25. številka.
Ljubljana, v soboto 31. jannvarja.
XXIV. leto, 1891,
Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za av st r o - og e r sk e dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj o na dom računa se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za Četrt, leta. — Za tuje deželo, toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za'oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jerienkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iznenada nas je zadela vest, da je državni zbor s cesarskim patentom z dne 23. januvarja 1S91 1. razpusčen.
Pripravljati se nam je na nove volitve in lotiti se dela precej, ker že dne 8. marca vrše se volitve v kmetskih občinah, dne 5. marca v mestih in trgih in dne 7. marca v velikem posestvu.
V Ljubljani bivajoči narodni poslanci so se sešli in so po-prijeli inicijativo, da spravijo volilno gibanje v tok. Širši volilni odbor, sestavljen iz poslancev in zaupnih mož iz vseh volilnih okrajev, sešel se bode pozneje, ter bode postavil in volilcem nasvetoval kandidate, potem ko izve mnenje iz volilnih okrajev. Izdali so se pozivi na veliko število zaupnih mož, da se izrečejo o kandidatu za svoj volilni okraj. Pisati pa se ni moglo vsem in zato se vabi tem potom vsak veljaven narodnjak, da svoje in svojih sovolilcev mnenje naznanijo načelniku pripravljalnega volilnega odbora, Ivanu Murn.ku v Ljubljani.
Volilci! Stojimo na pragu negotove bodočnosti. Skozi dve volilni dobi stali so naši poslanci v državnem zboru v taki parlamentarni zvezi, da jim je bilo privoljevati v silna bremena državljanov za uravnanje državnih financ in utrjenje državne moči in varnosti. Od njihovega požrtvovanja bilo je pričakovati tudi za naš narod primernih koristij, a da neso uspehi njihovemu trudu iu žrtvam primerni, zakrivile so poglavitno neugodne okolšČine. Naudaja nas še vedno prepričanje, da se nam izpolnijo obljube prcstolnih govorov iz let 187 9. in 1885. Će se pa položaj spremeni, nalaga ta eventualnost poslancem silno težavno dolžnost, brez ozirov dvigati svoj glas proti sovražnim nakanam naših političnih nasprotnikov in z vsemi duševnimi močmi in z jekleno voljo postaviti se v bran, da se nam ne odtegnejo s tolikim trudom dosežene skromne pridobitve.
Vkljub temu, da so nam v ustavi zagotovljene dragocene pravice, vkljub temu, da že tako dolgo zahtevamo uresničenje teh pravic ustavnim potom, nam vender naša narodna individualnost še ni zavarovana. Sklepi na shodu slovenskih poslancev dne 2. oktobra 1890. v Ljubljani so naš program za bližno bodočnost.   Mi zahtevamo ne-
V Ljubljani, dne 30. januvarja 1891.
prikrajšano jednakopravnost slovenskega jezika v uradih vsake vrste; — mi zahtevamo slovenska srednja in obrtna učilisra : mi zahtevamo ljudsko šolo z izključno maternim jezikom na verski podlagi in zahtevamo v ta namen take uravnave, katere to omogočijo in zagotovijo, zahtevamo odstranjenje vsakih tem smotrom nasprotujočih, bodisi državnih, bodisi privatnih uravnav. Te pravice nam izhajajo iz Členu 1'J. temeljnih zakonov in ta naš paladium čuvati bode slovenskim poslancem z vso skrbnostjo in vsemi sredstvi.
S tem programom stopimo na volišče in našim poslancem stoječim na tem stališči, izvojevati bode pogoje našemu narodnemu obstanku in zavarovati jih pred lokavostjo sovražnika. Ta težavna naloga pripade našim poslancem^ CJim višji je cilj, čim težavneja naloga, tem večjih zmožnostij zahtevati je od poslanca.
Poslanec bodi iskren in v narodni borbi utrjen rodoljub, — znane naj mu bodo potrebe naroda, — on bodi pošten in jeklen značaj, katerega ne odvedejo osobno koristi s pravega pota, — diči naj ga dar zgovornosti in on bodi neza-VI8 611 na vse stran i j, da ga ne opovirajo kakoršnikoli oziri v njegovem delovanji. Od poslancev, kateri združujejo v svoji osebi ta svojstva, smemo pričakovati uspešnega delovanja in sin nio jim mirno prepuščati vodstvo slovenske politike.
Potihne naj v tem važnem trenutku domači prepir in stopimo združeni na volišče, da ne izvabimo skupnega nasprotnika iz njegove reserve. — V državnem zboru razsoja se usoda naroda v njegovi celoti, marsikaj, kar nas razdvaja doma, za državni zbor nima pomena.
Pod praporom „Vse za vero, dom, cesarja", pod katerim se je mali naš narod dvignil iz političnega spanja, povzdignil se bode vi-je in si privojeval ter zagotovil svoj obstanek in naprede^.' J
Od bivših poslancev so izjavili gospodje: dr. I-Vrjančič, kanonik Klun, Viljem Pfeiter, dr. Poklukar in profesor Suklje, da prevzemd vnovič poslanstvo, če volilci temu pritrde.
Za pripravljalni volilni odbor:
Ivan Murnik, načelnik in deželni odbornik; Dr. vitez Karol Bleivveis. deželni poslanec; Oton Deteia. deželni odbornik, Peter Grasselli. župan in deželni poslanec; Ivan Hribar, deželni poslanec; Anton Klein, deželni poslanec; dr. Fran Papež, deželni poslanec; Franc Povše, deželni poslanec;  Luka Svetec, deželni poslanec;   Feliks Stegnar, deželni poslanec;  dr. Ivan Tavčar,  deželni poslanec;   dr. Josip Vošnjak, deželni
odbornik, Ignacij Žitnik, deželni poslanec.
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Politiškii pesem, dosadna pVeem Tako uče v Nemcih. A, kjer vae l|ul»i, tudi jaz ue, morem črtiti. Zaradi tega usojam k«' danes malce tudi tu pod črto ubruti politiško struno. Povod mi daje grofa Tasffea nepričakovani korak, s katerim se je ruz-puBt.il državni zbor Vse to je dejanje vršilo se je tako bliskovito hitro, da sem se nehote spominal refiena znane dijaške pen mi:
Is* der Vota kuma,
Hat den Prilgt-1 giuniiH,
Hat uns allu auseitiHuder tf'jagt! potem pa krasue narodne popevke :
»Adijo In zdravi ostani,
Podaj mi ae enkrat roko,
Na mone nikar ne pozabi,
Ćeravno drug ženin tvoj bo.* Taka čustva v resnici naudajajo marsikaterega državnozborBkega poslanca, ki se mu je poslavljati od našega parlamenta krasne, a tako malo akustične palače, da iž nje skoro nesmo čuli pravilnega glasu.
Nedoumno mi je, zakaj je grof Tasfle baš sedaj, v ostri zimi. predlagal, da se državni zbor razpusti, a da se volitve vršo v postnem času. Po mojem mnenji sam še ni gotov, kakšna bode prihodnja večina, in kdor ga je opazoval v teku let, pritrjeval mi bodo drage volje, da se ravna po g« slu, katero slastuo poslušamo v veliki vojvodi nji Gerol-štanjski: r A k o tega nemarno, kar ljubimo, ljubimo to, kar imamo."
Navadno se pravi: „Glasovi se ne štejejo, marveč tehtajo." Grof Taatle pa ni prijatelj tehtnice, on glasove šteje, in to jako vestno. Iu tud i sedaj mu gre le za število. Večina bode izvestno zimj, to je že nekaj. S tem pridobi se nekoliko časa in potem „Apres inoi le deluge !tt
Šteli se bodo, jako podrobno glasovi. Volitve bodo tako rekoč nadaljevanje ljudskega štetja. Kakor je pri ljudskem štetji glavna stvar obČevalui jezik, istotako bode pri državnozborskth volitvah najvaž-neji moment, kdo se bodo obesil na parlamentarne tehtnice vladno stran in koliko bode onih, ki bodo zopet, za šest let odbrani, da tirajo državna kola naprej in »krbć za potrebno mazilo. Teh gospodov glasovi se ne bodo vsi tehtali, a šteli se bodo in potem se poreče: Številke govore.  Večina je
večina in grof Taaffe bode zopet dobil potrebnih mol in sredstev za svoje klasićno geslo „foitvvur-Kteln" in „durchfretteu "
Meni je pri vsem tem le tega žal, da nam niti ne dopuščajo, da bi itak kratki predpUBt uživali v miru. Ljudsko štetje še ni končano in že so volitve pred durmi. Mesto „gpehovke" in „nevir-kovke*' baviti se nam je z volilnimi oklici in za plese bode jedva kaj časa preostajalo. Niti na pe-pelnico ne bodemo utegnili, da bi se pepeli H in z obligatnim slanikom krepili na pustni torek žaljene živce, ker bode vse pozornosti in delavnosti treba na polji politiškem, da si ohranimo državnozborsko delegaciji* po številu in jo, ako možno, zboljšamo glede kakovosti.
