državi. Nastopile pa botlo priče, ki bodo dokazale, da ičakovanjem Na1^1"^11 l^^azal z roko proti vratom. ...... i-.....i .imiji m \ uini uran iz l»ri-' " *—"......................* | »m 0,000 bo eventualno podaljša-!stol, Pa. v Anaeostia, na razdaljo žane končano ter ni eden sodnij--nadaljeval. — Vse je bilo storje nn do Chamonix. j 160 milj. liekel je. tla je bil to sj_«skih^uradnikov d«»sti hitro zapu-Jno. da se dokaže, da je obstajala jajen po'-* ~ J- 1 -* •* -ta se pogajali IMede predora sko- govarjal vsem pt /i Mont 11 lane od leta 1910 naprej.'poletu semkaj je imel stroj na krn-Sedaj se je ugotovilo, da sta se vu 4000 funtov, nekako polovico dogovorili glede stroškov, katere,teže. katero mora vzeti s seboj v naj prevzame vsaka vlada. Nova Pariz črta bo suravila London. Pariz. Milan in Turin bližje potoni enega najdaljših predorov na svetu. Preložena obsodba. ALI iiiinfc zr SlovensJiO-Ameri-kanski koledar* — Naročite cn iztis šc danes! Postni letalec se je ubil. WASHINGTON. D C., 12. apr. "Obsodjba petrolejskega magnata za trideset dni SEATTLE, Wash.. 12. aprila. — Poštni letalec Ray Small je bil ubit in potnik Joe Carroll je bil Siclairja radi omalovaževanja se- ranjen, ko-je padlo na tla letalo ......... ......... na t nega komitja je bila preložena Smalla na letalnem polju pri Sand, primernemu načelniku kralju s 7o +a,kilAcnf iltii i Point - - _ ._ sem nameraval staviti na mesto sedanje diktature vojaško diktator-stvo, s katere bi se poverilo vse sile kralju. Večkrat so poskušali zatreti pro-tifašistovske pripombe prejšnjega poslanca, a Zaniboni je za pretil, da ne bo nadaljeval s svojim pričevanjem. — Kaj pa hočete? — je vprašal. — Priznavam, da sem hotel vrniti vlado države njenemu Item, da bi ubil sleparja. S e ž n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poalafi, da poskrbimo v stari domovini .izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi ni tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaabno b, tko bost« vpoiterali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 ... . S 9-40 Lir ... ... 100 Din. . ... 1,000 ... . $ 18.50 Lir ... ... 200 Din. . ... 2,500 ... . $ 48.25 Lir ... ... 300 Din. . ... 5,000 ... . $ 92.00 Lir ... ... 500 Din. . ... 10,000 ... . $182.00 Lir . ... 1000 S 5.55 $10.80 . Za pošilja tre. ki presegajo Pesettisoe Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street, rhone: cortlaxdt -ics? New York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a $25, ali manji znesek 75 centov; od $15. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za ve*je svoie po pismenem dogovoru. - : t* - i A "... . '! mr ■ * ..... "■> ■ GLAS X AR OD A. 13. APR. U»27 i TEHNKA V BO JU S I PUŠČAVO Evropa meri 9.7 milijonov kvn 'drat ni h kilometrov, pit«"ara Saha ra pa Judi skoraj toliko, namreč 9.2 milijona kvadratnih kilometrov. Prebivale«* t v je okoli «"ii mili jon, i>ovečini Berberov, le ob točkah, ob katere zadenejo karavane nahajajo arabski trgovci. Ta ve likanska puščava pa ni morda e Jia sama ravan, pač pa so na njej gorski vrhovi do 2500 metrov visoki. Obširne peščene planjave se vrstijo s klanimi jezeri, moč.virj" in rodovitnimi oazami. l)<*ž je tu kaj skoro neznan (Kija v. Kakor h pred tisoč leti stari Egipčani. ta ko so tudi novi kokftiizatorji se verne Afrike, posebno pa Angleži skušali. kako bi rim več puščave spremenili v rodovitno zemljo. — In znano je, kako ogromne jezovff ko napravili. Oni v Sudanu je 2 km dolg jn za njim se nabere 2300 mi li jenov kubičnih metrov vode. Se daj postavljajo jez pri Maeuaru ir Džebel Auliji. prvi bo km dolg drugi pa 7 kilometrov. Pred dvajsetimi leti je bilo ne mogoče drugače skozi puščavo kot s kamelami, danes p;i se že komod no prepeljemo skozi Libijsko pu išeavo 7. železnico. K<'*t Citroen av tov jo prevozilo puščavo in met Bagdadom in Damaskom vozi vsa!-? dan avl o-pošt a skozi peščeno mor je. Vendar pa ni svetovati se ?. av tom spuščati na tako pot. -Sudan Ska vlada je celo prepovedala, ke.; 6e je že ponovno pripetilo, da sr pomniki pomrli sredi puščave, akt jim je motor odpovedal. Polejr že leznice in avtu pa je tu« i i letalo ii brezžični brzojav, ki bosta pripo mogla k osvojitvi puščave. STAROST KINEMATOGRAFA DOBROTNIK ČLOVEŠTVA I* > pesna zdravila proti strupenemu kaejeuiu piku so skozi tisočletja zaman iskali. Danes vemo, da jp kačji strup neškodljiv le on*»mu. ki j<> cepljen s eepix*om, prirejenim iz kačjega strupa. Dve uri od San Paolo v Braziliji se nahaja svetcvnomani zavod, v katerem dr. Vital Brazil pridobiva cepivo. Najzanimivejši oddelek tega zavoda je kačji vrt, v katerem se nahaja veliko število kač. Od daleč izjrleda vrt kakor zamorska vas. Iz tu I molijo cementne krogle, v katerih se kače poskrijejo pred pekočim solncem ali mrazom. Okoli pa je širok jarek, napolnjen z vodo. Kadar hoče dr. Brazil kateri kači odvzeti strup, jo sluga vjame v precep, nato pa prime za glavo. Xatr pomoli doktor kači kozarec, ki je prevlečen s tančico, v katero sikne kača, pri tem pa spusti eno ali dve kapljici strupa v koza-ree. Strup zmešajo s sladkorjem in topijo konje in osle. Količina se počasi stopnnjuje. V živali so na-reja proti strti p, tako da postane s "asom nebočutljiva za kačji strup Serum, katerega potem dobijo od cepljenih živali, je popolnoma var »o sredstvo proti sicer smrtnemu cačjomu piku. Serum razpošiljajo 'lolnišnieam in zdravnikom po ee-i Južni Ameriki. Tisoče ljudi je •sako leto rešenih gotove smrti, 'mlcn je bil ta sernm iznajden. e samo v državi San Paolo vsako 'eto okoli 250 oseb umrlo vsled pi ka strupenih kač. Posebno važna je ta iznajdba za Indijo, kj^r je Cc vrst raznih strupenih kač in kjei i<> «lozdaj pomrlo vsako leto okol 20.(100 ljudi vsled strupenega pi ka. Angleška vlada tudi postavlja zavod za pridobivanje seruma. ALI imate že SUwemko-Ameri-kan sle i koledar? — N a r o č i i s en iz t is še danes! 0 mnogih iznajdbah lahko reče mo, da so nove in jih niso še niko li prej poznali. O kinematografu p~ tega ne moremo reči. Edison je rf evojtm kinefbhfkopom samo izpo polnil 7000 let staro idejo. Kitajs so imeli že 5000 let pred Kr.. pre mikajoče se slike. Napravili so voska krasno izdelane kipe, jih oblekli ter na bivolovi prozorn koži s seneo povzročili, da so se sli ke gibale. V muzeju v Londonu j »hranjen tak kino. Mr. Day ima veliko zbirko, tika jočo se gibajočih se stik vseh časo> pod raznimi imeni. Stala ga .ie ti zbirka lepo vsoto 10.000 funtov Zbirko je posodil muzeju South Kensington v Londonu, Med to zbirko je tudi takozvan "faitaskope" iz leta 1833. Na okro gli plošči je naslikana serija raz nih prizorov in a ko so to ptaščt vrteli, je nastala iluzija, kot da so slika giblje. Ena takih slik kaže kako žena s palico pretepa moža ker ni prišel pravočasno domor. Viviskop je že nekoliko izbolj aan. Tu »o slike na traku, v sredin pa luknjice. Slika zamorca, ki j bučo, je tako popolna, da v onpn času niso verjeli, da je kaj take ca mogoče. \ Praxinoskop je oddajal slike i> METODA M1CHELS0N POPRAVLJEN AEROPLAN DVE ZBIRKI Angelo DaH'Oca Uiauca. slavni slikar iz Verone. je prejel neko: ir Trsta naslednje pismo: — Spoštovani jjospod! ZABAVNO POTOVANJE Adolf Kucclielmanu, po poklicu [H*k. je < 1 <>t>i 1 službo slu^r«- v ueki pivovarni blizu Ha'mbur^rar. Xeko-tr i dne bi moral nesti v banko zn * Obračam se do vas s prošnjo, ki j-tek 'J3.tMH> mark. Ta v:ota je bi!;i mi je. upam. ne boste zavrnili ter | pa previ-oka. da ga ne Iti zmotila, oprostili, da vas ž njo nadlegujem. j in rneste v banko, je odpeljal v Hočem si napraviti zbirko zro-j Berlin. Ko je premoženjskim ko slikanih razglednic in bi se ču-j razmeram prinn-rno oblekel. «.<• je til prav počasčeuega. če bi bili ta- vrgel v velikomestno v ^Uačcnie .... t ko prijazni in mi poslali pno i! ter pil šampanjca in z njim jc za- vašim podpisom. i baval tudi razne kratkokrilk;-. Aeroplan, ki, ga vidite na sliki, je bil zgrajen iz delov poškodovanih a ero planov ''Alaska" in "De-troiter". Aeroplana >ra bila poškodovana, ko so vprizarjali lani ž njima poskusne polete za vožnjo nad Severni tečaj. VREDNOST ZNAMK Najbogatejšo zbirko znamk, kij je v privatnih rokah, ima baroni Art ur Kotšihl v Parizu. Vredna! je 200.000 frankov. Filip Ferrari v' Vafennes ima zbirko en milijon in pol znamk, med katerimi jjji je rit di mnogo dopisnic in zalepk. Največja javna zbirka znamk se nahaja v britanskem muzeju a- ZADEL GLAVNI DOBITEK IN ZNOREL IGRAČE Z NEBA V madžarskem mestecu Gjoeru je živel siromašen davčni uradnik If«iirik Horvat. P>i! j«' oženjen in je imel tri otroke. Njegova plača i- bila skremna. Odtrga val si je od ust. da je moirel preživljati ženo ii! (!«•( o. Sanjal pa je venomer To bo razglednica. ki mi bo v vsej zbirki brez dvoma najdražja. Zla . Trieste. Slavni umetnik je nato mirno odgovoril : — Spoštovani gospod : — Obračam ve do vas s prošnjo, ki mi je. upam. ne boste zavrnili ter mi oprostite, da vas ž njo nadle- T . , c sreči iti je bil tudi nekoliko bab Londonu. Tu je zbranih nad 200 j ^ j( na vyoj<. j snlcšno navdušenje. Uredništvo j., tisoč znamk, k, represent u-a jo ve-jst.jvi| -t<,vj!k<1 y lotoriiMn j, ku. bilo poplavljenoigračami: punč-l.ko vrednost <10.000 funtov šter-! pov;)1 K1.estre in redkosti. Ogromne vsote ponujajo I j^., j(J brzojavno obvestila o i učireljiee. Podali so sr kar na sr«1-trenotno nabiralci znamk za neke veliki sreči. In Horvat je bil resjčo v revna predmestja, da obda-stare r iBiiaske znamke, potem za i vest 1. tako vesel, da ^e rtiu je od i rujejo jirve. po zunanjosti potreh- X:i S večni co imajo v Parizu starinski sejem. Prednik dnevnika — "Echo tie Paris" je naslovil ob tej priliki na svoje bralce sledeče po-vabilo: — Zbirajmo denar in ob-|gujem. darilno z igračami revne otroke, j lit čem nabaviti zbirko tiso-ki ničesar ne pričakujejo, ker so čakov in bi s. čutil prav počašče- č»n. da preostali denar požene odšli [iraztiih rok tudi pri Miklav-, nega. č > bi mi poslali enega, žil. — Ta predlog je seveda izzval Nat o si* j«- z luksuznim vlakom odpeljal na jug. Z.i denar s.' »lan-d;me> vse dobi. in tako si je /. de na r jem pridobil tmii švicarski pol ni list iti nato še italijanskega. V Chiasso je si«.pil na italijanska tla, kar mu je bilo tako všeč. ,| je eelotno uslužbcnstvo dotičue postaje traktiral •> rhiantijem. Milanu mu j-' z»»|o uuajalo v- uik si je zapisal : — Krasim mar-•nornata stolnica. Izdal 2lMW» mnrk. P.cnetkah je h«.J<-l biti <.;iiii svoj condolier. zato j»- kupit uondolo za soi» mark, katero je pri svojem o<|Iwwlu velikodušno p« daril hotelskemu vratarju. V Neaplu pa je / •• u.ivličal takega življenja in polo'llo se je domotožje. Hotel j<' na :ik na- švicarske kantonske znamke in za j ve*;rlj;i zmešalo v prlavi. nekatere Španske in avstralske. — ne otroke. Znani igralec (iespod Olaf Grundt v Ilammer-festu je trpel na revinatizmu. — Končno se napoti k dr. Michelsenu Ta ga pretiplje, mu ukaže globoko dihati, ijrsluša in mu končno reče — Kevmatizeni! Nihče ga ne zna ozdraviti. So sicer pomirljiva sred stva, pa škodujejo srcu. Hvalabo gu obstoja zdravilo, ki gotove je učinkuje iu je bolj nedolžno -Jejte čebulo. T>ve čebuli dnevne po zajtrku — pa pridite k meni p« dveh mesecih, da mi poveste, da st* ozdraveli. ciospoti Olaf Grundt se zahvali rčenemu gospodu in ves zadovoljer odide. Dva tedna nato se zopet oglasi pri dr. Michelsenu. — Že zdravi? — vpraša zdravnik in pripomni: — Temu se ne čudim j so zdravila, ki čudovito hitro, ličili kujejo. — Nisem še docela zdrav, gospo* zdravnik a prihajam k vam, da vam povem, da vas bom tožil. Po jedel sem po vašem predpisu dve čebuli vsako jutro, a posledica je da me je moja zaročenka zapu stila, da so me odpustili iz službe da me je lastnik gostilne, kamor po navadi zahajam, na zahtevo o stalili gostov poprosil, naj več n prihajam, in da mi je gospodinja pravkar odpovedala stanovanje In vse to radi smradu te vaše če bule. Ni ravno še znano, da li je sodi šče v Ilamerfeatu uvidelo škodo, ki jo trpi gospod Olaf Grundt in da li je dobil zadostno zadoščenje in odškodnino zanjo. Epiio ,jrij,.,ja ž njim. srečni dobitnik — N,. «ospc d. smo prerevni. i migrant ov Vbulimirja Nabt)kova Horvat, katerega spremlja - n j« go | gram sr le v šoli. Pokojnik, ki je dosegel .'>:$ h t, je V;1 žena. ker se mu je radi glavne — Ali bi hotela kaj dobiti? -t bil izvrsten diplomat ter je p.>' zadel. Zanimivi so lepaki, ki so tudi med navedeno zbirko, kateri so le ta 1896 naznanjali, "senzacijo 19 stoletja", ko so prvi film kazali V Londonu, namreč prihod vlaka. V londonski Alhambri je bil postavljen ta aparat in Ijndstco se je naravnost teplo za vstopnice. V zbir ki je tudi aparat, Id je filmal jn Ilorvatova žr*it:i vala. kako je Iz avtomobila so vzeli krasno pun je pi'ipovedo-1čko. bakreno imsteljico. zrcalno o })i-isifi v liiso srcea j ni; ro. posodo iu ■»•se t r* izročili tie in nesreča. Ko je Horvat prejel te kli-teu. Ta se je od sreče kar zjo legram. ni lio'rl verjeti veselemu j Icalsi. .Med tem seje že zbrala oko >p<"ročilit. Buljil je v brzojavko j H igrač cela množica ljudi, ure in ure. potem pa je začel j — Kukšna tvrdka dela te igra smejati in govoriti take bndalo-j? — je prašni soliden štacunar --ti. da je bilo vsem jasno, kaj sej __ \obena tvrdka. To so darila ie ;:«odilo ž njim. Veselje je kmalu; ki [ia<|ajn z neba. — Xo. prav je. To pot so padla T< bo tisočak, ki mi bo v vsej zbirki brez dvom« najdražji. Zlasti bom lahkr dejal, da je bil on med t>rvinii. ki sem bil ž njimi po-> časčen. V nad i. 0 izdaj in no>i lep naslov: Pravila lepega vedenja in krščanske omike. stoji zapisano tole navodilo: — Radi snažnosti je prav dobro, da si vsako jutro ebraz oteremo l brisačo, da tako odstranimo no-snago. Nikakor pa ne svetujemo, da t>i ■<• umivali z vodo, kajti s tem -e obraz izposavlja mrazu in scln«"ni vročini poleti. — X( ka druga francoska knjiga iz leta lf>ti7., ki pa ima naslov — "Nova izomika ma v Nem'iji. Nastanil s.- je v ko-oališčit na Vzhodnem morju r de-*iarei so i ps \'edn« '»«'lj ginevali. V Stettiiiu je ž«' prodal svoj«- stv.i "i in kove« g ter si» <»d)i •! }.:( v }'.