490
Politiški oddelek.
Božič.
Jeden najpomenljivejših dnij v letu je gotovo Božič. Vesele se mali in veliki dne, ko obhajamo spomin prihoda našega Odrešenika na zemljo, ki so prepevali an-gelji „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." Božične praznike potihnejo razne borbe po parlamentih in vrnejo^se k svojemu domačemu ognjišču politiki, pozabijo se nekoliko nasprotja, ki so razburjala duhove. Vsak se rad tedaj malo opočije in vživa ljubi mir, ki ga je Odrešenik prinesel na zemljo. Le jeden je, ki se tudi božičnega miru ne more prav veseliti, to je narod slovenski. Zanj še ni napočil dan miru, temveč še vedno ga čakajo boji, kajti nasprotniki doma in drugod vedno gledajo, kako bi mu škodovali. Baš letos naš narod ima še manj miru, kakor drugo leto. V Istri mu Italijani ne privoščijo niti napisov v njegovem jeziku pri uradih, katere vzdržuje z lastnim denarjem, in v Trstu se pa celo ^abranuje misijon v slovenskem jeziku.   Pri tacih okoli-
ščinah se naš narod ne more veseliti božičnega mira. Še huje nego tuji sovražniki, pa naš narod slabe in pod-Kujejo domači boji, nesloga doma. Ta nesloga napravlja vse večjo škodo, nego tuji sovražniki in nam brani, da ne moremo v miru praznovati božičnega dne. Vnanji boji le utrjujejo naše narodne moči, ali notranji boji jih slabe^ in tako delajo le za našega narodnega nasprotnika.
Sad teh domačih bojev se že vidi. Na jedni strani je narodna mlačnost, na drugi pa naraščajoči pogum naših narodnih nasprotnikov, ki baš sedaj ponosneje hodijo nego kadar koli. Ko smo že mislili, da bode kmalu uničeni, se pa nemškutarji pripravljajo, da osnujejo celo svoj dnevnik v beli Ljubljani. Z žalostjo mora srce napolnjevati vsacega domoljuba, videti, kako lastni sinovi večkrat tujcem napravljajo pot. Ti domači razpori ovirajo, da ne moremo zjediniti vseh sil proti tujstvu. Na to očitno računajo naši narodni nasprotniki.
Iz tega nasprotja prihaja, da tudi na Dunaji nekateri narodni zastopniki hodijo za tujce po kostanj v ogenj. Ne da bi pomagali uničiti nemškoliberalno silo, temveč jej pomagajo še na noge. Podpira se vlada, v kateri sede najodločnejši naši narodni nasprotniki, ki tudi očitno dela na to, da uniči moč slovanstva v Avstriji. Dokazov za to še ne manjka. Vlada je razkrila neka načela o volilni pravici, ki morajo naravnost nas uničiti, posebno še v zvezi z davčno reformo.
Po vladni predlogi se bode nekaterim davkoplačevalcem malo davek znižal. To znižanje pa ne bode toliko, da bi komu bilo zareno pomagano. Finančni minister Plener sam ve, da s tem, da nekaterim nižjim obrtnikom za nekaj goldinarjev davek zniža, jim ne bode dosti pomagal, ali s tem hoče se kaj druzega doseči. Mnogi mali obrtniki tako imenovani petakarji, to so možje, ki so na Dunaji in v mnogih druzlh mestih omajali tla liberalizmu, zgube volilno pravico v mestni kuriji in se bodo uvrstili v novo peto kurijo, kjer se bodo vtopili njih glasovi mej glasovi socijalnodemokratičnih delavcev. Liberalizem pa zopet dobi tako trdno zaslombo v mestih, kakor jo je imel nekdaj. To bodemo čutili tudi po Slovenskem, in posebno se bodemo morali odreči nadi, da v bližnjem času zmagamo v štajarskih mestih.
Da pri tacih razmerah naš narod ne more se pra? veseliti božičnega praznika, je naravno. Moti ga neka skrb za obstanek in misliti mu ni na mir, temveč le pripravljati za nadaljne politične borbe. Popustil pa vendar ni nade, da tudi zanj pride čas miru, da tudi njemu pride odrešenik, in ta odrešenik bode le trdna slovenska in slovanska narodna zavest. Od tujcev nimamo pričakovati zveste podpore, temveč zanašati se smemo le na našo narodno in na pomoč naših slovanskih bratov. Hude zavest utegnejo še biti narodne borbe v Avstriji, marsikak udarec utegne še zadeti nas Slovane, a nas uničil ne bode, temveč naposled bomo le zmagali in prišel bode tudi čas, ko se za Slovane vresniči lepa božična angeljska pesem:
Mir ljudem na zemlji.