Zares pozornosti bode treba, kakor jo je bilo pri ljudskem štetji, pri katerem so se vse mogoče mreže razpenjale, da bi se »krčilo število naše, da bi nam pozobali zopet nekoliko tisoč slovenskih duš. Kako Be je po nekod postopalo, naj se blagovoljno posname iz par vzgledov.
V bližnji okolici Ljubljanski — prisoten bil je župan iz Gorenje ŠiAke — zapisaval je dotični komisar vse ua nemške pole. Naroden in jako zaveden posestnik mu je radi tega odločno ugovarjal:
t.
Ob ustanovitvi „Slovenskoga društva".
Leta 1848 , ko so na kratko jmsijaii žarki svobode na dremajočo Evropo in razpršili temno meglo absolutizma probudili so se narodi iz tel-kega sna, začeli gibati se živahno in pravi pomladanski dih čutil se ju v politiškem v/.duhu.
Tudi narod slovenski ni zaoBtajal. Dobro je poj in i I /namenja časa in z vsemi prirojenimi mu udarni poprijel se je delovanja na poiitiškem polji. V ta namen osnoval si je svoj poseben organ, političko društvo, katero so takrgt nazvati „Slovensko društvo" DniŠtVO to štelo je mej svojimi Člani najboljše može izmej tedanjega slovenskega, Še redko sejanegu razumništva, a delovalo je izredno marljivo in z velikim uspehom.
„Slovensko društvo* 1. 1848. sestavilo in proglasilo je narodni naš program, ki se do današnjih linij bistveno ni izprcmenil, imele jo redne tedenske shode, na katerih so se razpravljala vsa dnevna uprafiasja, prirejalo je gledališke predstave, usta navijalo CSSOpiie, skrbelo za petje (člani prvega čveteroBpeva bili so gg. Kamilo Mašek, J Zabu-kovec, Cegnar In M. SuiterŠič), vodilo je volitve, bitu je sploh z jedno besedo „spiritus agens" vsemu narodnemu gibanju.
A »Slovenskemu društvu" bde so le „kratke ure dane", Bachov absolutizem zamoril je vse jed nake cvetke. Društveno življenje ostalo je veliko let pod ničlo in že le po 1859. I. začel se je zopot livahneji obtok, Tedaj začele so se snovati čitalmce iu droga društva, mnogo pozneje pa še le politiška društva, katera pa so deloma trajala razmeroma le kratku d ■!>■-.
V novejši čas začeli smo bolj pereče čutiti potrebo političkih društev. Ustanovili so Bloveuski rodoljubi v Trstu društvo „Edinost*, na Soriške m „Slogo" m „Slovenski jez", na Štajerskem „Slovensko društvo*, na Koroškem DKatolifiko»politiško in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem* i. t. d.
V tem oziru sine se trditi, da so Slovenci ob porifenji mar! ji veje delovali, nego mi, bivajoči v srečni sredini. Naposled smo pa tudi mi spoznali, da nam politiškega društva neobhodno treba, da treba organizacije narodnih sil, da se v odločilnem trenutku narodna mobilizacija vrši hitro in uspešno.
To spoznanje bilo je nagib, da so se prva dela za politiško društvo začela že pred dobrimi š"stimi leti. A razne ovire in pomisleki, o katerih nećemo tu razpravljati, preprečevale so uresničenje do današnjega dne Danes pa j1' to društvo že gotovo in ustanovni »hod mu bode na Svečnieo ob 11. uri dopoludne.
Društvo nadćla si je zgodovinsko znamenito ime „Slovensko društvo v Ljubljani." Ime društva m ustanoviteljev njegovih so nam porok* da bode delovalo v pravem slovenskem in slovanskem zmislu, da bode pod praporom svojim zbiralo vse somišljenike, vse razumnike slovenske, da se bode krepko in neustrašeno potezalo za naše ju*aviee, za naše težnje, da bode pa/nun okom zasledovalo vsak slučaj, kadar se nam kratijo ustavno zajamčene pravice, da bode vedno m v vseh uprašanjih stalo na narodnem braniku in si prizadejalo svoje težnje, svoje pritožbe uveljaviti j>ri raznih oblastvih in sodiščih .
„Zakaj pa rabite same nemške pole?11 Na to odvrnil je župan: „Iver nam je odločno naročeno, da se vse piše nemški." — „To ni res!" ugovarja zopet narodnjak, „pokažite pismeno, da imate res tako naročilo!" — ,Ga nemam pri sebi!" bil je odgovor, iločim je komisar izgovarjal se, da slovenski pisati ne zna. Na opombo: „Če slovenski ne znate, zakaj se pa tega posla lotite?" ni bilo Odgovora in naš narodnjak odgovarjal je potom na vsa stavljena mu uprašanja; ker se mu je pa čudno zdelo, da o občeval nem jeziku ni govora, upraša, kak o to? Reklo se mu je: „To se bode že pozneje zgodilo!" Ko pa je odločno zabtevul, upisal se je je pred njim slovenski občevalo! jezik zanj in za vso obitelj. Ko ga petem uprnša komisar o veroizpo-vedanji, mu pa reče: „Zapišite, da Bem liberalec, ker nit kapelan vedno pravi, da sem liberalec, ker „Narod" čitam."
Še bolj drastičen bii je drug dogodek, ki se je vršil na Dolenjskem. Grof B, zabičal je bil vsem svojim gozdnim in lovskim paznikom, samim trdim kmetom, da morajo vsi upisati nemščino kot občevalni jezik. Ko je prvi paznik prišel na vrsto, izjavil je, seveda v slovenskem jeziku, da le nemški
Delokrog „Slovenskemu društvu* je- obširen, bode pa tudi mnogokrat težaven. A ker se z resno voljo in nenmornim delovanjem vse doseže, ker bodo v društvenem vodstvu same čile in jako sdlične moči, zato smo za trdno jireverjeni, da bode to društvo velicega politiškega pomena, da brnto izvršujoč organ mase narodove, činitelj, ki ga bode jemati v poštev.
Somišljenike svoje zatorej iskreno poživljamo, da se oklenejo .Slovenskega društva" in je priporočajo v svojih prijateljev in znancev krogih. £j:m večje bode število njegovih članov, tem tehtneji bodo sklepi, tem plodneji delovanje njpgovo. S svoje strani pa srčnim zadoščenjem pozdravljamo mlado, društvo, s katerim bode odpravljen pereč nedostatak v politiškem našem življenji in kličemo ob ustanovitvi njegovi iz vse duše :
Vivat, floreat, crescat!
Politični razgled.
Not*rame dežele.
V L i u b 11 a u i, 31. januvarja. J>vža vnozh o t • ske vol itve.
Sedaj so ž<* v vseh kronovinab razpisane volitve za državni zbor. Začele se bodo dne 27. fe bruvarja, končale pa dne 21. marca Novi državni zbor se torej pred velikonočjo smti ne bode mogel. Ker bode adresna debata Grajala precej časa, budget ne bode mogel bdi rešen do dne 1. maja in tre balo bode novega provizorna.
Stavoeehi
zopet dobivajo pogubi Dvomljivo jo že bilo, če se volitve za državni   zbor   udeleže   ali nepričakovani
razpust tih je osrčil, kajti pričakujejo, da jih bode vlada močno podpirala« StaroČelki klub je že v«e potrebno ukrenil glede volilnih agitacij Sfaročehi bodo postavili kanmđate svoje v vseh okrajni, kier je količkaj nadelati se, da bi zmagali Seveda po nebnih uspehov nemaj o pričakovati.