■*:•-'in v četrtem razredu, odkodr r -e •e prej odpeljal / luksuznim \*la-':om, X Ilerlinn je imel »1 i mark »d katerih jih je hitro zav<^e!j-i '•il a ."> mark je prihranil, da je ulačal avto. katerim se je odpe-'.lal na policijo ter se javil. Državni pravdnik je (-.•.•dlagal štiri leta kazni ztnii. s. glavno neslo Uevkjavik ogrevalo z vrelo v«i-do i/, vulkanskih vreie»*v. \/ H<*y-kjavika bi se do vulkanov okrog 35 do 40 km daleč napeljale vodovodne cevi. Voda bi po teh ceveh pritekla v mesto s toploto SO stopa se niti tako I pinj (Vizija. Vodne množine bi za- dalcč ni povzpela. Tam svari otro- i lost ova le za < grevanje vseh javnih minib . Horvat je začel krčevito plakati, iu od tere jel denar, ki ga je pripravil ob pamet. Zlato in lepra. Lepra je. kakc»r znano, ne ozdravljiva bolezen. Zdravnik. — profesor Hoffmann, vodja držav nega zdravilišča na Kubi. pa jav Ija svetu radostno novico, da ."-č mu je posrečilo najti zoper to bo lezen precej učinkovito sredstvo Skušal je zdraviti bolnike z zla toni in je dosegel v izvestnin slu čajih relativno dobre uspehe, \ pehi z zlatom pri nadaljnih poizku tem primeru zlato ne leči narav- sili še poveča!i. ke: — Ne umivaj si obraza, kajti in zasebnih poslopij. Kazen tega ' to škoduje očem, povzroča zobohol bi jih bilo mogoče uporab ) i kot in obraz postaja bled. — i gonilno ,il<. zn veliko število indu- prav srečno. — Potem je srečal avtomobil dečka. — Fant! Ali znaš bobnati? — Menda! Kdo pa ne zna bobnati? — Tukaj imaš boben. Avto je prevozil v so ulico in no- Celo v Angliji, odkoder je pravzaprav prišel ves moderni komfort strijskih podjetij, ("e bi se ia načrt uresničil, bi ne bilo treba Rev- ni bilo dosti bolje. Znano je. kako( kpiviku uvažata nobenega premo-se je angleška prestol on as! "d niča gu več. Načrt, katerega je izdelal Vikterija zgražala, ko se je nežna-j nek mlad inženir, zahteva velike nost 1 oliko bolezni same. kolikoi jaea t:lo v odpornosti proti bolez ni. Profesor Hoffmann upa. da se bodo njegovi, doslej doseženi us- v i uarj i so pričeli zahajati v stano jrlfško kraljice Viktorije je znano nila z nemškimi kopalnimi napravami. Iz prve dobe vladanja an- van.pi. odkoder so se culi otroški glasf.vi. V nekem stanovanju so dobili eel kup male dece — devet da je neka ladv prijela dve dami. o katerih je vedela, da se koplje-ta. češ. kako moreta kaj takega MILIJON DOLARJEV DOBIL ZA PATENT HarrisaV v igr j bi le j no sla vn ost angleške kraljice va koča", _____iVictorije. Mlad ruski fotograf je iznašel fotografični avtemat. Človek stopi pred avtomat, vrže vanj kvoder, po preteku par sekund pa dobi osem svojih fotografij. Za patent je dobil iznajditelj milijon dolarjev v gotovini. \___x ........... glav. Starši so bili na delu j storjti ter se za kopanje sleči. Ka- ste je sprejela 12-letna deklica. - j kf> ne^ostajtlO\ — Oče jc v tovarni, mama je pa j šla na trg. Toda to nič ne de. Le noter, gospodje! Imate gotovo ka-j ko naročilo? denarne žrtve, Ziito bodo najprej poskusili z dovajanjem vode iz nekega malega vulkana, ki je oddaljen le dva kilometra. Te vodne množine bodo zadostovale samo za ogrevanje vseh javnih in enega dela zasebnih poslopij. Previsok gost. — Xe, prišli smo k vam. Prinesli smo vam igrače. — Otroci so bi li nori od veselja. Najstarejša sestrica pa je do konca igrala vlogo odrastle gospodinje. — Lepo se vam zahvalim, gospodje. v imenu mojih malih bratcev in sestric. Tudi meni ste storili veliko veselje. . . Ko so prišli časnikarji ven .se ie žj zbrala okoli avtomobila velika množica otrok: — Ali je res da padajo danes neba igrače? — Res je. otroci. Francozi so. menda nežnejši napram deei kakor naš človek. Xa-rod. ki se boji propadanja.* občuti v celoti neko očetovsko ljubezen do otrok, do mlade Francije. Sven Oedift zbolel. Svetovni potnik Sven Iiedin je, kakor poroeajo iz Stoekholma. v Pekingu resno »bolel. Raziskovalec ne nahaja na poti v neraziskane predele A sije. Poročila o- njegovem zdravstvenem stanju zelo vznemirjajo Hedinove sorodnik«. Neki španski kavalir. #ki je za vladarja Henrika IV., pAtoval po Franciji, je prišel neko noč do gostilne. katere vrata so bila zaprta in vsi prebivalci že pri počitku. — Dolgo je trkal, pa nihče se ni hotel oglasiti. Plemič je pričel na vso moč razgrajati, nakar se je krčmar vendarle zbudil ter skozi gor«nje okno pomolil svojo zaspano glavo: — Kdo pa je? — je za vpil nad spodaj stoječim, — Kdo je? — je v razžaljenem tonu odvrnil kavalir. — Don Jose 'Jua 11 Pedro Fernandez Rodrigo da Villa Uueva. grof Malafa, vitez Santiago in Aleantarli. . . — Toliko sob pa pri nas nima mo, — je Odvrnil krčmar, za pri okno in sel zopet spat. Kongres antimkotmistov v Pragi. Letos od 2. do 5. junija se bo vršil v Pragi mednaroden kongres antinikotinistov. Na dnevnem redu. zborovanja, je kot glavna točka pretresanje vprašanja, s kakšnimi sredstvi in metodami se da najuspešnejše pobijati kajenje. Karikatura spanskega krr7 "ai;a. Ena najznačilnejših karikatur, ki so razstavljene na razstavi neodvisnih umetnikov v Netv Torku, je karikatura španskega kralja. - - '.p «'in v hladno} rvezde n<> evele na ne- i po Uf»koneuem. tem- j«-. n;- j.* vzpenjala rim-ijil d.m novega soJnca inj hotel poslušati i ca, ne! Skoraj videl sem, kako mu je gla žalo>* na obraz. Zdelo se mi . da Nd v ^utii' na njem podvo žalostnim gladom mi Žalostna t ona I •u< .ojimi milijoni si. čih; ji i. rovori i Tiho sem I ki je sel z rave j rak j'* postajal i not ka trr.dn. iši, : I i , obletavala temnil. " ženskih oči. ver M! 11 • proti Kotu in >eni n • i pri«l mano star, b Xa hrbtu je imel j- akrhtuik. v rokah j ni oh zamrzla zimska ii arjal njegov t »»/ko b sem vpra- ICot dohitel. Kot! Kam pa ti? imam. Pa kako, da tvit«» v trgu? Zakaj Obrnil sem videl, da kor; sključen mož star vojaški grča'o palico tla votlo i; okovani čevel — Greste \ š:d. ko sem i*a V Kot. i — Isto pot s.- nič ne u>t, n»* stopite nekoliko v gostilno? — lii's' S;i j že ne upam več. j Kf vem. ali naj bi pozdravit 'Buo i na sera" ali jk> nase. pa raje ne greni. In denar me tudi preveč noj teži; bolj Ma. Kje pa ste bili pravzaprav? — sem mu pretrgal besedo. Kje s«* 111 bil.' Lahko m misliš kje. Saj veš. da doma ne morem Ostati. Kako naj pa živim, ko se ko maj lipam dihati. < 'ez st-m sel. čez mejo. X.. bo nas obsijal svetli dan,lkakor {];J luf. oh]il. " nam N:jat nikoli več. Saj jn pravljica, že od davnih časov lila pravljica, da bo prihru- pir. Zvezd. Si lili na iu .a'" ■'•••/. M ara jut* in «"ez Mijo «'nem nebn. a moje misli so b vsepovsod. Kakor toče da era v temo. ki je pljuskala iz Kota mi pravila pravljica in da bOjino žalostnih pokopališč, kri v noč s svojimi razmetanim: kr; v temo in pa.v zagrni čevin«-. hi v zahvalo za to bodo lomljenimi iti irhlimi križi. Ti morali ljudje na Sveto iroro roma- no je stopal moj spremi; ii in Boga hvaliti v laškem jeziku.' žalost ne m Ker -deer bodo vsi pobiti, postre Ijeni in povedni. Taka je pravlji j kot pajčevii ca. ki s-a lili jo povedala <>če in; ce. ki jo je ded in vsak starec. če sem (_ra le j vedel ded. . It po jaz. nad nam;! ;a Č r e d n ik. četrtega tri tretjine — mislim, daj ob njega. Kakor bi se zbudil, strelna svežeobritib ob-jje posta, za največje grešnike pre- , se ministrant z glavo. Se spet za- gleda v svetle škornje pred seboj. Vzdržali smo se j Pesem vstajenja se razliva po di- ave ko-j Gospodinja: mae v mogočnih valo vili iu pljuskala ob pobočje Stola Pljuskala je ob pobočje Mi j in Matajurja. ki je nemo strmel v, nebo kakor sključen starec. Zdaj pa zda se je utrgal iz noči zmedei klic, kakor vzdih zapuščenega, — pozabljenega groba kje med gr movjem in robid jem. Z mrakom in temo je pljusknil mraz v obraz visoko gori na nebu mi pa pele svoje verne pesmi zvezde in lile svoj soj v nor. ki s<» je tesneje in tesne je oklepala plahega srca. Zdrznit sem se večkrat, plaho pogledal o krog sebe. skušal s pogledom pro dreti v temo v grmovje kraj ceste skušal dahniti v noč nemir, ki mi je polnil dušo. Ozrl sem sr na spremljevalca X j ego v resni, starostni obraz se je dokaj ostro odražal iz tome v soju zvezd, ki so vriskale v vsemirju. Pred nama je ležalo iilulio iii mrtvo Staro selo, odeto s pokojnim plaščem noči. Strmo in resno je kipel pod zvezde zvonik, iz te nni nekje i/, pod Matajurja je za-tegnjeno laja! pes. Zamolklo, ka kor da stopava po izprazneni cer kvi. je odmeval najin korak, do kler ni ostala mrtva vas za nama | Popela sva se nad Kred. V doli ni je tiho drsela Nadiža. njen bel prid je sjjal v noč. Mahoma, ka kor da se je pred nama pretrgala je zazijala ozka zaseka med Mata-jurjem in Mijo in v tej razpoki jo Utonila Nadiža. kakor da je pro pala v noč. — Poglejte, — sem se okrenil k spremljevalcu, ki je molče stopal kraj mene. — poglejte, kako se je izgubila Xadiza. kakor da jo je pogoltnila noč. — Ozrl se je na belo strugo Nadi že. ki se je izgubila v temo proti laški strani. — Ne, noč je ne pogoltne, — noč ne. Lah jo pogoltne, kakor bo pogoltnil nas. Mene in tebe ne več, a te male. če jih kdaj gledaš, te male. ki z drobno in plaho ročico delajo laški križ in nezavedno molijo: Padre nostro. che sei nel celo. . . Te male bo Lah pogoltnil, te male! Molče sem ga poslušal, težko so padale name te njegove besede Da bi mu nekaj odgovoril, da bi pretrgal gluhi molk noči, ki je zavlada 1 med nama. sem neodločno opomnil: — Morda pa ne bo tako. Morda cvete za nas med temi zvezdami Otroška leta. Vesela Velika noč. j Oče h< ii v svetlem jutru po sobi j in poje: — Premagana je -mrt, trohuoha! — Moje oči se vesele potic in pirhov. Potem velika maša. X < poti v cerkev solnce petje ptic. smeh. V cerkvi pojo orgije, zvonovi potrkavajo, tako čudno in sladko j-- v duši. da je vsa prevzeta. Oblaki kadila, rožnati in napo-jeni s čudovitim vonjem. Po maši: na polje. Popoldne veter in prah. T'sta zapiramo. Večer pokojen, sedimo v kuhinji. svečano se razgovarjamo. Xa t o ležemo. Xa materini oma-j rici gori luč. Tišina. Kmalu pa se oglasijo p-i v tovarni na klancu. Zavijajo žalostno. — O. da bi ne! Tulijo, tulijo. Zunaj je noč. Slišim očeta: — Kaj pomeni to tuljenje.' Slišiš, kako tulijo? — Mati upira oči v strop. — Kaj je odgovorila, se ne spominjam. Tulijo, tulijo. Žalostno zavijalo. — |lin ? — dišim očeta in se po groznem v noč. Credniku splaši obraz, vzame i/, čeljusti. — Aha! — zakašlja hlapec. — Zakaj ne zapira hlevskih ranjenemu golobu. Pipo — Matija, stric Matija! — šepetajo ministrantova usta. Noge so svinčene, glava trudna, bolna. V goltancu ogabno sladko. Na sen- vrat. ko ve. kaj mu je za njimi. |cih se zbirajo potne kaplje. — de čredni k počasi. — Nad Ka-: — Procesija se s ceste spušča lom sem jo našel v čredi. Kako bi'skozi Mo v živi meji na kolovoz, jih psu prepustil dvesto, da vra- Zavije v klijoče njive in brsteče čam eno? Pognal sem jo z drugi- pašnike na rebri. Griči za Sv. Iva-lnt- Jioui se plavijo na levici. Solnce — Na vasi ti je bil čas. Iloho.Ueče z bliskajočimi meči kopreno. škodeželjno razpeto nad Drago, pod desnico. i Vinogradi v Vinih, prekopani in Na vasi. Kakopak. Toda ne povezani, so tako blizu, da bi roke Crednik pa tak! ugrizne hlapee. meni. PunČari njegovi. 'iztegnil in jih obiel. Zidanice v V veži koraki. Dekla je s skle- njih. krdelo škorcev, ki raznršeno dami na rokah odprla vrata. Na počiva v rjavem bregu. Nebo in pragu stoji Kobe. Stopi v izbo. Ne zemlia umita. Nikjer sledu o nočni sname klobuka. X*e nazove Boga nevihti. «1«« MILlt«. B C. Po nekaterih evropskih mestih, posebno pa v X i ..'-cesije. Slika nam kaže tako cerimonijo v M. n u i vrše koncem velikega tedna značilne pro Vestfalskcm. m srečnega večera. — Kje je ovea ? — zakreše v črednika. Starec prebledi. — Kje je ovea ? Crednik molči. Pipo položi na klop. Dvigne se. Spet sede. Išče nečesa za pasom. Prve hiše na Pandišču pod šolo. Razcestje z znamenjem. — Prebudi se. zaspane! — o-pomni cerkovnik s komolcem ministranta. .Janezek se zdrzne. Zavzeto se ozre. Pogled mu obvisi na znamenju. Zenice se mu razširijo. Noge se vkopljejo v cesto. Petero- Aha! —se vdrugiČ oglasi Pe-jkraki zvon5k ioneme. In fant je ter. hlapec. Gospodinja : Kaj je, sosed? kliknil: — Matija, stric Matija! Pod znamenjem kleči crednik. Drat joka neprestano, mi beži-' Odprem oči. Svetloba mi jilt ni j mo v noč. čutim, da se gibljemo, odprla. Luč gori na materini omarici. Oče -t< ji poleg vrat z revolverjem v roki. Mali je v beli nočni halji. Slišim jo: — Jezus, nikar! * »če odgovarja in upira src po o či v brata : — Meni verjemi, so že v kuhinji, streljal bom. Ti-(i hip s." nagne moja postelj Z glavo se pogrezam nalahno, luč -e maje. — Potns! — Oče prebledi. — t i le j ! Na zidu velika razpoka. Podob,- nihajo. Brat joka. — Jezus. Jezus! — toži mati. ki meče nase obleko. Oče je ves bled. Nekdo me pograbi. Pod nogami se ziblje. Neka i pada, ljudje kričijo, ne vidim jih tema je, pod nogami se ziblje. Pod dobrim tovarniškim zidom -Mora i kam. ne vem. Psi tulijo Pred menoj stoji svinjak. Pod veliko streho spimo, po repi in svinjah diši. Sladak vonj se meša z' i. . * i Ka al' !?. gorkim dimom. Na eni strani oče. na drugi mati. Tam doli na drugem koncu molijo. molijo. Pod nami se giblje zemlja. Xa. posteljah kriče. V svinjaku krulijo svinje. Na vrtu za poslopjem kleče ljudje. Plašno se ozirajo v mogočni tovarniški dimnik, ki se maje. Mati me nese na vrt. Stiska me k sebi. Najdba iz bronaste dobe. __\ da i j ni kmet I.udovik IHadik!Za planini je ostala vas. i- je skrila. Pod buko- je < ral na svoji njivi v Petrovi- j Vt' ,n kostanjeve hoste. V meglo se call in je zadel z lemežem na trd -ie zavsia. Zapletla -e je v klobček rega je sklenil izkopa-j'et- Težkega napora je treba mola bo imel rahlejšo njivo. ]ča, žganom. da iz umazane sivine ulo-voje začudenje!V(* ln razpoznajo kup okajenih loveška o- i kajž . . . na men je digu pa je našel p«»,i njim kostja. I. zala so v grobu, ki je bil _.L met i a ki je !