M i u i ste r ske ko tt/ei 'e ure. Rasni nemški listi vedo povedati 0 velikrh nssprotstvib v ministerstvu Grof Taaffe in Duna-(ovskij rb posebrio ne moreta sporazumeti in zato že Nemci pričakujejo, da poslednji odstopi. Pred razpustom državnega zbora ie imel ministarski sovet jako burno posvetovanje. Dunajevski se je odločno potegoval da bi se ohranila sedsnia državnozhorska večina, Če ie le mogoče, toda mnogo ministrov se ni ujemalo ž ni m in so priporočali, da bi skušali pridobiti levico na svojo stran. Naposled so se dogovorili, da se državni zbor razpusti, druga U preganja se odlože do izvršenih volitev. Po volitvah se hode pa odločilo, po kaki sistemi se bode dalje vladalo
\ iije države.
Avstrija, Nemčija in Rusija. „Hamburger Nschrichren",  ki  dob'vajo baje navode od kneza Hismarcka, se jeze, da bode nad Vojvoda Ferdinand potoval v Rusijo. Očitajo, da se hoče Avstrija,   ki  od  Nemčije   zahteva narodnogospodarskih žrtev,  Nemcem  za hrbtom sporazumeti z ltusijo.   To Blsmarckovo glasilo |>a potem pripo roča, tia bi se Nemčija  sama skušala sporazumeti I Kupijo.
liiistju iu liohjttri}(t.
Iz Bolganie bodo najbrž pognali vae Ruse, kateri neso bolgarski državljani Vsaj vladna plašila pišejo v tem zmislu Rusom očitajoč, da neHO pravi prijatelji Bolgarije, naj so že prijatelji sedanje ruske vi de ali pa mbilisti. Vsi Rusi, kateri so bili v državnih bolgarskih   službah,  so  deželo   ostavili v
občuje. Komisar to tudi vestno zapiše, in si misli sam j»ri sebi: s človekom, ki le nemški občuje, ni smeti govoriti slovenski. Zato začne izpraševati na dalje nemški. Ni odgovora, paznik stoji po konci, kakor kol, a tiho liki riba. Komisar mu potem nemški prečita določbo, da treba na vsa uprašanja točno in določno odgovarjati, sicer zapade dotičnik 20 gold. globe, oziroma primeren zapor. Tudi ta nemški opomin bil je brez učinka. Na to komisar opomin ponovi še v slovenskem jeziku. Ko pesnik čuje: „20 gld. globe — zapor", poBtal je hkratu /govoren, odgovarjal je na vsa uprašauja točno, povedal pa tudi, da nemški niti toliko ne zna, da bi bilb „komu za  v ači vrč".
Ponesrečeni prvi poskus uplival je na vse ostalo osebje tako močno, da so se vsi upisali za to, kar so j>o rodu in po govoru, — za Slovence. Grofa B. jo ta „tiaseo" silno raztogotil, in zapretil je komisarju, da mu že še pride na met. No, do danes se ni še nič hudega zgodilo, in grofa B lovski in gozdni pazniki še vedno ne znajo več nemški, nego so znali grofovi pradedi, ko bo še go sjiodovuli v ponosni Bosni. s.
najkritičnejih časih. Zaradi tega pa Bolgrsrfja nema uzroka, da bi zaradi Rusov im»eh* še diplomatične neprilike, in bode v bodoče znala odganjati take elemente. Bolgarska vlada se je najbrž preverila, da se Rusiji ne gre ustavljati in bode ustregla njeni Želji plede nibihstov s tem, da iztira vse Russ. JPinancnn reforma iti <<*litn<> jtrttro -v 1'rutiiji.
Ker ne velja za pruski d.želni zbor občna volilna pravica, temveč volijo ie tisti, ki gotovo vsoto davkov plačujejo, uplivajo davčue reforme močno na volilno pravico. Katoliški listi zatrjujejo, da bi katoliški centrum in Poljaki v deželnem zboru zgubili najmanj IS mandatov, če se iavede reforma davkov, kakoršna priporoča pruska vlada in zatorej Poljaki in katoliški centrum za vladno predlogo najbrž glasovali ne bodo.
Normalni delavnik.
Komisija, katero je imenovala francoska vlada, da proučuje delavsko uprašanm, obrnila ae je bila do delavcev v seiuskein dejuirtementu, da se izrečejo gled« normalnega delavnika. DiŠlo je komisiji 22 2G2 odgovorov, pa je mej njimi 868 nedoločnih* da neso za rabo, lf> 618 delavcev se je izreklo, da se zakonito omeji čas za delci, U776 pa, da ge zakonito ne določi čas dela. Od prvih 15 618 se jih je izreklo 5419 za osemurni delavnik m da se ne sme dovoliti nikakor daje delati, 1513 pa za osem-urni delavnik tn daljše delo proti posebni odškodnini, 1247 za doveturni, 7010 za deseturni, 166 za jednajsturni delavnik, 2(53 se jih je pa oglasilo za 12urno ali pa Se daljše delo Vidi se, da v delavskih krogih v tej zadevi vladajo se različni nazori, nekoliko so pa na odgovore morda uplivali delo-dajatelji
Dopisi.
■ /. Celovca 29. januvarja [Izv. do|> ] V štev 297 . „Slov. Naroda* od 29 decembra preteklega leta naznanili smo slav. občinstvu, kako robato se je vedel tukajšnji poštni otieijal g. Alojzij Okom na pošti nad možem, ki mu je donesul tri nakaznice s slovenskimi napisi. Naznanili smo tudi, da se je vsled tega žaljena stranka pritožila pri C kr. poštnem ravnateljstvu v Gindci, in ker smo takrat obljubili, da bodemo poroča ii o izidu te stvari, storimo to danes joav posebno še zaradi tega, da bo vidi, kako jednostrausko postopa v tako kočljivih stvaren c. kr. poštno i avuateljstvo v Gradci samo.
Stranka pieiela je 16.  t. in. v  nemškem jeziku naslednji odgovor na svojo pritožbo: „Štev. 854.
Gospodu ........ .
V Celovcu. Na pritožbo iz Celovca dne 22. decembra 1890, zadevajoče baie razžaljivo obnašanje e. kr. postnega otieijala Alojzija Okorna dne 22. decembra 1890 pri poštuonakazuičuem oknu nasproti Vaiu in A. V. se javlja na podlagi izvrženih preiskav, da imenovani, ki je sicer pri zapitem oknu izročene nakaznice upisaval, ni udi rabil besede w W i n -discher Teufel", niti pri oddaji poštne sprejemne knjiže* A V se poslužit tatih izrazov, kateri bi bili slednjega izpostavljale V smeli navzočim. Gotovo je timveč, da je Okorn, ki je pri mnogem poslu nevoljen po.stul zarad primeroma čas zahte-vajočega branja in pisanja slovenskih napisov, pri zaprtem oknu (»red se zagodrnal: „I)ieso nicht lesbaren windisčnen Adressen elnđ nicht zu entzif-fern* (te slovenske naslove, ki se ne dado čitati, ni moč razumeti,) s kat"ro opazko ni bil združen nikak talilnem namen imenovanega. Proti imenovanemu uradniku se bode sicer uradnim potom postopalo in se mu naročilo ob jednem, da v bodoče opušča take opaske, kot neprimerne, in se v vsa-cem oziru korektno obnaša nasproti občinstvu. C kr. poštno in brzo j avno r a v na to 1 j st vo , Gradec 11. januvarja 1891.
Podpis.
Da 86 stranka s tem odgovorom ni mogla zadovoljiti, ume se ob sebi, zaradi tega smatrala se je dolžno, da reši svojo čast, napraviti zoper ta ukrep ugovor s ki slove:
„Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradci".
Potrjevaje prejem dopisa slav. c. kr. poštnega ravnateljstva v Gradci od due 11 t. m., štev. 854., izreka se podpisani z rešitvijo ne za do v o I j e n eg a v prvi vrsti zaradi tega, ker se v ujem navaja, da njegova pritožba ni bila resnična in da se c. kr. poštni oficijal g. Okoru ni tako izrazil, kakor se glasi v podpisanega pritožbi.
Obžalovati moramo v prvi vrsti to, da se v tej zadevi poleg c. kr. poštnega otieijala g. Okorna ni zaslišala ob jednem tudi razžaljena stranka in
WV Dalje v prilogi.
Prilogu »Slovenskemu Narodu^ fifc 25 31. januvarja 1891.
ker t drugič ne moremo si mi sebe smatrati Uznikom, potrjujemo Se jedenkrat, da bo besede, koje navajamo v prvi naši pritožbi, istinito bile govorjene od poštnega otieijala g Okorna, in da je bil dotični sluga izpostavljen vated tega zasmehovanju drugih ljudij, ki so imeli ob istem času opravilo na pošti.
Vse to godilo se je pri odprtem (a ne pri zaprtem) oknu, in priča je pripravljena istinitost vsega tega, ako treba, s prisego potrditi.
V Celovci, dne 16. jan. 1891
(Sledita podpisa.)
Kaj bode na ta ugovor slavno c kr. poštno ravnateljstvo ukrenilo, nam do danes še ni znano. Omenimo naj le še to, da je stranka uložila uloge v slovenskem jeziku pisane, pa je prejela nemški odgovor.
Iz uoltel|nkili krogov 29. januvarja. [Izv. dop.] Veliko črnila poteklo je že iz učiteljskih peres, odkar moledujemo za zboljšanje plač. Marsikomu to že preseda, Češ, ti učitelji bo res nadležni. Kdor pa pozna razmere naše dežele, ta ve\ da Be mora učitelj posebno v nekaterih krajih trdo bojevati za vsakdanji kruh ter dobro pogledati slehern krajcar od vseh stranij, predno ga izda, da preživi sebe in družino svojo. Minulo leto padle so uaše prošnje na rodovita tla iu iz srca smo bvaležui našim narodnim zastopnikom, da so nam vsaj deloma povišali plače. Kakor čujemo, se je deželni šolski svet že posvetoval, kje in za koliko naj se zboljSa naše gmotno stanje. Seveda, vsem se ni moglo ustreči, ker ni toliko denarja na razpolaganje. Nekaterniki se sicer nevoljno izražujejo ob novi uvrstitvi plač, češ, mi smo bolj potrebni, ko drugi. „Kocka je že padla" in deželni šolski svet gotovo ne bode razveljavil svojih sklepov; da bi pa slavni deželni odbor ovrgel ukrepe zdanje ga deželnega šolskega sveta, o tem tudi ni misliti. Čvetero* in trorazredniški voditelji imajo pač več odgovornosti, kakor pa dvo- in jednorazredniški; vrhu tega so pa prve šole večinoma v mestih in trgih, kjer je navadno drag živež in še bolj draga stanovanja. In če bodo, kakor čujemo, nekateri drugi in tretji učitelji na onih večrazrednicah, kjer nemaj o prostega stanovanja v prihodnje uvrščeni v II. plačilni razred s 600 gld., je to gotovo tudi popolnoma upravičeno. Le poskusiti je treba, kako se živi v nekaterih trgih po deželi s 500 gld. brez prostega stanovanja? Tudi gospod poslanec Šuklje stavil je v predzadnjem zasedanji deželnega zbora posebno resolucijo, da bi se deželni Šol. svet pri ureditvi plač, kolikor le mogoče, oziral na druge in tretje učiteljske moči večrazrednib šol. In to je imel prav. Poznam trg na deželi, kjer morajo učitelji plačevati po 150 gld. za stanovanje in sedaj pa računite, koliko še ostane od 500 gld. za druge potrebe! Zato naj ne bodo nevoljni dvorazredc.'Ski voditelji, če njim ni vsem sreča tako mila, da bi bili uvrščeni v II. plačilni razred; s 550 gld. in prostim stanovanjem se tudi že živi. Da so pa Ljubljanskim učiteljem nekoliko boljših služb odSčipnili, to tudi ni taka krivica; saj dobodo vrhu plače še 10O gld. atanovine in to je tudi lep pomoček. Sploh se pa ni bati, da bi za Ljubljano mankalo dobrih prosilcev, naj bode služba s 600 ali pa b 500 gld. dotirana.
Nadjamo Be, da nas bode deželni šolski svet kmalu obvestil ob ureditvi plač in potem se bodemo s podvojenimi močmi posvetili svojemu poklicu ter seskazovali z vestnim spolnovanjem dolžnostij svojih hvaležne narodu, ki nam je pomogel do boljšega kruha.*)
*) Dasi bo a tem dopisom ne strinjamo popolnoma, (IhH Btuo um venđer prostora, da se čujo tudi zvon a druge strani. Uredn.
Tudi o<l ueUotl 30. januvarja [Izv. dop.] V 15. št. z dne 20. januvarja 1. 1. oglasil se je zopet v „SIov." že krvavo pogrešani, sramežljivi gospod pod tajinst venim zaglavjem „od nekod".
Mi mislimo, da ne grešimo, dasi si nezmotljivosti ne prisvajamo, ako stržemo g. dopisniku „8 pa ko" z obraza, in  prav nič nismo mi krivi,
ako se nam pokaže......znan obraz z Vipavske
„višave". Ta gospod je po „Slovenci" že često „ongavil", priučil se je torej „ongavljenja", in zato mu ne moremo v prevelik greh šteti, ako sedaj zopet „ongavi". „Preongavil" se je srečno preko nekih izrazov in mislij, ki označujejo ne Ie njegovo mišljenje, nego tudi njegovo estetično čutenje, preko „ongavljenja" ob ljudskem popisn, do pravega v „ongavljenje" prikritega namena.  Glede ko-
misarjev za ljudski popis moramo omeniti, da je vlada povsem pravo ukrenila, ako je za ta posel baš  narodno naše učiteljstvo  odbrala. Ljudski popis zahteva — žrtve, ki jo morajo narodi prinašati. Ta žrtev pa ni nikakor tako ogromna, kakor jo „Slov."  g. dopisnik slika.   In da bi tudi bila,   gospod    ,Slov."    dopisnik   bi   je   niti ne omenjal,   da   so   učitelji   komisarji   — njegovi duševni tlačani. Vlada mora komisarje imeti; kje jih toliko vzeti, da bi v tesno odmerjenem časi ogromen posel opravili.   Naravno je, da se je seglo po učiteljih. Ti so posel najprej, najboljše in najceneje opravili, šolski pouk bil je res nekoliko dnij zanemarjen, — pridobili smo pa na drugi   strani. Šola trpela je v vseh občinah,  razven jedne, le po par dnij. V tisti jedni   občini   je pa učitelj vaš „oproda". In ako si je ta vaš   „oproda" dovolil vzprejemati komisarijat za druge  občine,  ki imajo učitelje pripravne in radovoljne za ta posel, pada krivda le na Vas,  ker  ga še   niste dovolj obrusili.   Da je pravo,  da je vlada baš učitelje za ta posel odbrala, služi nam v dokaz tole:  v neki občini, ki ječi pod vašim uplivom in seje na sramoto slovenskemu   imenu  z vsemi štirimi branila narodnega društva, ni hotel učitelj vzprejeti od glavarstva ponujenega mu komisarijata. Vlada pomagala si je kakor je vedela in znala, ter poverila opravilo nekemu gospodu,  ki ni slovenščine v pisavi zmožen.  Tako je prišlo, da se je vršil ljudski popis na Gočah — tako je ime tej  imenitni   občini,   ki nema toliko narodne časti v sebi, da bi si bila to zabranila!
— v blaženi nemščini. Horribile dieto — a, žal, resnično. Kaj rečete k temu? Kaj je veče zlo: da učitelj par dni ne poučuje, ali pa, da se vrši v korenito slovenskem kraji popis nemški? Da so vsi učitelji komisarjat odklonili, doživeli bi bili, da bi se večina vipavskih občin z nemški pisanimi polarni prezentovala, česar bi se menda tudi „Slov. g." dopisnik z nami vred sramoval, ka-fi?