-r in 1 7'i m širok. V njem je bilo enajst ti sr> ležali lia desni Kobe za vi tla z. roko. V obraz je Blaten in raztrgan. Gologlav. Raz-zaripel. Nepremično bulji v Čred-;mr^enih las. Krvavo podplutih o-nika. — Matija! — Zakorači do HodniČno srajco razpeto, da se mize. zdigne pesr. vidijo stare prsi. od vremena osmo- — Kobe — Peteri — vrisne de- jene. V kamižolo je zavil novoro-kla. Krožnik se ji izpolzne in seljeno jagnje in si ga tišči v naroč-zdrobi na tb h v kosce. ji''- Pred njim beži upehana ovea. — Sosed! — Gospodinja zadrži Sultan, pes. se je položil kraj nje. pest. Hlapec vstane. Odrine mizo.j Z repom kosi. Izplazil je jezik. S pleči pokrije črednika. — Ne Težko sope. pregrešite se. Kcbetov gospodar !i Svečenik pod baldahinom zadr-Pokaže na vrata. — Bara, ne znpi- ži korak. Ozre se v ministranta. — raj! I Potem na revs-'ino pod znamenjem Kobe za škriplje z zobmi. Obrne "a razeestju. Dvigne s tančico pre-'se. Odide. Ne nazove Boga in po-.Srnijeno rnonštraneo: — Benedi- eat te — Aleluja! Alelnja! 'ram v sm. Zveličat* z lozino mladiko gr? m so imen li-. , Pri Jurnovih so povečerjali. — ]{0jne noeL i Dekla Dara pospravlja žlice in po- Hlapec se zakrohota v trepeta- O; renči na Petra hlapca, ki je j oče ga starca: — Si jo izgubil, mimo starca. Matiji sije obraz v popackal namizni k pred seboj. — kaj ne 7 — Iloho. tak crednik! nebeški gloriji. In v pridušenem ~ 7 ... j Gospodinja postavlja latvieo in Janezek, domači sin. zleze s pe- joku se vlije čredniku čez obraz \ grobu so se na sli tudi različni i nladpn i v nctanL-i „ -- , , , - - - . 1 i ! piauenj z ostanki na polico. Skoči k materi in zajoče. . . potok solz. Te se bo komu zahotelo, pre- «■ . * i * * * >•1 juga proti v iključeno 'ego. '.hodu 'bronasti izdelki: votle zapestnice.! Tla se majejo. ljudje molijo s igle iu svedrrsto zaviti kosi žice. I fien j^ete. — de družini. prosečimi rokami, dimnik se lah-; Poleg njih je ležal tudi mož iz ka-110 giblje. . . • mena in več posod. Starinoslovci! j - pet r ' Skozi velikosebotno noč prašči Mleko in žganci, — zamom- nevihta. Lije iz sto veder. Med ze- Dečko. prižgite ! stoiimo na cesti. Mati dr/.i sila jo- ... . - 1 , dolge lepe povesti. \ eliko nas ie kajočega brata, jaz se tresem ob 1 ^feui ni hudo pri srcu. V gospo-1 SOflij°' da izviraj° r'loveSka okost-|p0d vratom — darskem poslopju, kjer spimo. | ^ in vsi nao 4—f» dni. ena kompanija pa že 2 tedna nir*. ker hoče. da bi delali po 7 ur na dan in po 4 ali .i' dni na teden. Imeli so sejo, pa mM i ni znano, kaj bodo storili. j Prišla je spomlad, ali dnevi /je -e odpov ! mu klobuku ki t pa njem Radikalna rešitev tržaške promet- podeštata svoj »pa dr sedanjega ne krize. , obe i nekega komisarja dr. Mafeja Mladi tržaški inženir Gino I»rai- Marsa na. rodom Di-lmat inca. Dr. novicli ima načrt za kanal, ki bi Marsan je vodit« Ij tolminskega : vezal Jadran s Črnim morjem. Na- faš;ja. Cerkno je z imenovanjem pravila bi se vodna pot med Dona- podeštata v pok. podpolkovnika Xeka rojakinja piše: Že dvajset let čitam (Jhss eni nove-pa njemu. Petru Zgsj«_'i moj pozdrav! (V pridem enkrat do njega. hi ga dobro za uši-m' Konkurenco delajo Martorellija. izgubilo svoje rednojne ve kako. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi Kraja naroč-ni- 1 1>a t,,di tukaj niso samo veseV joan ZOcton. LIrSlu scverna Pristanišča, kaj bo izvoljeno obemsko zastopstvo in j Po dolgem ."asu sta se srečala kov, prosimo, da »e nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje j novice, ampak tudi žalostne. Že —--, šele potem, kadar začne s konku- župana Ernesta Kojea. ki je bil dva mladostna prijatelja. najdemo naslovnika. "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, Xew Telephtme: Cortlandt 3876. Rti visokih civilnih in vojaških dana. I Upravni odbor goriške pokrajine. VESELO VELIKONOČ! Velikanor j<» simbolični praznik prerojenja, probu-tle k novemu življenju in zmage življenja nad smrtjo. Ljudje s<» jo praznovali že oduekdaj, praznujejo jo vsa živa bitja na svetu, praznuje jo narava v vsaki kali, f,".a£a zadnja ura. v vsaki bilki in v vsakem rožnem popku. Naj sklenem ta skromni dopis Vse je prerojeno, vse hrepeni po razvoju in po iz-1in prosim urednika s« «*iavi. popolnitvi. Zgodovina nam priča, da so se najvažnejši razvoji, ki j velikonočno praznike! so zadali človeštvu ali posameznim narodom drugo smer, j završili spomladi. Preobrazitelji usode narodov so smatrali pomladni ras najbolj ugodnim za utelešenje svojih misli in besed. Človeško srce je v tem easu. bolj dovzetno, duša vse bolj sprejemljiva za nove nauke in nova načela. Vzkalilo in, rodilo dober sad bo le kleno zrnje, ki je *>ilo s pridom negovano. Tudi plevel se bo razpasel, j>a ;(a bo treba pravočasno poruvati in požgati, da bosta imeli resnica in pravica vse prilike za popoln razvoj. V tem znamenju želimo vsem nasilji naročnikom, či-tateljem in prijateljem veselo Velikonoe! _j dolgo je bolan rojak Frank liri- prireditve, saj na Vas nam je ra- roneo Uuli Donava! Trst mora poslednji slovenski župan na Co-| York, N. Y. !bar- StMlaJ mu Jf' 1™ d°ktor rekel, čunati. Le Vi s tem bili prva po- Propasti, kanal bi mu pomagal... riškrm. da se mora zdraviti na deželi. Sel mr.č in Vam smo hvaležni za vse ° RVOi*m načrtu je predaval te V Idriji j.- imenovan za pode j je od tukaj C. aprila. Ima ženo in storjeno, s čemur ste nam dali po- ohranili najlepše, kar mora v jami. Star je bil 34 let, doma pošten in zaveden Slovenec imeti blizu Tuhinja pri Kamniku na za največji ponos. | Olorenjskem. | Vsem rojakom in rojakinjam že- Tako je spet šla ena žrtev za ]imo veselo Velikonočne praznike. ' kapitalizem. Xoben ne ve, kje ga s; Ivomisar za pokrajinsko upravo ;. j prijatelj; Prvi se j<* neizmerno začudil: — Kaj si res ti. kaj si res ti? — Seveda sem. — Pa sem siišal že pred petimi eti. da -i umrl. — X.* jaz. moj brat je umrl. — Z.il i-.i ie. Neizmerno mi je Kamnolomi na kraški Grmadi Paseoli je imenoval za rlane po- obetajo lep razvoj. Kamen je iz- krr■irskega upravnega odbora »everni pevci. S pota. T- , , ti. Xa Jožctovo smo se v E1 Vera- lv sklepu pozdravljam vse cita- „ , , , , ,. . .. . ...... .. , no. Cal.. prav dobro zabavali pri telje tega usta in jim želim vesele v . ,, i. 1 vrsten. Razkrila se je tudi nova vrsta marmorja. Domačin Josip Kaeie j«» iztrladil primeren kos za vzorec, ki vzbuja veliko pozornost. Domačini naj se v kamnolomu i stroki dobro organizirajo. Italijanov: dr. P. Pinavčijr. I{J Koimc^m teea tedna bo v Xe\v A brile. Pr. Angeli. !C. Hre > m. If Y'-rlu koncert, t kom katerega Ca za f ura in dr. Tudi namestniki bodo nastopali "godbeniki" s klad-so sami Italijani. Tako so Slovem-i vi. propeler ji. p;>: !:iini piščalkami. Ples v šoli. V Xovi vasi pri Porečti so ple- izključeni iz uprav;- v deželi, v ka- pil.'mi in žairami. teri so v ogromni večini. Musso-' To je baje najmodernejša jrod-lini včasih resnega obraza zatrdi. da vživajo drugorodei enake jua-' I vice z Italijani. j Včasi smo M. P. Ford City, Windsor, Ont. Zima odhaja, leto prihaja Pridi že, pridi! — Čas naših nad. April varljivi, tudi mineva . tamosnjem posestniku Mr. Joe , .- - ... _ , . , . , . , , sait v Domačini so se za«-ude- Ldoviehu. Xato smo jmeli dobre ,, ^ vpraševali, ali je res mogoče, ease pri C ufarievih v Santa Rosa, , , . . ,. . ^ . , da se dobi dovoljenje za ples v sol- kjer smo obrezovali trtej. Oni kraj , -, ... . ... . . . , . . .. _ ,(skih prostorih. Ples se ie vršil in ie imenoval znani pisatelj Jack i . - - , - ' _ .. ' .v ! otroci smejo v danasnih časih prt- 'Ijondon Dolino lun. Ko to pisem J ^ . , „ . ^ „ ..... . ,«»»tvcvati plesom. Z moralne stra-1 sem v Cirass \ alive, v hlizmi Na- eramenta. Zbrana nas je bila več- ni je bilo slabo, pa tudi z materi-! SACCO IN VANZETTI Ko je bil državni pravdnik Palmer na višku svoje slave in na robu svojega žalostnega propada, je začel z vso unemo preganjati radikalce. Posebno na inozemce je imel piko. agent je so jih v masah lovili ter jih predstavljali sodiščem. A' nekaterih slučajih je zadostovalo, da so našli pri a-l etirancu kak napreden časopis, kak pamflet ali kaj podobnega. Karta I. W. W. je zadostovala, da je bil osumljenec najprej podvržen mučnemu zaslišanju, nato pa poslan v ječo, ponavadi za nedoločen čas. Taka radikalea sta bila tudi Sacco in Vanzetti. V svoji priprostosti sta se z vso silo vrgla v val delavske probude, postala sta člana raznih naprednih in radikalnih organizacij in sta imela smolo, da sta se nekega dne mudila v bližini malega mesta države Massaehusettsa, v katerem so je za vršil roparski umor. Prisotnost Sacca in Vanzettija je bila po mnenju Pal merjevih oblasti zadosten dokaz, da sta Sacco ill Vau-xetti roparska morilca. Ker ju zastran širjenja radikalnih idej niso mogli a-retirati, so ju aretirali zastran roparskega umora. Tega umora nista zakrivila. Najslavnejši juristi dežele so izčrpali njuno nedolžnost. ^ Organizirano delo po vsem svetu je uverjeno o nujni nedolžnosti. Xa podlagi šepatih in iz trte izvitih dokazov, ju je pa porota spoznala krivim in prejšnji teden ju je sodišče obsodilo na smrt. Edina instanca je še najvišje sodišče Združenih držav. v Ce tudi to sodišče potrdi razsodbo, besta morala u-mreti v električnem stolu.- Ako bi živela, bi nikomur ne skrivala niti lasu na glavi. Nujna nasilna smrt pa utegne imeti usodepolne posledice za one, ki so Palmer ju po duhu in nazorih bratje. Čakamo željni. Te gorka spomlad. ja dnižba Sioveneov "0a hliatll ker ™ ^^ na Redki so naši članki v Vašemu dalrf> pa ne pri prijetni zahavi> so,skl vehk<> listu, ce tudi nas je tukaj že pre- paC pa pri pojrrebu znanega roja-] « cejšnje število, pa je vzrok navad- ka ,Tohna Doltarja. Pokojnik je' . Vspavaine nraske no tak, da če kaj dobrega ne mo- bn (loma Scmiške fare na Do- ■} ' nasula Posestniku Ivanu Vidieuj remo pisati, slabega nočemo, ve- lenjskem. V Ameriko je prišel kot iz.Sv' Križil v^kozarec v »eki doč, da nihče rad ne cita slabega. 14 letni deček leta 1893. Od San sri'n* v Ajdovščini Amalija Arze-Tukaj nas je okoli 50 Sloven- Francisea. Cal. ie bil peš prepo- Ia iz Ma,ih Sabelj. Domov grede eev. Dasi je mala, a smemo reči, toval veliko razdaljo do Oat Ilill, «nPsv«til. V gostilni na to je ena izmed večjih skupnih slo- kjor so najstarejši slovenski kmc- (>stl J"e Pozneje opazil, da nima. venskih naselbin v Kanadi. Mesto tovalci. To je blizu tam, kjer je bi- ve<" ,1enar.ia- Tisočake mu je po-j leži čisto na meji Združenih dr- ja i(.ta Hajska dolina. Iz Ca- br;lla omenjena prefrigana žen-j žav, tik mogočnega Detroita, Hfornije je šel' pokojni Doltar v ska* kaUro s° vtakllili v zapor. | Mich., kjer živi nad 3000 naših ro- Elv Minn., kjer se je poročil. Na- Po dv3naistil1 letiJl se je oglasil jakov. Mnogo od njih jih pride ob to*je «ielal v Leadville. Colo., ter iz RJlsiie Anton Rratuž iz Dola nedeljak k nam na obisk. Se končno preselil v Crass Valley, I>H Oepovanu. Dela v nekem rud-j Kako da Vam poročamo naše fcjer f]0 smrti. K pogrebu lliku in Pravi- Imdo trpi. Oče j razmere? Ni ravno najboljše in tu- so priSli trije sinovi in ena hči iz imi ^ listine, da se vrnej di ne najslabše. Kdor ima srečo Los Angeles in ena hči iz Oak-tdo,nov-dobiti kako delo v industrijskih landa. Hčerka, ki je nekje v Texa- podjetjili, ta tudi dobro zasluži, le SUt ni mo„ia pr}li pofrrch j(; bil, 0dhkovano slovensko podjetje, žal, da mora za to imeti že izvan- veličasten T ' i Zliana tvrdka Fran Bavčar in redno srečo. Poletni čas se dobi TJ i i i i Sinovi je dobila potom goriške tr-f Ravnokar sem dobil poročilo,!. , , . , . . , . delo kjerkoli, a zima je navadno i i i • • c. * govske zbornice zlato svetinjo .ki ' J . """" da je v bolnišnici v Saramento po v. . . . smatrali godbo 7a ---- umetnost, dadanes j»> pa povsem RAD BI IZVEDEL za naslov svo- navadna industrija, jega prijatelja FRANK 1U'-. DlCIf. pedomaee Štajerc. Pred: enim letom je baje delal v rud-! ^rebrisai* diplomat je imel jako niku pri P»uckenon in zdaj na ne=!pP° ?ono- v st> bil smrtno vem kje je. Prosim rojake. j Vi! neki ^<"sranton pustolovec. a. j.li na i se ^d1'10"131* to vede!, pa je Jaio ve. aj s;;m oglasi. — Frank Škof, Camp 63, Box 25, Camden on Gauley, W. Va. (2x 13.14 Qeor r \ ouns ona doba, katera prinese vsako le- operaciji umrl rojak Louis Sporar, ji je bila priznana na mednarodni Novi podeštati. Imenovani so podeštati za obči- to veliko brezposelnost. V c.....^T .razstavi lanskega leta na Reki. . . doma iz Strug na Dolenjskem.! _ . . ... . Dasi nas je malo po številu, ter gtar j(V bil 38 lot Dalj r.asa je b;il Bavčarjevi kotlarski izdelki so smo gmotno še zelo šibki, nas je v East He!ejia in Butte. Mont.. Prvovrstni- duh narodne zavesi i zedinil, da 2atlnj;v sva Rp pa sre?ala v Puoblo smo dne 30 januarja t. 1. ustano- Colo ^ mudil na ohisku vih slovensko pevsko društvo "Li- ^ RVojih ^ Umrl je ra . Društvo šteje zc sedaj nad 30 dne 4 članov, med temi zbor 20 dobrih „ , . Pozdrav! pevcev, katerega uspešno vežba Ar .-• ^ i ' • Matija Pogorele, pevovodja g. Iv. Pregelje. Njemu, _ gre tudi največ zaslug, da se jo' društvo ustanovilo. Narodnjaku, Kellogg molči glede vl'^yt?!^- *m0Žn,TU ''"Ti m«hiikiK dokumentov. vodju smo sledili vsi ostali in vsak | po svoji moči pripomogli do usta- ^.omvf.Tnv r» r. to ! novitve lepega društva katerega'L, ASHINGTON. D. C 12. apr. j molčal. zatr>. ker je hil pač diplomat. Dip!omafova beseda je veliko zaleirla. Koirarkoli je priporočil, je dobi! dobro službo. Nt krč pride k njemu tudi pustolovec in ljubimec njegove žene ter ga prosi, naj mu preskrbi kaj primernega. — Dve službi imam na razpolago. — je odvrnil diplomat — pa rii nobena za vas. Dve ravnatcljski službi. Državna jetnišnica je brez ravn-delia in zavod za telesno onemogle. Ce vam preskrbim službo v jetrišnici. bodo releli ljudje, da sem vas jaz iz maščevanja tja poslal. Ce pa dobite službo v zavodu za telesno onemogle, bodo vsi rekli. da vas je tja poslala moja žena. • N0f«wC0j « bixetr.wovs. t «. ženske imajo navado pretiravati. Vse več povedo kot je res. Kdino v enem slučaju n e pretira-! vajo. namreč takrat, ko govore o j svoji starosti. Ko so znanega nemškega pisatelja Koda Itodjj vprašali, kaj je tež- j iut*i:u\ d ni ifuuraidii /-.i j- . - ... . . ,. 1 ______ , • . , i r« 4 i- , i i . -1C napisati — dolg roman ah pa ne na Goriškem, ki imajo nad 3000 ki Jf pioplaval fa'a.ina kanal ter ' 7 .. . 1 , . 11-1 J..>- nivi 1 < uvest o kratkih črtic, jim je odvr- prebivalcev. Tolmin je dobil za j dobd 000 n;igrade. jn;i J namen je: širiti v daljni tujini n.s- Ceprav je ameriško poslaništvo v mehiškem glavnem mestu ofici-; uradu poslaništva v mehiškem j glavnem mestu. Rojaki, naročajte se na uGlaa Naroda", največji ilovenski dnevnik v Združenih državah^ šo prelepo slovensko pesem, skr- . • j i » v . , jelno priznalo, da so bili ukrade-; beti za medsebojno pomo * m brat- . . i i i ^ , i ... , , i ni važni cficijelni dokumenti in da i sko slogo, ter krepiti luh n^.rod- . „ ' , , l nezavesti, čuvati svetinje naše Je ^ °dp"fM*en rodne zemlje do poslednjega zdi- !irada voJask^a atas^a- fvzel ha! Lep dokaz narodne zavesti na- k temu k. >1atii< prebavo. s!at>p »liistl J Ul mehur, plin ali vzdig-anje v želodruf] kj črevih, glavobol, omotico, ntrpla j<— ! tra.. sliU>e ifvce ali živijeoske orjjune. ! sploh enake bolexn: vsled splošne ot-la-be'osti in l>ok-iineRn stanja. Nuga-Tone je uspešno stal preskuSnjo zadnjih 25 let in milijone mcčkiK ir. ples. Vabimo yas dragi bratje in se- vo iz\Tši f-udesa za vas. Zapomnite s: ako Xugr.-Tone vam ne pomore v vseh . . i«irih — da se počutite močnejše in ener-stre IZ Detroita ze sedaj, da se po l^čnejSe — vas denar se vam vrne. Na-__„„_ ..__i _ roi-lte steklenico• še danes Ampak bodite možnosti vse udeležite nase lepe gotovi. da bo NuSa-Tone. _A<*vt. Občinski bendi, bondi za javne potrebščine, zemljiški in korporacijski BONDI Vaie bratske organizacije kupujejo bonde od nas za nalaganje denarja. OTIS & CO . Ustanovljeno 1899 CLEVELAND John P. Perko, zastopnik. 7,alcaj potrebuje »'h vek ve«" mn-— z.n dvajset let trajajoei zakon nil za dvesto ljubavnih razmerij ? Kaj bore Kitajska ? — je vpra-i šal včeraj velik newyorAki dnevnik na naslovni strani z velikimi <*rkami. | T za božjo voljo, kaj hoi'e? Mir ho«"o imeti, to je vse. * Pravni zastopnik Antisalonske Lige AVayue "Wheeler je rekel: — Vse je lepo in vse nam gre po sreči. Toda še dosti boljšo bt bilo. « ceniti iu izbirati te igre n pesmi kot zadnji ostanek sive' »retcklosti. katera je dragocen do-' i az slovanske krvne, edinosti. Daš daj. ko bodo igrale Metličanke: voje poskočno kolo. stopijo v poje s svojimi "vestnjakami" tudi uska dekleta in pozdravljajo rrasno Vesno, z milostjo, z veliko; »lagostjo. slavcem, škrjancem inj astavico. s kodrasto vrbo, belo brezo. svilenozeleno travyc-o, cvet-j icami iu ljubeznijo. KITAJSKI OKRAJ ŠANGHAJA Pred 15 leti je bil kitajski okraj: Šanghaju obzidan z visokim zt-J lom. za katerim je izginil marši-} "fak belokožee. ki je odšel v ta o-j 'eraj brez Spremstva. Zašel je v kako ozko zakotno ulico in izginil brez sledu. Pred leti noben ino-' zemski konzul ni mogel jamčiti za < varnost državljanov svoje države,i ako so si hoteli ogledati kitajski i okraj. Ko je padla kitajska stena bolj vesel dan. Že par dni prej:fto' si pripravili dečki gobe ki'so'se; sušile poti streho. Kakor ni na-jVada. da bi nosili "butarice" deč-i ki. tako ne nosijo deklice nikoli1, gob v cerkev. Vsak si pri veže .robo ima v zalogi knjigarna Glasa Naroda, j na Ž.co. da jo pot« ni lahko vihti,' v škatljieo pa si je nabral smole.' da ji> na po v rat kil vlaga n:: tlečo irobo. da diši kakor kadilo v cerkvi. Poleg gobe pa si vzamejo k l«*rje ir.aš; "ločico" za "žcgnnno vodo*'. Ob devetih je maša. in ko mašnik ■zapoje '"glorijo". so se zvonovi že vrnili iz Riiua. e mu odzovejo manjši. . ■ 1 . •uolarjc poštnine na leto. Ko prinesejo fantje gobe domov ^-r , „ . j po kadi j«, po vseli shrambah, nakar „ V slll<'aJu» 11:1111 meutem kaka knjiga poide, si prl-jvržejo gobo v peč. Potem gredo drznjomo pravico, poslati mesto nje kako drugo, podobne zatikat bršljinove vejice iz butari-( VSebirie ill približno iste CC110. ee na vsaka vrata, iz leskovih ši-: t-; ^ 1 • - • i -1 - i- ...... . , -uojiiu, ki uosccla.) se 111 bil naročnik na ^am zase !«m- j)fi naplavijo križec m ga pri-' ' it,,u i bijejo poleg. Xa nekaterih starih P0s,Jc celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti vri:?ih je jakih križcev po deset do v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati dru-jdvajset. Ženske pa so danes kakor1 gega novegft celoletnega naročnika, če hoče dobiti na- i na žerjavici, kani danes mora biti . i . , , £rado. vse na pečeno, tudi želodec mora biti kuhan, otroci poželjivo ogle- Ta ponudba je dvojnega pomena: razširiti hočemo dujejo slanino in m,so. zadovolji-1čimbolj že itak širok krog naših naročnikov, obenem pa nuditi našim rojakom takorek na cvetno nedeljo okrog tega okraja, so tudi zagonetni umori tujcev ponehali. Do-^'ika nnm kažr P°"leil na važ"° kitajsko mesto Kantor.. kjer so klor se v Kini ni uncla držav-] P™* kratkim vršili resni nemiri, ljanska vojna, so lahko hodili tu-j di Evropejci v kitajski okraj, .samo če so spoštovali verski čut Ki-j tajeev. Belokožee se ;e lahko mir-! i- 1 , - • 1 -.-ti • -1 * - , „ . . Kako praznujemo mi ob Kolpi j ma' in si ravno ta dan izposodi Ži-T J1« "V *J°. prav,tl- kakor sra" dolarje k naročnini. Velika noč v Beli Krajini _ _ ____________ pa J JO pa se s ptico. ki s 1 JO narede iz ..„,1;+; - 1 , , , . , , ! prazne jajčje lupin«, iz katere so 1UUlltl11^11^ rojakom takoPokoe brezplačno lepo sloVell- !že prej izpihali mati skozi majhni '*Tivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi > luknjici na vsaki strani ves beljak ški. • in ' /ital " i rumenjak j. Tudi ci-' I gani: ne manjka, druga drngi ta- 110 izprehajal po labirintu ozkih u- lie in samo skupine razcapanih, velikonočne praznike? Ohranili: vino od soseda, prosjakov so ga nadlegovale. k o«"* podajajo kljuko in kriče. li v iti. kakor sra-prospodinja jim Izvzeti so zastopniki (ilasa Naroda. Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, so pripise tri ;smo številne narodne tradicije in ke. Toda vsaka i rada kaj da — rada ali nerada. 1 Pa vam bo delo olajšano, izpolnite, izrezi to ter nam Po starodavnem običaju je osre- jnaj med njimi navedem le glavne. ve i* Veliki petek! On je ohranil nnj-^er se boji, da ji ne bi kaj "zaeop-'pošljite Z naročnino vred to: starih — morda celo pognn-'rale*' j ■ .... . , . - ,. . ..... !od cvetne nedelje do velikonočne- _ rvht-.-.Oii- »tiir-iinv t..t„ ' ' določena vsa obrt v eni ulici m ta-, .skin — ooretto\ m oim.aje\. 1 em ko je kitajski okraj v Šanhaju po-:"'1 |,0»d« ljka. doben velikemu bazarju. Kitajcij Cvetna nedelja! Že teden dnijZljtuii vse po lu*i; nato gre v hlev fanio e.-rkvc, k večernieam sili kuhanega svinjskega mesa; tudi p so veliki prijatelji ptičev, ki jih (smo imeli v kleti na hladnem in spravi pokonci tudi živino. Xa Vsak .četudi je komaj shodil .Pred kruha "eveda. ki j." nosijo s seboj tudi na izprehodujspravljen lep bršljan. poln črnih po4i v hlev pa vpije: — Kapitan.1 cerkvijo se postavijo fantje z: ban- levice koruzne in obrcuov m ohn ajev. Tem-i pojKildne se vse napravlja k pride na mizo najprej nekaj Inka. Fantje zopet enkrat zravstjo v «0-no jc se. ko vstane gospodinja in vstaj. nju. Naj je blizu ali daleč nekaj narezanega hrena, jajec i' stilni. . . Sicer pa postaja v tem ledu že zopet bolj* Xaš<> "butar« zovejo maj . to ji »i ga nosi prepevajoča , eČa dee a od hiše do Pranje mnogih tisočev različnih j sija na je na razvalinah bližnjega jo pri Tehih in Poljakih v kletkah iz papirja ali bambusa, j gozdov. Navadno ga naberejo ot- kapitan, s kudekom zafrigljan! —,deri. nekateri gredo v zvonik po- ue To ie tudi simbol nove po-1 PtW zavzemajo v kitajskem o-|roci v gozdu na stari jelši ali ma- In ta klic se razlega okoli vsake' mapat cerkovniku, kjer veselo pri- že napecen iz po- jjimi v n-t- pš mladi za darila pro in mi pravimo, da po- - -- ---- -....................-.......... 1 - - I kraju cele ulice, ('vrčanje 111 pre- klenu; ali največ in najlej>šega br-Ju.še. Ivo >o bili se volčje pri nas. j trkavajo o gospodinje kriča-le na veliki ,Jf,n;i ,0 starega gradil. To nabiranje po ko- petek: — linija, hulja. vnčja du-j ()l.(ri,, z-,hučijr- m iši i ■• 1 o. -i 1 ko človek o'd uši Zivlienie in ne-'st»dskem gradu ])a je zelo nevar- ša! — I11 kakor daleč se je razle- . 1 «..* - , -- -, 1 . t> - - ; 1 i - 1 na dan sv. Jurija, dne 24. aurila. "-him. "n'J<».i' mm 1 j . jal-lujo m procesija se pomika iz ke. l*n juzini jedo— kakor pac h r/ 1 r i- - • hanie Ivita ice v se vrši večinoma no. ker se lahko okruši kamenje gai ta Jclie. od tam dalje se ni upal',. 1- , k „ t 1 , — Zelen ga »T ur j a vodimo — jaj- \ s« l,(-lllumd! . . cerkve, pa nato naokrog, z molit- ob največjih prazumih — v na ulici. Na ulicah se zbirajo pri-i iz zidu, saj ga večinoma Ij še brš-jvolk približati hišam. Nato prine-t V;ln.j in znanci, tu se prodaja, ku uraduje. kuha in spi. kadar hiše. Pri nas se vrši to pobiranj? l)ti,Vv Povzroča tak trušč. da lah ca in mast pa prosimo. — pojejo Štajerci in podobno delajo tudi Be-M^ii in zna,K''- tu sc prodaja, ku lokranjci. — "Prošsio je. prošaoJ P11-'* pisani vazem, došao je, došao. ze-'> loP° vl'omo- oheh straneh oz-leni Jurij. . . " Dajte nam groš, da,kih< zanemarjenih ulic, so tesne, dojde sv. Jurij jošl Dajte nam ži-jm,,*Z!,,lp prodajalne živil. Na vseh ta, da se živina pita. Dajte nam|iz,rž(lnih jestvinah je debela plast kruha, /.a trebuha! itd. itd. — Pe-|Prahu i,L Pa roJ mnh sem je zelo dolga. joloviet moke. in nato kava Kdor se ni pri- že snoči pri veČernieah pobahal in "kam- postavil z novo obleko, stori to pri deseti maši. Marsikdo pa sploh k zapoje maši nc.če iti. če nima nove oble- NAPOLEONOV SIN IN NJEGOVA MATI in pesmijo. . . Na povratku svejega krožnika. Po juhi pride na ipr°ti domu pa se ljudje pomenijo, mizo tudi kaka kokoš — seveda mačic in rumenih drenovih vejic kateri se morajo vsi utuiti. ker ta 1.• , , , , • -, - 1 ... j kako jednlo j»ri vecermcah. katera ne sama. — za njo pa se nadaljuje ne sme manjkati. Poleg tega pa voda te opere vseh dušnih in teles-mora biti v "butarici*' oljčna veji- nih madežev. je bila bolj "nafrkljana' se govori o tej ali oni. . . in kaj jedača iz košarja. Tudi svinjski i želodec in "pogačo" že načnejo. Italijanski zgodovinar Kmilio Ottolenchi je objavil doslej neznana i-isma hčerke cesarja Franca in Xapnleonove soproge Marije Louise. Ta pisma zelo zanimiva, ker so ovrgla d< sedanje trditve, tla Maria Louisa ni ljubila svojega in Napoleonovega sina. Iz Piacenze je pisala leta svoji prijatelji- Po večerji si v vsaki hiši na|>olni . Vse to pa sproti zalivajo z dobro ^ -rt-°fil'i Colloredo pismo, v kate ali ca in tri leskove šibe, odrezane vse Še pred solnčnim Vzhodom se v istem grmu, enako dolge in sta- morajo ženske skrbno počesati in i - .........................t|om.l( Meso se ob- re samo eno leto. Na večer pred si na koncu kit odražati malo las. najstarejša hči košar in ga preve-* riše z roko ali z rokavom in stvar jt;' cvetno nedeljo z veže j o stare ma- Pravijo, da jim lasje potem rajši e s pisanim prtom ali pa z velikim ,, . .. . . v redu Tudi nravni svetovalci v'terc- iz vsega tega zelenja in rume- rastejo in nimajo na glavi liadlež-, robcem, da bo imela drugo jutro . . . . . -ti-HŠn« V driK'om nicmn i.ise il-i Drugi svečani trenotek ]>ogan- % MIIU- iM,ni" !,ulu%aiu J i da bi danes vasovali ali se odpra- a •sl1'1- N cu ngem pi mu jese. aa ske-a koledar ja je bil skrivnostni osohI raznih zakotnih advokatov nja "butarico". ki je skoraj meter 111I1 sesteronoznih živalic. Oospo-, vse pripravljeno za zegnat v bliz- v-H v kl.r.mf) ' bi bila zelo srečna, ako bi imela "jrbiski kres dan svatbe solne, in!»radujejo na ulici. Sredi ulice dolga in precej obilna. V nedeljo dar pa gre v skedenj, razveže bn- »ji podružnici. Tudi se kosajo v. v zdravega sina. ,' • !>,- s čudežnimi travami ki poliajkuje mož. Xa prsih In na hrb- pa jo nesejo "žegnaf, navadno tarieo in vzame iz nje vse tri les- tem, katera bo imela lepše pobar- Veliki pondeljek! Za zajtrk —j V juliju istega leta je Napole-evCto sjinio t o noč s skakanjem'111 ima pritrjene ploščice z zagonet-'( deklice od S do Iti let, a lahko tudi kove šibe. da ž njimi v hlevu udari van košar — (ne košaro, ki pri nas "kosilo" — prinesejo na mizo istojonoy Njn )nnr] ^r.|ria jj0llisa j0 čez oi-uiado itd Pri Belokranjcih nin,i ,li(,rogiifi, v roki pa drži kos'*tarejše ženice. Nikdar pa je ne vsako žival v opomin, da bo živina vse kaj drugega pomeni!) — in z kakor prejšnji dan. samo da dobijstala oh ,1]0govi smrtni postelji, si- hodijo na ta dan štiri po'poln0-|iz,lo,bonefra bambusa, po katerem nesejo fantje ali možje, kakor je med seboj v prijateljstvu in slogi, lepšim prtičkom pogrnjenega. — vsak še košček želodca. Ne sme5jT}lkl-,j drugi dan je pisala tiačo pijačo, pa bil hruškovecj n'nv Pruvi- dtl j'1 -jabolčnik. Popoldne ostanejo velike skrbi in da je že sama tudi fantje doma, ker ni navada. misel* r1a bi "tegnila izgubiti, da bi danes vasovali ali se odpra-rčmo. ■ m svoji ma v belo zavita dekleta katerim t<>1,"e s Palico- Naenkrat se vrže 11a to navada drugod. plati pa medtem splezajo po lestvi Preden pa gre družina spat. pri- pa dati od zegna nobenega koščkaj prj j;ltol jiei sem- — Mi smo prišli d-..kt opravlja na ulici verske obrede, imvega. Kmetje Knazijo-^ui belijo njem zalegli moli ali folk dni? mr-, pripetila kaka nesreča med letom, vražje dlake. Sme se pa aati dru-, b' n 1 m dali — vedro vina dvi ce i Hram domačih bogov je brez hiše, matere imajo opravka s pri- čes. . . Danes se posli \-se od dese- Mati pa poleg postavi pinjo. pri ?im živalim in to tudi stori gosposko najti. Vhod ie po-'pravljanjem in pranjem perila. — tega leta dalje. Nekatere pobož-jnas "žlajkar" imenovano, da bi se dar. Danes tudi vabijo v 'goste'.' kina. č'e nam ne dajo tega vsega 1vodnika težko najti. Vhod je po ( , L .