Konečno „ongavi" nekaj ob razpisih učiteljskih služeb, seveda na Vipavskem. Tu bi lahko poklicali g. dopisniku tudi mi dogodek iz nedavnega časa v spomin, da bi ga malo „krcnili", česar pa za sedaj ne storimo, da ne bomo preobširni. Zavrniti pa ga moramo najodločnejše glede zadnjega „še jednega" dogodka pri razpisu učiteljske službe — bodimo odkriti — v Št. Vidu pri Vipavi. Mi nočemo nikogar žaliti, izjaviti pa moramo, da bi g. dopisnik nič ne „ongavil", da je dobil to učiteljsko mesto kak njegov ljubljenec. Ker je pa dež. šolski svet, ki svoje zaslužne ljudi gotovo boljše pozna, nego li „Slov." g. dopisnik, in ki denarja za selitev zastonj ne izdaje, poslal na to mesto druzega moža, užaljen je on gotovo v dno srca.    Mi pa ne!
■ ZtstiAkegu n«nIiM*gu okraja 27. jan. (Ljudsko štetje. Volkovi.) Ljudsko štetje se v nas, kakor drugod vrši in završuje po raznih v to svrho po c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji določenih — oziroma pooblaščenih šter.viuih komisarjih, kateri ljudstvo popisujejo, — nekateri z večjo, drugi zopet z manjšo spretnostjo. Vender gre vse še precej v navadnem tiru.
Namen dopisu je le ta: obelodaniti, da dotični komisarji  v nemAko-slovenske golite
— dosledno upisujejo jedino  le  v nemščini.
Nehote se človeku uriva misel — mar je slovenski tekst na golicah le za kako „parado" ; ker se v slovenščini v čisto slovenskem okraji ne upisuje?
Cerau je torej ministeratvo oziroma oblastvo, katero je dalo nemško-slovenske golice tiskati, če se po slovenskih krajih ne rabijo namenu primerno, t. j. da se v nje ne piše slovenski, — kar bi se gotovo in dosledno za trdno pričakovati smelo!
Mari je pogled v tako nemško izpolnjene golice našemu oratarju mogoč, da še nemščine ne ume? Nikakor ne! Gotovo pa vsaki stranki pristoja pogled v napisano štetvino polo, da se osvedočiti more, je li gosp. komisar vse pravo opisal ali ne ?
Pri obstoječem popisovanji je to — naravnost nem ogoče!
Torej zakaj bi se dotične golice vender slovenski ne izpolnjevale?  Kdo je temu kriv?
Poizvedel sem, da je gg. štetvinim komisarjem naročeno po političnem komisarji oziroma praktikantu g. Ecklu iz Litije, da naj vse v nemščin i upisujejo.  Torej iz Litije, kjer jo naše c. kr. okr.
glavarstvo — menda veje ali piše ta nepotrebna nemška sapa!
Pri nas je prav ostra zima, živali na prostem veliko pomanjkanje trpe in se močno približujejo človeškim stanovališčem.
Pretekli teden, kakor ljudje pripovedujejo so se tudi volkovi pokazali. Tako se sliši povedati, da so videli volka v Cešnjicah; jednako se širi tudi glas, da so ljudje tudi v Priskovem opazovali to zver. li
Vilharjeva svečanost v Gospići.
Cenjenim čitateljem „Slovenskoga Naroda" poznato je, da je dne 14. t m. slavil slavni naš skladatelj Fran Seratiu Vilhar petindvajsetletnico bvo-jega glasbeno-književnega delovauja. Ker je jubilant kapelnik v Gospiči, priredilo je pjevačko-glasbeno družtvo „Velebit" svečan koncert v proslavo svojega zborovodje.
Nam Ličanom je osobito milo, da živi v naši sredi mož, ki si je postavil geslo: duševno združenje Hrvatov z brati Slovenci, in da v kršni Liki, pod 8ivoglavim Velebitom slavi 251etuico svojega plemenitega in uzvišenega delovanja.
Prirejeni slavnostni koncert, na katerem so se izvajale jubilauta najudbranije skladbe, bil je slavlje v pravem pomenu beBede. V društveni dvorani zbralo se je ta večer najodličneje občinstvo našega mesta; zbrali so se jubilantovi prijatelji in znanci, da povišajo slavo njegovo; zbralo se je v obče vse, kar ima srce za domačo pesem, za domačo umetnost.
Ko so se za koncert delale ogromne priprave, pričakoval se je z veliko napetostjo in vsakdo se je nadejal, da bode sijajen Ta nada nas ni prevarila in ne more se reči, katera točka obilnega in krasnega programa je bila lepša. Ipak inishmo, da sta bila najzauimiveja dva velika zbora, pevaua po načinu znamenitega Rusa Slavjanskega. V rečenib zborih sodelovalo je okolu 70 ženskih, deških in moških grl in bila je prava milina, gledati to čarobno sliko in slušati vilinske glasove.
Ko je jubilant stopil pred ta imposantni zbor, ki je plod neumornega njegovega truda, bil je burnim oduševljenjem pozdravljen : „Živio Vilhar! Živio svečar!" orilo se je po dvorani izza vsake točke i kadarkoli se je jubilant pokazal mej občinstvom. Grandiozni moški zbor, v katerem so krasne Gregorčičeve besede karakteristično in veličastno glasbo opremljene, završil je divotni ta koncert, ki bi  bil  tudi v  največjem mestu vzbudil senzacijo.
Po koncertu pročitale so se mnogobrojne pismene in brzojavne čestitke, ki so došle jubilantu. Bile so nastopne:
Dunaj. — Akademičko družtvo „Slovenija".
Dunaj. — Slovausko pevsko društvo na Dunaji.   Bouchal, predsednik.
Dunaj. — „Zvonimir" na Dunaji.
Dunaj. — Dušau Mangjer.
B e I o v a r. — Dr. Homotarič.
li r n o. — l\an Hribar.
Bakar. — Dittrich i Hajek.
D j a k o v o. — Stroasmaver.
Erceg-Novi. — Kapelnik Gabriel Šebek.
Giricu. — Josipina Premrov Vilhar.
Gorica,  —  Goriftkp   'litaiuiea   >u Sokol.
s s—*
Šantelj, predsednik; Kiavzar, starosta.
Gorica. — Čitalnica v Gorici.
Gorica. —   Simon Gregorčič.
Gradac. — Milan Crleujak.
Karlovac. — Pokupski Sokol.
Karlovac. — Prvo hrvatsko pjevačko družtvo „Zora".. Vilim Keimer, predsjednik.
Karlovac. — Profesor Mijo Vamberger.
Karlovac. — Slavoljub Uitoniu.
Knin. — Otokar a lvauka Bouček.
Knin, — Ivo Karabaič.
Kotor. — Jovan SundeČie.
Kozana. — Hrabroslav Volarič.
Ljubljana. — Fraujo Gerbič.
Ljubljana. — Sokol Ljubljanski.
Ljubljana. — Dramatično društvo.
Ljubljana. — Holz i Meden.
L j u b 1 j a u a. — Glasbena Matica.
Ljubljana. — Dr. Hiuko Dolenčevi.
Ljubljana. — Prof. Simon liutar.
Ljubljana. — Pevsko družtvo „Slavec". ValentiiičiČ, predsednik.
Ljubljana. — Antou Fuutek.
Ljubljana. — Uredništvo „Slovenskega Naroda".
Ljubljana. — Vojteh Valenta.
Ljubljana. — Šišenska Čitalnica. DrOnik.
Ljubljana. — Čitalnica Ljubljanska. Dr. Blehveis.
Ljubljana. — Josip Nolli.
Ljubljana. — Vilhar iz Prezida.
Lukovica. — Janko Kersnik.
Makarska. — Pjevačko družtvo „Gusle". Nikola Alačevič, podpredsjednik; Ante Majstrovie, tajnik.
Maribor. — Mariborske Slovenke.
Mostar. — Narodno pjevačko družtvo v Mostaru.
1* i s e k. — Profesor Pich.
Praga. — I. 1, Piherta.
Praga, — Redakce „Dalibora".
Ptuj. — Slovensko pevsko društvo.
Rakek. — Župnik Podboj.
Rakek. — Čitalnica Planinska.
R i e k a. — Profesor Rafo Kariolić.
Samobor. — Pjevačko družtvo „Jeka". Vaojek.
Sisak. — Hrvatsko pjevačko družtvo »Danica".
Senj. — Juraj Posilovr..
Sv. Petar. — Ferdinand Špilar ml.
S p 1 j e t. — Mihaljevie, predsjednik „Slav-jinskbga Napredka".