„ , V1 , , m jim vzeti mil lo l'r jlo 'polnoma zakrit in samo dolga vr-, Tudi Primorke prihajajo m pri- nejse zenice sploh ničesar ne za-j veliko masla vsakikrat napinjilo, kjer imajo koga 111 mu dajo po-j frajlo >omara"lo Črno "o s*a sT°jn'c' lia katerih prodajajo nesejo "luka", ki je pri nas skoro užijejo ves dan; saj pripoveduje- in ključe, da bi bilo vse varno pred tem še s sabo žegna. da bo nesel n'l 'z'1'l\ Trmiik "zelen1 beli obredni papir, nazvan' poglavitni del velikonočnega žeg- jo. da je deklica, ki se je postila tatovi, pa-tndi bula in tur ozdravi domov, da poknsijo. kako znajoj travnik pomazavnik. — Ž njo se «in " kaže tuJcu llot v hram ina- A I na. V zameno za Ink jim damo fi- na veliki petek ob enem samem če jo zavrtaš s takim ključem. . peči drugje. Tudi veselice srv na- Za bolezni in bolečine PAINEXPELLER lyoratshi jniim»a tpj. v j»*t. ur. Zii. etek bosi. da kov, kjer blagoslovi župnik košar-j s katerimi si verniki slajšajo po-'di izraz "post tolči". ;ne bi ranili zemlje; v kateri je le- je. oziroma tisto, kar je v njih.' božno molitev. Blizu hrama doma- stotelja. Gogolj je krasno opisal ukrajinske kresne obrede in vra že v svojih povestih. Ostanek prastarega srečanja pomladi je metliško kolo. katero plešejo dekleta na vrhu Pungart na velikonočni pondeljek. — Igraj kolo, igraj kolo, samo da se igra. V Ton kolu — stoji lepa Živa. — hi Živa. ljubi Živa — koga ti Veliki četrtek je malo bol j praz-, žal Odrešenik. . . -Te moralo biti Po žegnanju pograbi hitro vsaka čih bogov je veliko Konfucijevo ni "k i dan kakor drugi delavniki, svoje dni pač zares toplejše kakor.svoj košar JnJiiti domov, da bi bi-] svetišče. IVrik,oni Pr' BaPrmvi z Olimpu. Tudi ostanki slovanskih b:l|Tia rokama v zraku krog, potem dvoverskih obredov še niso vsi ob- l)alnr 111 l)ob°?nOSt ^ konkoraeija vsakega dvorišča 'pred lira mom. AEROPLAN1 ZA AKCIJO NA KITAJSKEM ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAiKE ItCttALUe. PREKORAMMCE, TRO« •OJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kol drugod. VICTOR NAVTN&KK, S31 QREEVE 8T, CONEMAUQH, PA. t Iz San Diega, Cal., bodo odvedli na Kitajsko acč acroplanov, katerih se bodo posluževali ameriški vojaki v slučaju potrebe. ' TX anes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč. "j^J ajboljši način ohraniti današnji dan za pri- ^ ^ hodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda. "Clnako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali. prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovan je. Vloge lahko pričnete z $1. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. lilff-mHMBB3 ______ GLAS NARODA. 13. APR. 1927 SVEN HEDINOVi PREDHODNIKI Orfr«nn 1 fjl dicijo. ki naj bi znanstveno piv iskala te pokrajine. Pred Sven Iledinom je i.- več Evropejcev prodiralo v te ueznane pokrajine in jih opisalo. Njihova j>oročila so bila eesto nenatančna, nepopolna in neznanstvena. To je f>n<" pripi-sova t i dejstvu, da so bili ti raziskovalci prvi, ki so skušali prodreti v skrivnsti notranje Azije. Ž njihovimi [»odatki so se podajali novi raziskovalci v te čudežne kraje. Prvi Evropejec, ki je skušal priti v srce Mongolije, je bil I Benečan Marco Polo. Njegova poročila so Rodobniki čitali z veliko vnetostjo "oprav so jih učenjaki projrlasili za pravljice. Šele novejša raziskovanja so potrdita, da so Polova po-ročila precej resnična. Napačni so samo tere naj bi bil videl v tej deželi. Polo teh. prikazni ni znal razjasni-J ti, ker ni imel zato potrebnega na-j ravoslcvnegn znanja. Polov i sinovi so kot trgovci na-tr. prodrli globoko v tatarsko dežele. Na dvoru velikega kana so našli za svoje blagq_dobre odjemalce. Njihova ju-ipovedovanja o zapadli i Evropi so napravila na kana velik vtis. Pozval jih je. da bi papeža pregovorili, da bi jim poslal HH) svojih misijonarjev. Tudi jih je prosil za nekaj ol.ia od večin luei na Jezusovem grobu. Ti Ileno-•"atii so se vrnili v domovino, kanovih želj pa niso mogli izpolniti. Pozneje je eden teh bratov. Nico lo Pc-!p, šel na novo potovanje v < >rijei:t. S seboj je vzel svojega 13-letnega sina Marka. Spotoma se je Kešel s škofom Tebaldom de Vis-eonti. ki je postal pozneje papež Oregor X. Skof mu je dal za tatarski fca kneza pisma in darila. Obeuem mu je poslal menihe, ki so potovali skupno /. Nicolom Polom. VeCTu k«n se je silno razveselil prihoda Benečanov in jim osebno Ktrgfel. Zlasti mu je ugajal mla-1 di 1*010. V kratkem easu se je mladi Marco Polo naučil tatarskega jezika. Kan ga je uporabil za svo-joga poslanika na Kitajskem in v drugih pokrajinah. Palo je .svojo nalogo izvrševal z največjo točnostjo in si je pridobil velik ugled. Mladi iti stari Polo sta se vračala v dt)mr>vino z bogatimi zakladi. l\o sta prispela v Henetke. je pri-drlo k njima pol mesta radovednežev. da bi poslušali njiju pripovedovanja. Vsled njunega pripovedovanja o milijonih in bogastvih azijskih pokrajin, ho Polovo palačo pričeli imenovati Milijonski dvorec. Mongolija je imela po Polovem odhodu dolgo časa mir pred Ev-ropci. Sele koncem 17. stoletja se je podal francoski duhovnik Uer-billon razširjat vero v to skrivnostno deželo. Hredi 18. stoletja so se šele komaj učenjaki pričeli zanimati za Mongolijo. Prva ekspedici-ja. katero sta vodila dr. Gmelin in Pala-s. je prodrla samo do meje. Leta 1S38 je angleški poročnik John .........L j Duša popoln« ..... Marija Varhinja: v platno vezano ..............80 v fino platno ..............LOO v celolojd vezano............1.20 v usnje vezano..............1.50 v fino iiinje vezano ........L70 Rajski glasovi: t platno vezano ............1.00 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ... v fino usnje vezano Skrbi za dušo: v platno vezano ... v umi je vezano..... v fino usnje vezano Sveta Ura (z debelimi črkami) : v plaliio vezano ............ .30 v fino platno vezano ........L50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............1.50 fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............1.20 Oče naš, slonokost bela..........1.20 ......1.56 ...... 1.70 .......80 ......L65 ......1.80 ..30 pozlačeno ...................1JH) fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano ... Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........1.10 Key of Heaven: '*{ v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fiuo usnje vezano.........1.40 POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angl, slcvar .90 Abecednik .......................:so naj Btreie k sv. maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, trdo vez.............I._ Domači zdravnik po Knaipu tnlo vezano ................1.00 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1._ Jugoslavija, .Melik 1. zvezek.....1.50 L', zvezek, 1—2 suopič ......1.80 Kubična račun i ca, — po meterski meri ........................73 Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z- D. -25 Kako se postane ameriški državljan .IZ Knjiga o dostojnem vedenju .....50 Ljubavna in suubilna pisma......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini...........60 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.—-Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. L— ..............75 .60 1.— .50 .35 .35 1.00 .80 .75 .80 .25 .20 .20 .40 J25 .60 .35 J50 1.20 .25 .30 .35 .30 .50 .90 .90 .35 .60 JS 0 .35 .60 .50 .60 J50 .50 .40 .35 broširano ................ Nemška slovnica Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del .......................30 Prva čitanka, vez. ..............75 Pravila za oliko .................65 Psihične motnje na alkoholskl podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo pait ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Racunar v kronski in dinarski _ .65 .30' 1.— 1.20 .80 1.50 L— .30 .90 .90 .75 >-SM> I .90 JH) .90' 3.25 .90 } .70 i .75 .50 .60 .4«! .30 .35 .35 .90 .90 1.— .35 1.— 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma- j rijmega otroka ...............30 PESMI IN POEZUE: KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N Y. Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jttgurto, iioslov. Ant. Dokler, 123 strani. broS........... • (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. St. 37. Domače živali .......... At. 39. La Boheme ............ Št. 40. Magda ............... St. 47. Misterij dušo............ št. 50. Slika De Graye ........ st. 51. Slov. balade in romane« St. 52. Sanin .................. St. 34. V metežu .............. Št. 50. To in onkraj Sotle...... St. 57. Tarzanova mladost .... St. 5*. Glad (Hamsun) ........ St. 01. (Golar) Bratje in sestre.. St. (52. Idi jot, I. del. (1 Kistojevski St. C3. Idi jot. II. del .......... St. 04. Idijot. III. del .......... Stev. 05. Idijot, IV. del ....... Vsi 4 deli skupaj........ Tisoč in ena noč. trdo vez....... Tik za fronto .................. Tatič. Bevk. trd. vez............. Tri povesti grofa Tolstoja........ Turki pred Dunajem ............ Trenutki oddiha ................ Tri indijanske povesti ........... Treskova Urška ................. V gorskem zakotju .............. V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... 2. del ....,................. Veliki inkvizitor ................ Vera (Waldova), broš. .......... Višnjeva repatica (Levstik), vez. Vrtnar, (Rabindrath Tagore), trdo vezano................. broširano ................... : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI v^lj&vi \Yoo tnlo vez. .... Andrej Hofer .................. Beneška vedeževaika ............ Belgrajski biser ................ Beli rojaki, t rti o vezano ........ Bisernice, 2 knjigi .............. Brez zarje, trdo vez. Bele noči (Dostojevski) trdo vez. Balkansko-Turška vojska ........ Balkanska vojska, s slikami .... Božja pot na Šmarno goro....... Božja pot na Bledu ............ Burska vojska .................. Bilke (Marija Kmetova) ........ Berač in Elizabeta, angleška kraljica .................... Keatin dnevnik................ Božja kazen .................... Boj in zmaga, povest............ Cankarjev • zbornik, trdo vezan... Cvetke .......................... Cesar Jožef II. ................. Clganova osveta ................ Cas je zlato .................... Cvetina Borograjska ............ Četrtek, t. v..................... Čebelice, 4 zv. skupaj .......... Črtice iz življenja na kmetih .... Drobiž, slabi ear in razne povesti spisal Milčinski ............. Darovana, zgodovinska povest .... Dalmatinske povesti ............ Dekle Eliza .................... Doli z orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) ...................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj .................... Dedek je pravil; Marinka in šicra- teljeki ...................... Elizabeta........................ Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo .....................50 Gozdovuik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez. ..........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Mitologija................1.00 Hči papeža .................... L— Hadži Mu rat, trda vez........... .80 Hedvika ........................Ja Humoreske. Groteske in Satire. ves&uo .......................80 broširano ....................60 Iz dobe puuta in bojev ........ J>0 Iz modernega sveta, trdo voz.......1.40 Igračke, tr«Io vez............... 1.00 broSirano ....................80 Jagnje ......................... .30 Jernač Zmagovač. Med plazovi.... .."»0 Jutri (Strug) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: PojKjlna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo veza u ib .................10.— Sosedov sin, broš................40 0. zvezek: Dr. Zobcr — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano ...................75 Juan Miser ja, povesti iz španskega življenja ....................00 Kraljičin nečak, zgodovinska invest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest Iz misijo- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez................40 broširano ...................30 Kralj zlate reke in Črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan .......... 1.— Krvna osveta ...................35 LJsjakova hči ...................30 Lucifer ........................ 1.50 Ijevstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Konetje — Hotnance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pufileo — Jeza na Parna s — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovee, Kupcijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Ihi- hovnlk, itd.....................00 Mali lord, trdo vezan ..........JO Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest Iz KarkaS- kib eora ...................... .25 Maron .krščanski deček Iz Libanona.............................25 Mlada mornarja .............. .30 Mimo življenja, trda vez.......1.00 broširano ...................80 Mladih zanikemežov lastni živo- topiš ........................ .75 Mrtvi Gostač ....................35 Materina žrtev ..................60 Musolino .........................40 Mali Klatež......................70 Mes'ja ...........................30 morju. (Meško) .............L— Malenkosti (Ivan Albrecht) ......JZ5 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............ J3S Notarjev nos, humoreska ........ .35 Narod ki izmira.................M Naša vas. 1. del. 14 povesti.......90 Naša vas, II. del 9 povesti.......90 Nova Erotika, trd. vez. ...........70 Naša leta, trd. vez................80 broširano ....................60 Na Indijskih otokih.............. .50 Napoleon prvi....................75 NVkaj iz ruske zgodovine......... .35 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih do. xodkili. (Alešovec) ............jGO Na Preriji ......................JM Naseljenci .......................:U) Na krvavih psljanah Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše-tra slovenskega polka ........ 1.50 ObiskL (Cankar) Trdo vezano ..L40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezan«................... Pri godbe čebelice Maje, trda vez . .1.00 Pahirki iz Reža (Albrecht) '.......25 Pariški zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajač, povest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem .......50 Poslednji Mehikanec .............30 Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majar..............^0 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .........................35 Po strani klobuk, trdo vez........90 Požtgalec ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 atria. povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona ..............75 Ptice selivke, trda vez...........75 JMkova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ....................,35 Pravljice in pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek ....................40 2. zvezek .................. .40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..L— Poznava Boga....................38 Pirhi ............................30 Povodenj.........................30 Praški judek .................... J25' Prisega Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjouar- jev .'...........................30 Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rabi j i, trda vez ................ .75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga, no*a velika .......90 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vez........90 Strahote vojne ...................50 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalra........1.50 Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev.....38 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................88 Sv. Genovefa.................... .35 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broš. ....................... .45 Spis je, mule povseti .............33 Sveti večer.......................35 SHAKESPEAREY.4 DELA: Machbet, trdo rez. ...............90 broširano.................... ,70 Othele ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SI*i.O.:.N' \ KNJIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albreebt) Ranjena gruda, izvirna povest, 1G4 «tr., broširano ......................35 Šr. 3. (Ivan Rozman} Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 Btrani .....................33 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., broširano .....................JSO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I., 72 strani, broširano ...............25 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. ...........35 St. 8. Akt št. 113 ...............78 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš............ .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš..........25 Št 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš. ...... .35 St 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., broš...........30 Št 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............30 Št 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., bro5. ..........................80 Št IG. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broS. ...........45 Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, i»revel Mirko Pretnar, SO str. ............ .30 Št. 18. (JarosL Vrchlieky) Oporoka Iukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str^ broš. ........ .50 Št 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki, japonski roman, iz eešine p revel dr. Fran Bradač, 154 Btr^ broš. . —........ .45 Št 23. (Sophokles> Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 00 str., broširano...................... .30 Št 24. (E. L. Bulu-er) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 Mr., broS. ..........................8© Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,.... II. del .......................80 Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., j broš. ...........................35 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ......35 i St. .11. Roka roko ..............M Št 32. Živeti ...................25 .u .60 1.— .30 Vojska na Balkanu, s slikami .... Volk spokornik in druge povesti. Valetin Vodnika izbrani spisi .... Vodnik svojemu narodu.......... Z misel smrti .....................G0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............3.— Za kruhom, povest ...............33 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, broš..............50 Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato .................90 Za miljoni .......................... Življenje »lov. trpina, izbrani spi^l Alešovee, 3. zv. skupaj . Zvesti sin, povest.............. Zlat okopi ....................... Ženini naše Koprnele............ Zmote in konec gospodične Pavle. Zgodovinske anekdote........... Zločin v Orel valu. 24€ str........ ...1.30 .23 -30 S3 Jid .30 1 — ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI; 1. zv. Vojnomir al! poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno .............35 3. zv. Vesele povesti .. -..........35 4. z v. Povesti in slike..........._T>3 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ".......................63 SPISI ZA MLADINO: (GANG L) 2. zv. trdo zveno. Pripovedka in pesmi ........................ 3. zr. trdo vezano. Vsebuje 12 po-T*sti .................. .......u#0 4. zr. trdo vezano. Vsebu e S. r©- vestl ........................... •"» »v. ,rdo vrtano. ^ Inski brat......50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 jk>- ^esči ........................ tO Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikia.J ....1.G0 Rdeča kaHea; pravljica « slikami 1_ Sneguljčica; pravljica s slikami ..1__ Mlada &ieda ........ ...... TrnoUčica, pravljica s slikami ....1.— KNJIGE ZA SLIKANJE : Mladi slikar ............ Slike iz pravljic ......... Knjige za slikanje dopisnic, _ na z baivami in navoodim; Mladi umetnik .............. Otroški >rtec .............. Zaklad za otroka............. J .1.20 .L10 IGRE : Beneški trgovee. Igrokaz ? \ dejanj.60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Rergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Mati. (MeSko), tri dejanja.......7« Marta, Semenj v Ricbmondu, 4 dejanja .......................30 Starinarlca. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojskL Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove zanje na Miklavšev ve-. čer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................60 R. U.'R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez. ...........45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Dcaeniška, trda ves____1.50 Za bril in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .......................60 P. snopič. Na Iti IlilwsMtm polja, uah. Kazen ne l—stanu Otetova kletev, Čašica kav*.............30 12. snopič. Izgubljen sin, V ječi, Pastiriei. in kralji, I Judaiili. 13. moinč. Vestaika, Smrt Marije " device, Marijin otrok ........^0 14. snopič. Sv. Fdtjin. Junaška deklica. Materin blagoslov .. .30 15. anoptč. TnU pM IT—Ji m Fahjola In Neim ..... ........^0 Akropolis in Piramide ...........80 broširano ....................jjo Azazel. trdo vez ................i._ Balade in romance, trda vez. 1.25 mehka vez.................1.—| Bob za mladi zob, t rila vez........40 ■ jodec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Tr.ro vezano ................... Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 Kraguljčki (Utva) ..............65 Ko so cvele rože, trda vez.......60 Moje obzorje. (Ganglt ...... l'*; Narcis (Gruden), broš. ..........Jo Primorske pesmi, (tiruden) vez... .35 Pohorske poti (Ciiaser), broš......30 Shatne (Albreht), broš............30 Pesmi Ivana Zorauuia: Orijrlnalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................j jj Slovenska narodna lirika. Poezije. !so Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ................... Sto ugank .................!..!! Ji8 V zarje Vidove, trd. vez......... Vijolica. Pesmi za mladost.......60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano......90 Zlatorog, pravljice, trda vez.......G0 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 Slovenski akordi (Adamič) : ^ ......................75 1L zvezek ...................73 Pomladanski odmevi, I. In 11. zvl, ........................... Ameriška slovenski lin (Holmer) 1J>0 Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov _ (Adamič) .................... 43 IG jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajat pesmi. I. in 11. zv. izdala Glasbena Matica ...............30 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (llubatl) Izdala C las bona Matica ........40 Trije moški zbori (Pavčie) — Izdala Glasbena Mutiea .......10 Narodna nagrobuica (Pavčič) .....35 Gorski odmeri (Laharnar) 2. zv.. .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) ..........1*5 sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stirji samospevi. Izdala Glasben* M**!*™ .......................... MEŠAM ZBORI: Planinske, II. zv. (laharnar) .. .45 Trije meSani zbori, izdala Glasbena Matica ....................... RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) .............41) Izdala GGIasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznlb glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, močki zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................2% V pepehučni noči (Sattner), kan-tun ta. za soli, zbor In orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moSki zbor in bariton solo .......... .20 Kupieti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske Šege In navade, Nezadovoljstvo. 3 zrezki skupaj ..1.00 Kupieta Kuza-Mica (Parma) .....40 Naši himni (Marold), dvogiasno s spremi Jeva njem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2^0 3. Narodne pesmi (Garble) ____30 4. Koroške slovensko narodne pesmi (SvIkarSC) 1, 2., in 3. zv. skupaj .................. 1._ Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 8. zvezek: TI osrečiti jo hot I (me. San zbor) ; Ti osrečiti Jo hot i (niohki zbori; Prijatelji in seu-ea (mešan zbor> ; SU>ji, solacIce stoj ; Kmetski hi si .............40 CERKVENE PESMI: l Domači glasi, Cerkevene p<'smi za mešan zbor ...................j._ 12 cerkvenih pesmi za ra/ne prlU- I ke cerkvenega leta ............S0 12. TaiUum Ergo. (Premrl) & MaAne peioni za mešan zbor. _ (Sattner) .................... .5$ Slovenska Sv. Maša, za mešan - zbor, s spremljavo orgel j ......3® 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge- nitori. (Focrstcr) ............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- mtori. (Gerbič) .............. M Srce Jezusovo. 21 pesni i na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. Jk) Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesnii za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalile Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. < E*romrl > ................ .49 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. iGnimi .......35 12 Tantum Ergo, (Premrli .......50 Missa In honjreui Sanctae Caecili- ae, (Foerster) ................j;® Missa in honorem St. Josephi _ (Pogachniki ..................... LHaitije presv. Srca Jezusovega ( Foerster) ...................... Oremus pro Pont if ice.............40 Kyrie ...........................go K svetemu Rešnjcmu telesu — t (Foerster) ....................... Sv. Nikolaj ..................... .so NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnim .......... JS5 Slovenski eitrar, (Wilfan) ......^5 Sarafan. Ruska pesem. (Wllfau).. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za (amba- rašlii Zbor in petje. < Bajuk )____1.3« Rom šel na planiiue. Podpuri slov. uar. jiesiui. (Bajuk)............j.oo ^ Na Gorenjskem je Tlet no........1._ NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen iu slovenskih narodnih P^snJi ........................... NOTE ZA GOSLI S SPREMI JEV A-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. 'Ahlvka slovenskih narodnih pesiui ............... L'spavauka........................ NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mlmi;^ _ (Pavčič) ..................... Tri skladbe za klavir (Adamič) ,, u>0 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje Kanje ...................... Slovenske zdravite. (FlelseUmaD). — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jnkl) ........................49 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ......................... Ijubavno blebetanje. Polka mazurka, (.laki) .....................40 Zmiraj zvesta. Polka. (Jaki) ____.40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ....................jj® Mabel. Intermezzo. (Ale t ter) ____J60 At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... jq RAZ GLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......40 NWyorske. Različne, ducat ____ .40 Velikonočne, božično in novoletna ducat .........................49 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............40 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po ................05 Import i rane prorokovalne karte . .L_ Zemljevidi: MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne.....15 Št.la Sto čutii. Srbine talni.....15 št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 «t. 5. V sladkih sanjah .........'15 Št. T. Pri oknu sva motte slonela .15 r. Pogled v nedolžno "ko.....15 St. 10. Na planine ...............15 St. 11. Zvečer ..................A3 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (ŽK... jrovnik), 3 zvezki skupsj ...... .50 Slavček. zbirka Gotskih pesmi — (Medved) ......................25 Vojaške narodno pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) ____^0 Lira, srednješolska, 2 zvezka sku- iwj ........................... Mešani in moški zbori. (Aljai) — zvezek: Psalm 11S; Ti veselo 1 poj; Na dan; DIvna noč.........40 5. zvezek: Job: V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčano »lavo: Triclav ....... .40 G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: Geslo .........40 T. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; I>omorodna Iskrica; Pri svadM; Pri mrtvafikem sprevodu ; Geslo .49 Slovenija . Jugoslavija .25 .35 Združenih držav, veliki...........40 Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, TwrfU^ Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... .25 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— tw. ki po ....................... .40 Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, M one y Order ali poštne znamke po 1 vi 2 eenta. Če poUjete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA? 82 Cortlandt St., New York .J* GLAS NARODA. PI APR 1027 - ■_i- rštOtm Iz spominov jug os lov. prostovoljca. NAJLEPŠA NEMKA t; Mimo ia«-vt;i | >urijska smo do- i:>.k«;šni vrtovi. Tii j«- prebivala ipeli v K i pari-»o vo — v Milino Ti- v ;mletueui ea«M premožna gosj»o-i lega oceanu. Manjkalo nam je s» d: iz Sibirije in IJusije. ziniti pa! IK) km. pa bi se razprostrla pred m V-aiti iz Vladivostok«. Pa si tu ftami daljava oceana. Morali smo