S p I j o t. — Dr. liulat.
S p 1 j e t. — Ivan Kukoč.
Virovitica. — Pjevačko družtvo „Rodoljub".
Virovitica — Družtvo za promicanje glasbe.
Zadar. — Pn t. Spasoje Albanesi.
Zagreb. — Dr. Celestin.
Zagreb. — Družtvo „Vienac".
Zagreb. — Družtvo „Kolo". Predsjednik Arnold, tajnik Gabre.
Zagreb. — Odbor „Sloge".
Zagreb. — Vladislav vitez Čuculie
Po prečitanji telegramov stopi na oder predsednik dmltva „Velibit", čestita v oduševljenih besedah jubilantu in naposled pozove slušateljstvo, da ž njim vred zakl če : „Živio nam premili svečar Franjo Bertfin Vi.bar!"
Gromoviti živioklici zaorili so po dvorani in več minut je trajalo, da so 8e polegli in da je na oder stop I jubilant sam, ki se je v najsrčnejih besedah zalivali! občinstvu in naposled zaklical: „Bože s v e m u g u č i uzdrži i blagoslovi bratsku h I o ir u i duševnu uzajamnost slovenskoga i hrvatskoga naroda!" Ta klic izzval j* burno pritrjevanje in gromovite klice „Živio Vilhar".
Opomba uredništva: Zaradi prostora morali smo, žal, krajšati obširni dopis in telegrame, iz katerih je razvidno, kako velečastno so slavili našega slavnega rojaka, ki sluje že po vsem mu-zikaluem svetu iu katerega je jeden čestilcev njegovih nazvul slovenskim Dvi rakom.
Domače stvari.
I t Matej Pire I trROVec in P08eBt»'k v
|^^^H^HHH^^HH| Kranji ter odličen rodo* ljub, umrl je danes po noči v Kranji. Ranjki se je rodil I. 18'24 v Kranji  iz  stare  kranjske obitelj' Dovv'h.!.Je  »v"ie študije  na  rudniški   akademiji v Šemnici  na Oge-:*k,,,n ter bil poti-, praktikant pri ces. rudniku v Idriji, kasneje pa samostojni ravnatelj rudnika v Skofjem.   Leta 1860. preselil  se je v Kranj ter prevzel dom in obrt svojih starišev. Njegovo naobražanje  mu je  pomagalo platnarskn domačo obrt kranjskega in loškega okraja na korist kmetskemu prebivalstvu  silno   pospešiti   in (vrdka Pirčeva je glede platnarskih  i/delkov  in pristnega barvanja na najboljšem glasu  I al ječ na jug.   Ko je prišel v Kranj,  ustopil je takoj v narodno gibanje, bil  je soustanovnik Kranjske   čitalnice, njen prvi predsednik iu   potem odhornik nad   35 let.   Bil jo tudi narodni kandidat za deželni zbor proti Iltifernu, a je pri takratnih   razmerah  v naših  mestih podlegel. Kot bivši župan Kranjskega mesta se je vedno trudil delovati  v naprednem zmislu.   Ranjki je bil jeklen značaj, neupogljiv v svojih  nazorih ter vse-kdar vn t za gmoten in  naroden napredek slovenskega naroda;   bil   je tudi soustanovnik gasilnega društva, čegar častni  član   je  sedaj in mnogoletni predsednik kmetijske podružnice, in bIuI je po vsem Gorenjskem za umnega kmetovalca. Na njegovi gomili žaluje mnogobrojna a v čistem narodnem duhu vzgojena obitelj. Večen mu spomin I
— („Slovensko društvo".) Opozarjamo še jedenkrat vse domoljube Ljubljanske in one iz bližnje okolice, da se obilno udeleže osnovalnega shoda „Slovenskoga društva", ki bode v ponedeljek (svečnice dan) 2. februvarja zjutraj ob 11. uri v dvorani Ljubljanske čitalnice.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek (svečnice dan) 2. februvarja predstavljala se bode zopet šaljiva igra s petjem „Čevljar baron" ki se je zadnjič tako dobro obnesla. Gosp. Je nič in moški pevski zbor sodelujejo iz posebno prijaznosti. Brez dvoma bode gledališče zopet prav polno, ker mnogo jih zadnjič ni moglo več dobiti ustopnic. Gene so navadne. Uitopnico dobivajo se pri čitalniškem kustosu.
— (Za družbo sv. Cirila i u Metoda) nabralo se je pri občnem zboru Kamniške čitalnice 7. gld. 77 kr., za kar se* podružnični odbor darovateljem prav toplo zahvaljuje. Podružnični odbor sklenil p* v svoji seji dne 27. t. m., da priredi v postu na korist družbi dramatično predstavo v čital-niških prostorih. Več o tem drugi pot
— (Imenovanje.) Za trirazredno deško mestno šolo v Ljubljani sta imenovana, in sicer za dru/.ega učitelja dosedanji Učitelj na tej šoli gospod Anton Maier, za tretjega učitelja g. Josip J a-novskv, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano.
— (Za trgovski p les,) ki bode dne 7. t. m. v kazinski dvorani, so vabila že razposlana. Ker je zanimanje in zglašanje za ta ples jako živahno, nadejati se je, da bode tudi letos ndpaia zuatna vsota za zaklad trgovskega bolniškega in podpornega zaklada. Ustopnice dobivajo se v prodajalnicah gg. Karola Karingerja in Karola Tilla. Gospodje oziroma obitelji, ki po pomoti neso dobili nobenega vabila, naj blagovole javiti naslove svoje pri omenjenih tvrdkah.
— (Vstopnice za maskerado Ljubljanskega „Sokola") bodo se začele izdajati bodoči teden, kakor hitro dovrši „Narodna tiskarna" delo. Izvedene bodo v barvotisku po treh kliše, katere je izvršila znana tvrdka Angerer na Dunaji po naertu, ki ga je risal profesor na tukajšnji obrtni šoli g. Vesel. Predstavljajo v humoristični obliki prav izvrstno izraženo neko veliko narodno vprašanje, ki zanima posebno ljubljanske kroge. Priznati je, da bodo letošnje vstopnice glede dobre ideje, kakor tudi glede* izborne izvršitve gotovo našle splošno priznanje. Naj občinstvo prav marljivo povprašuje po njih.
— (Vabilo na zadružni zbor čevljarske zadruge), ki se bode vršil v nedeljo dne 15. februvarija 1891. 1. ob 2. uri popoludne v mestni dvorani Ljubljanski po sledečim vsporedu: 1. Nagovor načelnikov. 2. Letno poročilo. 3. Polaganje letnega računa. 4. Proračun za 1891. leto. 5. Posvetovanja in ukrepi o letni dokladi zadružnih članov. 6. Predlog o prednigačenji § 10. točka a) zadružnih pravil. 7. Volitev 2 odbornikov in 1 namestnika v načelnistvo. 8. Posamezni predlogu—' *
— (K ljudskemu štetju). Iz Kranja se nam piše: Tukajšnji gostilničar-g. Jos. Suschnik in pri njemu službujoča tfatekariea upisala sta za ob-Čevalni jezik nevino; soproga taistega in kuharic* Ik|iisaii sta kot občevalni jezik slovenščino. Kdor tedaj želi nemški piti in slovenski jesti, svetujemo mu obiskati to gostilno.
— (Mesto Idrija) ima po ljudskem štetji 439 hiš in 4910 prebivalcev.
—p („Slovenskoga pevskega društva odbor na Ptuj i") prosi svoje izvršujoče člane, da mu ali po poverjenikih društva ali pa sami naznanijo, kateri glas po;6. Razpošiljale bodo se namreč v kratkem note zadnjih dveh pesmij za letošnji koncert, in ob tej priliki popravi se lahko, kar bi se ne bilo pri prvi pošiljatvi prav ukrenilo. Posamič stanujoči člani dobe sedaj vse note svojega glasu, katerega naj nam naznanijo ; — poverjeniki pa, kateri so zadnjo pošiljatev not prejeli, prejmejo isto število glasov, kakor prej, ako ne izrazijo glede na to posebnih želj.