  • e nam je od-j pobočje « br« z.nih gora. Takrat, ko! pri kras« u razgled na vzhod, na*smo s< mi vozili tod. še ni bil čas' nizko vladivosioško hribovje in za leioviščarje: juliij-ki dnevi se' ravnino, po kateri ]>elje železnica, j radi megleni in deževni, brez seln-1 ljavi |>a smo zogled.ili morj«- ca. ozračje pa j«- iiasi«Vtm s sopar« J vilnimi fitcki in polotoki. — in vlago. Najlepši čas za letoviš i izvil iz sp< ntatio «e nam je izvil iz pr%i čarje je v tem kraju konee avgu ! vzklik: — .Morje! — Po ujem smo st.i. september in oktober. zahre|M U< li takoj, ko so nam bolj- j Na postaji Vioraja Vrečka. od- iki. zii prli s fronto za pad no Ku- daljen! devet ki!« metrov od Vladi-; ujo in nas tako prisilili, da .se )>o- y<> toka. smo končno zapustili že- lamo v domovino preko Sibirije j. zniške vozove, ki smo se v njih m daljnih iztočnih dežel, preko o- vozili več kot eno leto ter se vse- ?eanov in morja. V oceanu, ki je lili v vojašnice, ki jih je zgradila l«*žnl daleč pred nami. smo videli bivša «-arsk;i Rusija za vladivo- trdno jainst\o, da na a usoda ne bolNt« iko posadko in ki jih j^ toliko. več dolgo vodila iz kraja v kraj. navadno pa proč od domovine. — S pogledi,m na to neskončno vodno |H)Ije se je zopet obudila v naših došnh slika drage domovine. Sani' oni. ki j»* doživel tak ali po-lloben položaj, bo razumel 'uslvn. Srce nam je prekipeval«*1 Ze koneem decembra 1f»10 j. in nismo vedeli, ali naj po gorenjsko zavriskamo kakor nekoč vrh planin, ali pa naj ntilmeuio ob po-iku okroir 3IH10 Jugoslovanov. Pfledu na »in rje pred nami, ki najjX;;še čete so dnbile skupno ituc da tvorijo relo mesto v okolici Y1j divostoka. Predstavili smo se 'udi naši vojni tui>iji. ki je prispelo K>. januarja 1020.. v Vladivostok in v kateri so bili: podpolkov-I n i I • Žarko .\li*"-ič. major Trimiovič »a»a : in iuTendniit Mom«-iln Milankovič pri 1 bobneli vedno siltiejc. ladja se je j «-ddaljvvala «•«i obrežja, množica j je krilila z robci, klobuki in roka-; mi. Za nami j«- bil Vladivostok, ki i" bil v večerni zarji na svojrin ZGODBICE 0 ODLIKOVANJU j Kakor znano, se n;or.-jo ob *-iur-f j. bi!" treba prije ti za sprejem 11 ii , ... . _ iti odlikovanea vrnili vsa odliko-11 urvkr rede. * a iui i teatra i nem |»onoi-ju. ob d mladi grof Zuzzeri i: uik;» neko«- — biio j«- leta '»grški mali S-.-fae* % rt"' • d.«'-el J t kavni-je r««« Štefanov. g:i j-* p"is**I v pi>ar-; odlik' redu na Dunaju ko«' •« nov oblastm ž in dognal, tla manj- -fu in Avstrijo j«* ob-Ibibrov- osla!i. . J Uprava Glas Naroda, kol ink e vojašnice so bile polne ja- bili krasni, polni solnea. noči pa 82 Cortlandt St., New York Citv. penskega vojaštva, ki je takrat jasne in prijetne, ('udovit bil_________ gospodovalo na vsem ozemlju do jmgbd na morje ob luninem svitu. Cite, .faponei f zemlia —!-lr;je*. izt»olrili dogovora. Svoj<-- za nami spomini, nalepsi. pa tu- U1"' •■»»•«« " te>ki. [ired nami in v naših sr- Okrajni glavar se požuri ter za-, i« h pi — d« movina, ki nam je »»i hteva od njega, naj vrne red. Te ; i -i i_- Irznih križcev - ko-. p< dejanski jni igH nihče vce iztrgati, ki smo sramote stari Zuzzeri ni hotel ure- . . r . - - i i - i ...... vr dnosti lit) L.lenigov. . . torej c eakali s lirepenecimi sret kakor ,„1 • :,. ,,,„..} 1 ' _ . živeti. Vlege! se je m — umrl. .fiooc mark. Oddanih 1W) c. in kr. nevesto. j < vojaških zaslužuili križcev — n-( icajliranih — po stvarni vrednosti j O K kos —■ mark. . . tudi »»(MM m;.rk. — Ali ne odgovarja to ka en mali križ že od leta da , voj?škfr odlikovanja. Nemški jje. Sledi usomn pismo dubis.vni- n« ral von Cramon intervenira v škemu okrajnemu gluvarju: kje^ fešinu. avstrijski referent, polje o>ta! ta križec.' ti""»f Zuzzeri je krvnik v. L., zanika, da ne bi Av- -trije; izpolrili dogovora. Sv mu nemškemu tovarišu pokaže račun: Sprejetih lft.000 nemških že- ziveti. vlegei se je u: — uirit Mi»d vojno *»«> bili redi p J kakor jagode jagode p;t neprimerno drage i. Kdor je bil i.a-primer |»«irabljen k paši Knverju na čaj. so mu že v predsobi pripeli železni polmesec "Demimonde" na suknjo, tako da je bil« zadoščeno toaletnemu predpisu, po katerem pogodbi Uoda-Roda. Apit:rajte zn "(Has Naroda**, naj-I'fcji aloft n pisali. «la so zasedli Italijani poleg Trsta, (lorice •>/• i,m'la l»re,M*Uati čez ceean. j ^ ,otj j(< . Miv:li<'-uo smo se jiripravljali zji ta 11-« notek. spravljali puške in ves «e' a I i inventar v velike, močne za hoje. prtljago pa v kovčege. ki si in« rali imeli duločep.) obliko in iiii !< v lastnika. Naš "ameriški siri-čc-k". Mr. 1 i i x bv nam je uredil \ vejiišniei klub. kjer iikiu je pr«-d-vajal ob večerih Ie}ie ameriške filiue. da bi nam tako krajšal čas. Pogosto nam je postregel tudi s kai uni. slaščicami, cigaretami in drugim drobižem, ki smo ga po to- je šele postala gospo-darica Daljnega vzhoda. Pričela je vso vnemo graditi me^to \"la- I ! divostok in ga utrjevali, zlasti 5e, otlkar je ixirnbihi v nesr»'čni nis-I i. - japonski vojni Pori Artur. — |C'e ne bi bilo onkraj morja ameri-iškc in angleške zavisti, bi se bilo iuemara Japouteiu posrečilo, da bi ; se m zasidrali za neilotrledno do- patriacijo. Uila je angleška ladja Ilo jih veselo n-itovarjali naši vojaki na ladjo. Ki«d;trična dvigala so spravljala , , J- , . ' -vso to ropotijo v hi'ijiit ohsez.m bo. Ali japonski načrti se se izjalovili in obnovi j yia Rusija zopet ^-hnU. Do tretj.-ta ::vgmta je biva r nje Vladivost važnej so vzhodu. kot svojo naj-]>ostojanko na Daljnem in Reke tudi Idrijo. Postojno in j lik* nt času sprejemali hvaležnega celo Logatec. O Italija, še se boš srca. zadavila nad tem našim kosom Dur 20. junija je odplula pod svete zemlje! | povcljstv« m kapitana Božiča prva A' začetku junija smo odrinil: ladja "Kildanon Cast le" s prihliž- . naprej proti Vladivostok!!. Po ma j ne 1400 našimi prostovoljci, ven-jljavi pa je bil tudi ruski denar. 1«» vkrcanje gotevo. \"l.*nIivostf>š-ki dnevniki si. prinesli tisto jutro poslovilne članke, in popoldne se je zbrala v pristanišču velik-; nui" Za časa našega bivanja v Vladi- žic;: nusčanev. ki so se hoteli po- sloviti od bratov Jugoslovanov. — Ta pozornost nas je prijetno prejem lila. tembolj, ker smo vb* ALI vo^toku je prevladovala nndi ponslca in ameriška vabita. lih serpentinah in skozi en kilo- dar pa je bilo med njimi zgolj l:"»0;ki ga je izdala vlada Vzhodne O- ,m Janine oči. kako prazno je bilo meter dolgi predor sin o prispeli m«.ž bivšega jugr-slovanskega pol-i krajihe. obsegajoče primorske kra- pristanišče, ko s«, oilhajale ladje > na prvo post.ijo Xadeždm*kaja. ka Matije (iubea. Ostali smo mo- je jirejšnjega Daljnega vzhoda. — Čelu slovaki. Radi so nas imeli mo Od tod smo se peljali ves ras ob rali čakati na drugo ladjo, ki je Vlada Vzhodne. Okrajine ni bila narhisti. ki sn v velik, m številu morju. Na levici se je dvigalo s imela prispeti v najkrajšem času ne monarhi stična, in ne holjševiš- p-ibežali i/. Moskve. Pctrograda hrastt vimi gozdovi in bujno floro v Vladivostok. Sprijaznili smo *e ka ; menda je bila še najbližja prej Odese in drugih mest. Videli so porast I o gorovje, presekano z oz- bili tudi s tem. saj smo bili zadnji šnji vladi Ke renske ga. Rusko vo- v n;is sinove države Srbov. ITr- kimi idiličnimi flolinicami. Marši- tudi na umiku pred boljševiki. — jašivo pa je bilo tu brez moči. — vatov in Slovencev, naslednice o-kdo ne bi midil. «la je v teh kras-' Izkoristili smo to pavzo in si o-JOloli glavnega pristanišea v Via- neslavne, in pri Rusih toli priljub- nih obmorskih krajih vse polno gledali Vladivostok z vsemi nje-, divostoku. kjer jiristajajo t u«li Ijcne Srbije. Sjioštovali pa so nas DRUGI SKUPNI IZLET vil in gradiče v. ki jih obdajajo govimi zanimivostmi. Mesto in o-j ladje največje tonaže in ki se imo-'tIIi j vtikali v ruske notranje za- toj rog, pelje do pet kilometrov, deve ;n smo bili prijazni nasproti dolga, najlepša vladivostoška ee- i slehernemu ruskemu državljanu, sta Svet lanska j a ulica. Ima cest-j Poslovili pa so se tudi posamezni-no železnico in po nji vrvi pravojk: |-j NO nHz\\ v vrstah inar- pravcato vclikome^tno živijenj«-. ■ cikakega znanca, saj smo živeli ^r«-sto samo leži na pobočju in se|grst lot v rusk-; družbi, dviga amfitreatalne okrog Zlate-; y nafio 1;lf].o potov.llo t,,(ii ga roga. Drugače pa se razteza jxeC. članov višje ruske aristokracije Vladivostok po polotoku Muravjevj_ m0l{ njimi kneginja Volkonska-Amurski. ki je dolg 30 km in ga j j.,; poz< rnost je vzbujal znani at-cbdajata na zahodu Amurski. na j k,t Zaikin. Ni manjkalo tudi Ru- v JUGOSLAVIJO s partilkom 4 i. dne 14. Maja 1927. Nn parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čednimi kabinami v sredini paruika. Kabine imajo po 2 iu 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine. POTNIK K RO 8TRKMUAL NAS CRAIINIK IIO LJLRIJANE. I*rtljasa bo ^diirana že tu v New Yorku do IJubtjane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali. Yo:i*' list III. razreda slave do Ljubljane $119.G7 z vojnimi davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta pamik $2i>G.OO ter $'».00 vojtii davek. Xedrzavljavi plačajo tudi head-tax. Potovanj« so vrii v lutjlcpšetu im*seru maju in kdor je uumcujtm potovati, naj Ke čimprej? prijavi. . TRETJi SKUPNI IZLET Z NAJNOVEJŠIM PAŠNIKOM k *st vrši * . Z JULUA 1927, Mi M FRANK SAKSER STATE BANK STHEKT. NKW VtNtk. N. V. vzhodu pa Psitrijski zaliv. Na koncu polotoka je otok Ru^ki poleg drugih manjših otočičev. ki va-rujejo luko pred viharji. Trgovina v Vladivostok« je v ruskih in ja- sinj. žen naših prostovoljcev. Tudi 130 { ehoslovakov je našlo prostora na ladji. V osi idem pa smo imeli Slovenci veliko večino. . Na krovu ladje je opravil ruski j pan ski h rokah, branjevci pa so patriarh molitve za srečno pot in I tajei. V mestu izhaja pet velikih; dnevnikov poleg številnih drugih j listov in revij. Vladivostok se na-j se v prisrčnih besedah poslovil od ■ na«, želeč. d« bi ostali Jugoslovani I in Rusi tudi v bodoče združeni z trlo razvija. Šteje s predmeatji J bratskimi. hl prijateljskimi vezmi, vr.d nad 150.000 prebivalcev, ki Rnska mornariška godba je zaig- ; rala^^liož«' pravde", naša na krovu -I pod kapeluikom Neffatom pa — Lopo Našo domovino" in "Ilej! večinoma Rusi. Pasi leži Vladivostok 2.5 sto pin i južneje lienelk. je < ndotno podnebje dokaj ostro. Pozimi raz-! Slovani." Ladij-ki stroji so se za-saj • včasih ob 25 d.i 30 stopinj i vrteli, sirena je zapiskala za od-j mraza suh scverovzluKlni veter. — Ta veter vpliva zelo škodljivo na zdravje prebivalstva, zlasti tujcev ki se še niso aklimatizirali. Pomlad je deževna, meglena in dokaj hladna medtem ko pritisne v poletnem hod in že se je pričela skoraj ne- j opaženo poirikati kolosalna Hima- j laja proč od pristanišča. Zaplapo-j bili so tisočeri robei H« krovu in vi pristanišču, na grmeli Hitra in Ž:~ j vio klici z obeh strani Kakor na času vročina do 30 stopinj pod nič-jvadno o'.: takih prilikah, ni manj-lo. Mi, ki smo morali ostati v Vla-lkalo tudi sol*. • - divoKtoku do konca julija, smo pri-f Na ladji so plapolale zavezniške j čakali začetek najlepše dobe. ki zastave, na >ameni vrlin pa jiigo-j nastopi koncem julija. Dnevi soj slovanska trobojnica. Stroji so- da je bila leta 1924 sprejeta nova prišeljeniika postava? določbe glede kvot? kakšna je razlika med priseljenci izven kvote ter takozvanimi kvetnimi priseljenci? kakšnega pomena so vizeji? kaj je s priseljevanjem preko Kanade in Mehike? kako se dobi dovoljenje za povratno potovanje? v čem se razlikuje nova postava od postave izza leta 1917? kdo ne sme v Združene države? kako preiskušajo sposobnost priseljencev? kateri kontraktni delavci smejo priti v deželo? koga se deportira? kdo lahko pride pod jamščino v Združene države? koliko denarja je treba imeti pri izkrcanju? kakšne so določbe glede otrok, ki še niso stari šestnajst let? kaj je treba vpoštevati ob prihodu v Združene države? pod kakimi pogoji je dovoljeno potovati v inozemstvo? kakšne listine mora imeti priseljenec? kakim nevarnostim je priseljenec izpostavljen? kako dokazati ameriško državljanstvo? kako naj dobi potni list inozemska žena ameriške« ga državljana? če je dovoljeno obiskati Kanado? Na vsa ta vprašanja vam odgovarja članek: ki je izšel v SLOVENSKO-AMERKANSKEM KOLEDARJU CENA 50 CENTOV Slovenk Publishing Company 82 Cortiaadt Street- New York City ——- OLA S MflDA. W. APR. 1P27 ROMAN IZ ŽIVUSNJA. Za Glas Naroda priredil G. P. ne NADVOJVODA TOŽI POLJSKO DRŽAVO Pred okra jnist: >o Iiš<"»*m v Poljskem Tešinu pričela te dni zanimiv;« obravnava. I»:vši nadvojvoda Friil.*rik Habsburški toži poljsko državo na povračilo \v!e-P'-sestev. ki ^o bil;i nekoč njegova last in ki jih je Poljska glasom DE PINEDOV ZRAKOPLOV < Nadaljevanje, i Leo je predlagal, naj vsakdo kaj pove. < »ni. ki bi ničes. . vedel, naj plača globo. ,, ...... ... .... . .. . A , . , , . mirovne pogodbe nacijonalizirala s" b,h »i'»«voljn.. Žreb je dolo.Ml vsjjored. (Jospodje so pri XlKivojvocla Pritlvpik je imel v Te-1
  • o ve«" i-' - - ,-,->, ... , , . ...... . ~ lejjosestvo in mnogo nepr-iiib-niii. ki jib j,> «!»•- loma le i • j »i 1 privatnim denarjem. g ^»etaoie oarniko* - Shipping 13 aprila: Mau retanla, Cberbourx- 14. aprila: AIL.«? rt Ballln, burj. Cherbourg. Ham- Iv< np. m povestmi. Katere .o veel-|ginskr Sleziji krasno noma sami doživeli. \ato so prišle mlade dekliee. ki so rajše dajale' zastavne predmete in konec no je bil poklieal Pavel ,, -- i- ,, . . '°lua iti joi s ]invainiin aenarjem. ■ ospodje so se pneeli poroKlj,vu odkusljevah in deklice so se tlr.llfP pn (llibi, ful(i suvale v rebra s komolci. Tedaj pa -a je premagal in in pričel jej j(. llslailfivi, ]uuh0jv0(l, ^ =________ k;ir t:iko tjavendan: , . . ... ------------ j Ludovik s vojo poroko v juliju !.• u pks\NI>FP F V PPT — Nekoč je živel človek, ki je hil tako smešen, da se jo bilo le' LS2fi. Mnogo zemljišč in gozdov je'" * - ■ - - - 1 - >: poroča no. je zrakoplov, v katerem je nameraval laški zrakoplo-vee De Pinedo poleteti preko štirih kontinentov. z?oi;el. Ko je ležal v pristanišču, je nekdo vrgel gorečo žveplenko v vodo. ki je bila pokrita z bencinom. 1 Sonetu se je uhel. in zrakoplov je postal žrtev plamenov. treba ozreti vanj. č.- se je hote! kdo e ni še nikdar smejal v svojrm življenju ... I vojvodi Albrehtu in drucih f-Luiih Popolnoma tiho J.- postalo v družbi. Siadi j»> izginit x obrazov' habsburške dinastije. V-.e njegovo! in marsikateri je pričel zreti v tla. nepremično imetje j.> poljska vla-l — Naprej. — jn rekla KMiet. ki mu je pritrjcvaLio prikimala. nfl<»ijon«lizil'i|l». j Prevzel ga je sram, da si je drznil razkriti svoje sree pred te- Pivši nadvojvoda Friderik trdi. mi tujimi ljudmi. — Ničesar ne vem, — je rekel ter vstal. V tem slučaju se ni nikdo smejal in nekaj cnsn je vladala mučna tišina. Nato p:* je prišla k njemu d.kiien, ki je bila izvoljena za b.agajničiirko, napravila poklon ter rekla: Vi morate dati zastavni predmet, — je rekla. Kad. je odvrnil t*r odpel uro od verižiee. — Neprijeten človek, — je cul Teden sreče. (Nadaljevanje) 13. aprila: Olympic. Cherbmir*. 16. aprila: Siuttsurt. Cherbourg. Bremen. 19. aprila: Reliance, Cherbourg. Hamburg. 20. aprita: Aiiuitunia, Cherbourg; flea. W««h-ingiuii, Cherbourg, liremen. 21. aprila: ■Nt v, lork. Cherbourg, Hamburg. 11. maja: Anusiunia, Cherbourg. 12. maja: Ilambtirjr, Ch«*rbourr. Ham'.iurfj MueuciM>n, Ci-erUjurg, Ilfrintn. 14. lluis. Havre. SKITNI IZLET 22. parila: Columbsia. Cherhour*. Drcmen. Mla 1 »z je strmel v svojo sestro ter lil nieesar razumel. IV. da je lastninsko vprašanje sporno.'. , , 1,1 m."°sar razT;:nel- - J«, T- - „ , . -, -,- - . . 'je hotel rotiti naj ne del-, t .ko m Je naslednjega jutra po kajti na rni strani ie tozitelj ozna- , , ., . J T*ilv" , , ' .Vn v zemljiških knjigah kot i„*t-»UUl7"lh P« i- videl Perju I/m zapustila z bratom nik. na drugi strain je pa v Mih ^ 111 ^ ^ "'f Stan°V3n^ SC 1' t,„--.,. .......- ... > spomnil svojih otroških Promikatl eestuem vogalu soil- pritajeno nekega mladega gospoda svojemu sosedu. lSi! je i^ti. ki je inienoval poprej netim-nega Avgusta. pričel ; ...... .e pomnil svojih otroških I,rt'miKa" "« cesiuem vogatu ele-; let v hiši svojih staršev: tesnrba tranton lftksni avtomobil z napisom j „ . . • , • ""'V'111,siva od skrbi, povsod skonost živ- Avtomobil je vozil počasi. saintgermainsKe mirovne pogodbe. ,. ,. 1 «\»posi. /i\ .... . i , ... , Ijeiiski užitki so bi!i uiiušeni oobo .. .in izgledalo je kot da se plazi skozi oblak siva >.e-! i.a. kt se .btik;i s svojimi sivimi perutmi mladih, smehljajočih se| obra/i v ter jih dela resne in stare... N Seie ko je odprla Klsbet klavir ter pričela igrati plesne koma-] t>. je bila vzbujene zopet radost, ki je zh nekaj časa otrpnila. Pavel je ->t;iI v kotu ter zrl na vrvenje. Ostali so ga pustili po ]!olnoma pri miru in le sempatam ga je objel plašen pogled. Dvojieiei sta divjali po plesišču in v očeh ogenj. n Toimaeenjn dotii-nesrn s-tavica . . - - - ,, • - r- Poe pomislekov, hi in ie to sree i v s< ! '*rja : — J'rosim. ste prosti/ pogodbe je mrrodaieii franea- J e ^ ,, , . r t.-: t v-.* t -i malih poi-eijah. .Sam je bi» lahko- — 1— odvrne soter > -k; tekst, ki se od nnu eskega raz- . . J "KU .. , . , ... , , miselne*, ki ni samo enkrat rapra- <*lsTn dunajskem dijalektn. 23. aprila: I'an.-. I i a, vre; lljjeallr, Cherbourg. T^rc k. lire men. 27. aprila: IW^ngaria, Cherbourg; Trra Harding. C'lieitourit. l!r.- ni^ri. 23 aprila: I»eutsi h!and, Cherbourg, Hamburg. 30. aprila: Leviathan. Ch-rbotifjc; France, Havre; iiremen, Cherbourg, Bieiuea 4. maJj: Mauritania, Cherbourg; rreslrtent ROOM^VI-U. CJierb^urg. tir^m^u. 5. maja: Crveland, Cherbourg, Hamburg 6. maja: l:«rlin. Cherbourg. Bremen. 7. maja: Oiympic, Cht-rb«.urg. 10. ma]«: I'reii. Wilson. T.st. .ŠKUP.VI IZI.E1 17 maja: B^rei.garia. Chrrl« urg; Columbua, Cherboui-g. i eiiien. 19. maja: VVesSpliulia. Hamburg. 21. maja: Lrviiii.'.an. Clirr?)0!:rg; Fram e, llar- re; I'erltLinsrr, Jircrsica. 24. maja: Alalia Washington, T:st; Hrlljnee, Cheilxiurg, il..n.t)uig. 25. mijt: Ma.uin.inla. Ch»-rI:oarg: President Ilur-Iiii^, Chrrlmurs, lircmeti. 26. maja: Albert llallln. Cherbourg. Hamburg. 28. maja: ('Ij-mpir, Oherl«>urTf; RrpuWlc, Cra> rre-ii, I'herbourg. 3i. maja: A«{uitunia.. Cht-rb<.urc: Thurlngta. Hamburg. 4. junija: I'aris, Ituvre. 23. Jiinija: I res. Wilson."Trat. KKtT.Vl IZI.ET 2. julija: llo tie Franre, Havre. — SK1TNI iZLtrr 5. avguata: I "i t5>iilt-ii t wr.s .n. T-St —sKrrsn IZLET liku je baš v mi toeki. a lastninsko pravico. kjer gre f RUSKI CAR ŠE ŽIVI? spalni vagon do Xizze, se je sovi! vse svoje mesečne plače v eni Kil j«"1 to širom me»ta znani šo-|fer ponudil, da ji on preskrbi pot-l .noči. če mu je zagrnusila taka ^ ehgantne športne postave in nj listek. Dejal je. da ga v pro-jheraškii usoda. Pobožal je roko filozofskega obraza Skceil je pred motni pisarn:''poznajo iifda bo za-| svoje sestre in dejal: vrz. elegantno odprl vrata do se-|to z;uiCvo rešil kar najhitreje. Za- — Prav imaš, mala! Ali ti mo-----j mu pri tem kaj pomagati? V P»erlinn i/hajajoče glasilo rus-j — Xe; — odvrne Loti. — >fo-: kili emigrantov "Rtts"'je priobčilo r:iš me pustiti ves čas samo. kajti drža in pomagal Loti pri vstopu. nim,vo t]a se je mož zadnje .'a-j ne da bi ta obeutila njegovo roko'so 0avaiUl svoje šoferske dunaj-na svoj i. Loti mu j.ove naslov pr-j sko goVoriee; izražal se je tako i/J vo vrst nega modnega salona. Šla brano, ko je vprašal Loti. kam n.t-l vest. ki diši po neverjetni senzaci- jaz hočem napraviti vse po lastni . je nakupovat za veliki čas svoje-1 mor.|Va potovati, jo znal tako le-i ga tedna sreče, ki se prične v nekaj iu sp:.,.tn0 spraviti v razgi vorj ■ da mu i*.* ta. sedeč v avtomobilu. dnevih. ; ji- V Berlinu se mudi ?e delj časa pameti, če ne, ne bo iz vsega nič. jima je Žare] divji • pravoslavni škof Tihon. ki je vnet — Tudi sedaj imaš prav. Pruži- v pristaš sovjetske vlade. Po na vodi- na bi te mogla v tem skoku v pol- ^ na -i*1 plačala 7. •! :" 'i'Vj;1,;K ~ sl JO mislil 1>avt'1 — km:,1» ^ lmsta jj], iz Moskve širi Tihon med rns- no življenje b- ovirati šotVrja in mu dala prav lepo na-} morali vrnili v bedo. .... . , . , , .. . ,, . . . . ; • f n , , ki mi emigranti verski razkol s _ K t?(, - (1.,; ... pitnino. Prav zanimivo je bilo. da Ivo je hslbet ,mdom >t,la neka druga igralka, je stopila k »je-W va.' Za ti>. kar stane brzovlak prvega razreda in vse drugo., vas pope- je soter na]>itniuo z vred stisnil v roke prvemu iuvali . ^ k" " "I .'.! \ 1ljem * 1 Jaz' potujete sami: ;;; ir -T - , r r: i-^"T^rii ^ --- 1st, m ti, nu.l u .]< k .1" P'i.U-1 za pas ter ,;o od- Xm-ukrat je izjavil, da hoče moli- „.;„ r;|/(roVftr Tr in tam j(l ši- -i'' mi m zol>et ~ Nl/zo l>oz»J!ia Prav r Jn Iti za zdrav ie earia Xikolafa II .T:......*____" . _ '. pomikati elegantni avtomobil, ko i kor tudi vso Riviero. Šele pred — Saj ti je vendar tuja. — si je mislil Pavel. Ko je zopet prišla mimo njega, mu je zašepetaia : Pojdi v stransko sobo. Nekaj ti bom povedala. SEST DNI PREKO OCEANA Najkrj|s< in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parmkih: PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja Najkrajfin pot po Vsakdo j« v pozimi kalilnl z vsemi mriee o umoru ear- ~ , , , v bližini' Sedaj se morem odnelja lj.vo skomignil z ramama. Zdelo se mu je. da se je tekom tega po-|sko rotibine izmišljene. Vsi člani ^ m ^ 0<1* ; , .. . ......sla. jima je takoj carske rodbine so baje živi. iz- poldne za leta postaral. In naenkrat mu je iirišlo nato na misel vnrašanie- __n«. i — i-i i - - t - j miši i v ju ii sanji . — i\aj p«i vzemsi veliko knegmjo Nik^ilajev- stopila v avtotaksi. jp sledil temu v elegantnem amer'kanskem avto- ti zopet domov. — Lnti se mu pri i jazno nasmehne in stopi v avto. N pa se peljala domov, nego je niD ga je čuval hotelski de- rala še marsikaj nakupiti. Vsa- Dejal je. da sploh ni potrebno, da se vozi še z drugim avtomobilom. .sees tukaj Kaj te brigajo «i veseli ljudje, ki se smejejo, ki si sku-!nc, ki podlegla legarjn. Carska , , . sajo medsebojno ugajati ter žive brez misli tjavendan? Norec, ved- rodbina je po Tihonovem zatrdilu J< ......................."v" kokrat se je ponudil šofer, da jo '7' hlK ko S1 ,UiS,tl- ,la pravico biti vesel; da moreš postati j na varnem take da se ii ne more MlatI) "lo2 v ^krnsm je šo- ob (i0;0(Vnem času zopet odvede. t8k I;"' S° 0nL . »zgoditi nič hudega. ' ifira1 ^ avtomobil, d, s '^r^ Sr0l"t 1 l|°;l| ni,° mU Pri S,VU kot | Po Službi božji je Tihon govoril da se ho zagrešil, ee b, se mudil le se eno minuto na tem mestu. z nekatcrimi emigranti in jim za-| HL ! ^r je on ves navdušen radi tolike Splazil se je r l.i,no vezo. kjer je visela njegova čepica. trjcval. da ,e car ne misli vrniti . j napitnine, da opusti za danes — Iteeite mojima sestrama, — je rekel služkinji, ki je tam ča-} na njski stol da je al 2olo Ze pred nekaj dnevi se je poja- Vsako drugo vožnjo. Ko je Loti kala - da sem sel domov da jima preskrbim voz. j pohoi?on da po eole dnw mf(li in vil na postajališču taksnih avto- prpd svojim stanovanjem izstopi- Miajsano je vzdihnil. ko so se za njim zaprla vrata. ! ji je zaračunal tako majhno Neurje je poleglo in le še droban dež je padal z neba. Hladeče j iist sam pripominja.'da je Tihono- el,l?anton avto 2 napisom: "Se- voznino. da je bila Loti vsa začutil tem. Šofer se je oprostil] so uvedli dunajski šofer-; trigo sojetske vlade, ki rada bega JmU tov«r,Ai z ono mirno Pn-iaz" ji zdaj neke vrste reklamne vožnje; _ nost jo. ki sili Človeka, da se radi (]a povečajo sedaj tako skromen! i ne približa preveč. Miste-|promot z avtotaksi. Ponudil se je| jrijozni šoier se je pojavil nn. po-.^0. v slučaju, če bo 'milostiva' po-| jstajališču nekega dne kot avto-,trebovala jutri avto. da jo zjutraj I taksni podjetnik, ki ima svoj last-'to-.no počaka. Loti je bila seveda j ni avto in ga vozi sam. Z)4j0 zadovoljna, da se je njena! sreča pričela že s ten^ da ima ta-- doli mlado, zelo elegantno ameri-kansko damo. Vame j? toliko zaupala. da me je napravila takore-koč za potnega maršala. < Oskrboval sem njeno blagajno in dama je izhajala prav po ceni. kajti jaz sem dostojen človek, ki si je ubil v glavo. da dvigne svetovni sloves dunajskih šoferjev. Ali se smem drzniti predložiti milostivi ves potni načrt (Dalje prihodnjič.) „i• ; i -i , . . . ' i ust sam pripoininia. ua ie l mono- c 1 ^ .»n«. - %,hn1' l)nko ravnine m na robu obzorja, kjer je ravno Uffa-ivi ;zjiv, emigrante .ilno »^mlisoekratna taksa." Čudni av- dona n;id sal sadni sv,t večerne zarje. s0 je svetlikalo iz krvavordečili obla-lnrce,.not;h in tU 7, ;n tomobilski šofer je občeval s svo- s tem, da kov kot slovo odhajajoče nevihte. . .' . ' ^ , . J T' iimi tov "" - ---- —!----- —- i- * j ........ trigo sojetske vlade, ki rada bega i\ot da je za njim divji lev. je hitel po razmočeni noti preko1 . ....., - nost jo. , , , 1 1 1 ^ i emigrante z raznimi izmišljotina-. J goziIu. ki je kmalu sklenil svoje miroljubno Šumenje na njegovo],,,; jrespeklj glavo: Vlažni mah je duhtel in z igel so padale navzdol kapljVe. Krt da je za njim divji lov. je hitel po razmočeni poii preko • brise svojega očetovskega posestva, je razprostrl svoji roki ter za- klical A" vihar: Tu SKRB ZA STENICE je moj prostor. — semkaj spadam in lopov naj bom, če, bom le še enkrat iskal v tujini svoje veselje, š tem prisegam, da se; lmm odpovedal vsej nečimurnosti in vsem bedastim stremljenjem.' /.? prva l°pn dama. ki je prišla Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali - naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vtem. Uprava 'Glas Naroda'. V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — 1198.50 d c $210.50 Veliki pamiki za vas,— vključno Majnstic "najv^jl pamlk na svptu". Olympic. Homeric, Beigen. land. Lapland, Pennland. Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnetn v Združen- države b «meri#kim vladnim dovoljenjem. Vprm-ftajte pooblaAčeoe r.gente ali WHITE STAB LDW BED STAB LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 1 Broadway, New York Prepovedana prireditev. Te dni se je imela vršiti v Trgovskem domu v Gorici predstava "Anfise". Prireditev pa je o-blast prepovedala radi praznova-vanja obletnice fašijev. ALI imate zc Slovensko-A m eri-kanski koledarT — -V a r » r i t e\ en i: t is še danes! ko eleganten avto na razpolago hi Ijeno zame! Amen! Xa ta način se je poslovil od svoje mladosti in od svojega mladostnega srca. Bogat indijski bankir Sigori je k postajališču, ie skoro obetala, . . S-rtaj rom kaj in kar n, , • • , ' . ' | pr«l kraikim umrl in zapustil ori- vsa prosc-no.Vna'in Sla mimo vse-h; »ako-elesantn^a šoferja m ker J? v. m. k.,j «m .n ka, n, spada k n-.™, naj bo ,a vodno ,«rnb- 8iaaIno oporoko. 4n0n00 dolnricv ^ fc M„}n- avto. a ros kot kak pr.va-. je namenil za postavitev raznih Od tedaj dalje so posebno elegant-iton av,°- , zavodov, ki naj nudijo streho iu ' ne dame iskab» avtomobil postav- / j oskrbo potujočim beračem. Xjego-'nega šoferja. Ta čudni šofer je i-xnr iva velikodušnost pa je dobila ne- mel postavo prvovrstnega športni- Loti Klingsherg je nakupila vse. Ko se je zjutraj prebudil, je našel mater sedečo pri nje-ovi po-1^-^ P°vdfrek S ^ globokega poznavalca lju- kar je bilo potrebno, le s pomočjo Moljj 1 J " 1 J<* Sigori testamentaricno določil, d i. smehljaj stoika in čelo filozo-J avtomobila s tako zastavnim šo- -- Ali si že pokonci?- je vprašal začuden da se v njegovih ustanovah ne sme-^a. Bil je prav čuden avtotaksnij ferjem. Ko se je hotela odpeljati — Nisem mogla spati. .1 je rekla s svojim otožnim glasom, ki'^_Zatirati in l)okonr'evati stenice.tgofer. Kmalu je govoril ves dam-,nekega dne v prometno posredo- j" ve