— (S Koroškega). Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št Jan Ž in okobco v Rožni dolini bode imela letni občni zbor na svečnico 2 (ebr. isto tako podružnica za ulov. Ziljsko dolino in faro Vrata. Osnovalni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za L i bel i če in okolico bode 8. febr. v Potočah. — Hranilnica in posojilnica v G 1 i n j a h ima letni zbor 2. febr. na Trati, istotako Bekštanjska posojilnica v Ločah. Posojilnica in hranilnica za S inčoves pa dne 10. februvarja.
— (Kat. polit, društvo v Slatini) ima svoj letni občni zbor v prostorih g. F. Ogrizka pri sv. Križi na Svečnice dan popoludne.
— (Ak ad emič nem u društvu „Triglav" v G r ajd c i) blagovolili so tekom letošnjega akademskega leta poslati podpore naslednji gospodje: giro-nazijalni ravnatelj v p. Bradaška 2 gld.; dr. Fir-bas v Brežicah 5 gld.; dr. Fr. Jurtela 5 gld,; major Komel pl. Sočebran 1 gld. ; drd. iur. Podobnik 10 gld.; Premru, c. in kr. voj. duhovnik, 5 gld.; dr. Karol Slanec 5 gld-; Wret.8Cbko, trgovec v Gradci, 5 gld. Bodi jim zato najprisrčniša zahvala. Obračamo pa se na tem mestu tudi do drugih slovenskih rodoljubov, da bi se spomnili „Triglava", domačega društva na tujih tleh, ločenega od svoje domovine. Vsakdo, kateremu je količkaj znano velikomeško Življenje, spozual bode tudi veliko važnost, ki jo imajo dijaška društva, da so ona zares močna vez, ki varujejo dijaka, da se ne zgubi svojemu poklicu in narodu ter utopi v valovih tujega življa; a pri vsem tem le prerad prezre, koliko potrebuje društvo, ako hoče doseči svoj smoter, posebno gmotne podpore: mesečni doneski, ki jih velika večina le s težavo žrtvuje, komaj zadostujejo, da se pokrijejo navadni, najpotrebnejši stroški. Kje pa so druge potrebe, katere ima in tudi mora imeti akademično društvu, v katerem se naj vadi in pripravlja dijak za javno delovanje, ki ga čaka svoje dni v domovini? S tem, da ga preskrbi z domačimi časniki in drugim potrebnim berilom, še društvo svoje naloge nikakor ni rešilo: ono ga naj upelja tudi v življenje, da je spoznava s svojimi očmi in utrdi svoj značaj po svoji skušnji, svoji razsodbi: in kaj je za to prvi pogoj, pač ni treba še posebej poudarjati ? In da iščemo v to svrho najprej pomoči pri svojih bratih v domovini, nam tudi nikdo ne bode zameril. Svojim dozilanjim podpornikom pa kličemo naudušeno: Živio!
— (Odbor za zgradbo Kačičevega spomenika v Zagrebu) se je osnoval te dni, ter bode takoj pričel s subskripcijo za to delo, katero bode izvršil slavni kipar Rendič. Predsednik temu odboru je mestni podnačelnik S ta n k o v i č.
— (Zaveza hrvatskih pevskih društev.) Kakor smo že naznanili, bode na Svečnice dan v Zagrebu shod zastopnikov pevskih društev, da se zopet v življenje skliče zaveza pevskih društev. Na dnevnem redu je tudi pogovor o velikem pevskem shodu; ki naj bi se sklical to leto ob priliki jubilarne razstave.
— (Spomeuik Ljudevitu Gaju.) V Krapini rojstnem njegovem kraji postavil se bode doprsni kip Ljudevita Gaja, in scer na velikem trgu. Kip je izdelal hrvatski umeteljnik Rendič. Tudi rojstno hišo, kjer Be je rodil preporoditelj hrvatskega naroda, se hoče kupiti, da ostane last naroda. V to svrho naj bi se nabirali doneski po vsej deželi.
— (Narodna čitalnica z Viča in Gline) vabi na društveno besedo s plesom, katero priredi v nedeljo, dne 1, svečana 1891 v prostorih gospoda Šušteršiča na Glincah. Iz posebne prijaznosti sodeluje oddelek dramatičnega društva, in oddelek Ljubljanskih gg. pevcev. Vsporod: 1. Godba. 2. Petje. 3. Godba. 4. Dramatična predstava: .Ponesrečena glavna skušnja", priredil I. Borštnik. 5. Godba. 6. Petje. 7. Godba. PI e s. Začetek točno ob 8. uri. TJstopnina za neude 40 kr., za ude 20 kr.
— („Narodna čitalnica* v Kamniku) priredi veselico v ponedeljek dne 2. svečana 1891 leta v spomin Valentina Vodnika. Vspored: Prvikrat: 1. „P utif ar j eva žena". Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil Vinko. 2. Ples. Ustop-nina navadna. — Začetek ob 7. uri. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Slov. bralno društvo v Kranji) priredi pustno nedeljo v Bvojih prostorih „roaska-rado". Začetek ob 8. uri zvečer. TJstopnina masko-vanitn članom 30 kr., nemaskovanim DO kr. za osebo; nečlanom raaskovauim 50 kr., nemaskovanim 70 kr. za osobo. — Maskovani člani in nečlani morajo si oBkrbeti ustopnice, ki se dobe pri odborniku gosp. Viktorji Omersi. — Nemaskovani plačajo ustopnino pri blagajni. Tudi se bodo dobivala pri blagajni šaljiva znamenja. Obče demaskovauje o polunoči. — K obilni udeležbi vabi uljudno. Odbor.
— (Veselični odsek Tržaškega podpornega in bralnega društva) vabi na plesni venček, kateri bode v soboto dne 7. februvarja t. 1. v prostorih dvorane „Tersicore" (via Chiozza fit. 5). Ples začne ob 10. uri zvečer in traja do 5. zjutraj.
Mej odmorom bode žrebanje za tri primerna darila. Vsak udeležnik plesa dobi pri kupovanji ustopnice tudi jedno številko, e katero igra na ta darila. TJstopnica velja 50 n^č. za osebo. Ustopnice 8e prodajajo v uradniji društva (ulica Caeerma 13, I. n) in po večini v to pooblaščenih oseb, kakor tndi na večer plesa pri ustopu k plesu.
— (Mariborska čitalnica) priredi „Vodri ko\vj) .svečanost" v prid družbe sv. Cirils in Metoda na svečnice dan, due 8. febr. pa ples v kostumih.
—————— 1 — ......"v"
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 30. januvarja. Mej regent-stvom in ministri vrše se dogovori, da bi kabinet umaknil svojo ostavko. Pogovori utegnejo biti uspešni. ,
Peterburg 30. januvarja. Carjev drugi sin, veliki knez Jurij, padel nedavno na oklop-nici MP*mjat Azova" z vrščla (Mastkorb) in se poškodoval na kolku, zaradi tega prestolonaslednika pri izletih na indijskem ozemlji ne more spremljati. Poškodovanje ni opasno. — Zdravje veleposlaniku grofu Wolkensteinu se boljša. Nadeja se, da bode do prihoda nadvojvode Frana Ferdinanda popolnoma okreval in se že bavi s pripravami za obed nadvojvodu na čast.
Rim 30. januvarja. Iz Tripolisa se brzojavka, da so francoski vojaki prodrli do turških vasij Nežen, Nelont in Etovamet ter ondu ostali izjavljajoč, da je ondu meja mej Tunisom in Tripolisom. V današnji zbornični seji se je o tem dogodku interpelovalo.
Dijon 30. januvarja. Na- kolodvoru v Beaune u trčil je ekspresni vlak s tovornim vlakom. Sprevodnik tovornega vlaka smrtno ranjen. Več vagonov razbitih.
Madrid 30. januvarja. Pri volitvah v Gallegos-Argananu bili so nemiri, pri katerih so kmetje ustrelili tri osebe, ki so bile nasprotne vladnim kandidatom.
$Ionakovo 31. januvarja. Cesaričinja vdova Štefanija ob 6a/4 zjutraj za tri dni semkaj došla. Na kolodvoru vsprejela jo je princ Leopold in soproga njegova.
Rim 31. januvarja. Kardinal Cristofori umrl. V prihodnjem konzistoriji naznanil bode papež imenovanje škofa namestnika latinskemu patrijarhu v Jeruzalemu in imenoval škofa za mesto apostolskega zastopnika v Perziji.
Madrid 31. januvarja. Kraljica regen« tinja popolnoma zdrava in vsprejela danes iz-vestje ministerskega predsednika.
Razne vesti.
* (U m r 1 i o g e r a k i kardinal S i m o r) zapustil je premoženje kakih pet milijonov goldiuai |ev. On ims tri Bestre, katete bodo dobile jeden del tega imetka.
* (Prestop na p r a v o s l o v j e.) Govori se, da bode grška kraljica Serija, sestra nemškega česana skoraj prestopila na grško-i/hodno vero. Tudi kneginja Margareta, mlajša sestra cesarjeva, imela bi prestopiti na pravoslavje, ter se zaročiti z ruskim carjcvičem.
* (Nemški cesar kot reformator gledališč) Mladi nemški cesar Viljem ne zanima se samo z reformami na suci jalu etn m peda-gogiškem polji, nego se je lotil tudi gledališč. Nedavno je izdal odredbo, s katero se uničujejo vse vstopnice, katere bo zastonj izdajali mladi umetniki ljudem v to svrho, da se jim aplavdira. Na ta način so nekateri umetniki brez posebnega nadarjenja došli do slave. Zdaj jim bode to težje. Kakor se vidi, hoče biti nemški cesar reformator v vsem, celo pri gledaliških biljetih.
* (Beligrad,) glavno mesto kraljevine Srbske, ima po najnovejem ljudskem štetji z vojaštvom vred 57.485 prebivalcev.
■ (Spomenik Jeanu Nicotu.) Francozi nameravajo postaviti spomenik možu, ki je prvi do-nesel k njim tobak iz Amerike. On je državi do-nesel ogromno korist, ker je davek od tobaka donese! mnogo novcev in še dandanes douaša ogromne vsote.
* (V o I k o v i v Dalmaciji.) Tudi v j užui Dalmaciii je mnogo volkov, ki se prikazujejo v raznih krajih, ter napadajo črede.
* (Anarhist v vojašnici.) V Montpellieru obsodilo je vojno sodišče liecega vojaka na jedno-letno ječo, ker je hotel vojašnico v Aniane z naboji pušk razpršiti v zrak. Izrekel je pri obravnavi, da je anarhist, ter da neče biti vojak, ker vojna je le umor na debelo; on ne črti Prusijanov, ker so ljudje, kakor drugi, torej njegovi bratje.
prinaša b 2. zvezku nastopno vsebino: 1. Stebor: Pevčev zagovor. —  2. A. Funteki   V spominski knjigi.
— /?. //. i Šopku. — 4. Dr. Nev4sekdo: 40OU. Povest. — 5. Jožef Iiakež: Nos. — 6. Dr. M. Murko: Fr. Prešern. — 7. T. Br. : Ne očitaj! — S. Md-rica: Na obdli. Norela. — 0. Bistrdn: Spomin mrli-čev. — tO. Igo Kaš: Crtice iz južne Dalmacije: Kr-cegnori in dolenje Krirošije. — 11. Podgoričan: \aši vaščanje. — 12. Gr. Novak: Utrinki. — /.'?. S. Ratari Vodne razmere na Notranjskem. (Dalje) — 14. V. Bežek: Slovniški razgovori. (Dalje.) — 15. S. R.: Odkod ima Šiška svoje ime. — 10. Fr. Leme: „Kje so moje roSice?" . . — 17. Listek: „Mr<itica Slovenska." — „Rqpatnikov koledar za slovenske učitelje, 1891." — „Božić pridnim otrokom." — Obed bibli-jografija. — „Brivec." — N<fva tiskarna. — Slovenske učne knjige za ljudske, obrtne in srednje šole. — Slo rensko gledališče. — Književnost HrvaŠka. — Muzej za Bosno in Hercegovino. — Spomenik lhtbrorske.mu.
— Anton Dvorak. — Henrik Sienkieiricz. — „Balkanska carica." — Umrša pisatelja slovanska. — Srbsko gledališče — Nova ruski opera. — Listni',!. 1'oprarki.
„LJUBLJANSKI ZVON'' stoji: za celo leto 4 gld. tiO kr., za pol leta 2 gld. 'i<> kr., za Četrt letu 1 gld. 15 kr.
Mminii r<lruvll«-ii umprli. Vsem, katero vsled rapretja ali slabega prebavljenja napenja, tiSč.i, jih plava boli, ki nemaju slastij do jedij in ali jim |e drugače slabo
S(»intima gotovo pristni „Moll-ov Sei «11 i tz-p r a šok" kutijica I cld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povietji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblaulien H. V lekarnah po de>oli zahteva.) se ureoĐO Moli bv preparat z njegovo varstveVib znamko in podpisom. 4 (4 1)
Zalivala.
Prigodom svoje petindvajsetletnlce prejpl sem od vseh »trm ij toliko pismenih in brzojavnih srčnih čestitk, da mi z najbolj«) voljo ni mogoče na vsako posebej zahva-liti s«1. Bodi mi tedaj dovolj'-no, tem potoni naipresrčnejo in najiskreneje blagoduriti vsem slavnim društvom in vsem ngTi duikom, ki so me počastili svojim pozdravom ter vsem milim prijateljem, ki so se mene tem povodom brniški spomnili. Osobito se Kahva'jujeiu sla\ in mu ne . sko-glasbe-neuiu društvu „Velebitu11 za prirejanje in đicnemn gotpo-jinskemu  zboru za  sodelovanje pri slav i,ost nem koncertu.
Gospić^ dne IS. januvarja ls'.M.
IT. Vlllmr.
Zaradi praznika (Svečnice) izide prihodnji list v torek dn6 3. februvarja 1891.
TUJCI:
11». jahiivarja.
Pri Mnllrl: Pollak A soprogo iz Londona. — Hibe iz Schluckenana. — Grlinbertr. Mendel, Arlt, Rehitseh, Blas, Perles, Mayer, Honigsberg, <' ber, Stogt-rer z Dunaja.
Pri Momi : Kntaehmer. Tuusig, Orader, Epstein, Schopper, Bauer i Dunaja. — Baron pl. Kleinburg iz Celovca. — Toeh i/. Budimpešte. — nVyro\vsky iz Celovca. Srlfiiag ia Gradca.
Vt\ »*atrl|i*keiii reimr|l: Ar:igler i* Kamnika. Aleftovec i/. Opatije.
Pri b»i anikfiti dvoru : Kukla iz Belovara.
Pri jiiim-ui kolo«l*oni. Ažman iz Gradca. — (lobitsehek z Dunaja. — Riebtig z materjo iz Trsta-
Umrli no *  3Jail>*ha ni :
29. jatMivarja: K:>zalij» .lenček, dacarjeva hči, 10 mos., Rimska <esta St. 10, m bripo.
81 jsoiuvarja: Kai-o) Frece, krojačeva hrti, 7 mes., Poljanski nasip flt. IS. za plučnico.
X deželni bolnici:
30. jSnuvarja: Jožef /dra>.ba, gostart. 71 let, vsled zmerznonja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje li.i minetra v mm.	Tempera! nra	,Vo-' t rov i	• • Nebo	Mo-krina v mm.
30. jan. 1	7. zjutraj y. popoi. P. zvečer	71'»"1 mm. 7-1H .'i mm. 747 d mm.	— 11-8° C — s 4" C —iae»c	brezv. hI. jzli. si. jzli.	megla jasno jasno	0 00 mm.
Srednja temperatura   -1        za 10Ti" pod normalom
XD-cL3^L3.jsfest borza
dne :t 1. laeuvarja t. 1.
(Izvirno t -i« jjralično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.  VI <>;"i
Srebrna renta.....„     5H ti)
Zlata rrnta......,    108 To
5°/0 marčna renta ....     ^ W2!fl0 Akcije narodne banke   .   . „
Kreditne akci|e.....„   307 75
London........ „    '141 —
Srebro........ ,     —'.—
Napol.......... 904'/,
C. kr. cekini ......     , 40
Noinake inaike.....„ 56'OS
4°/0 državne srečko i/. I. I8.">4 Jh ^-id. Državne srtfiko iz I  1HK4 l'>(».
8gerska zlata renta 4°/u...... . gorska papirna renta f>°/0......
Dunava reg. areekts ft°'0   .   .   .     IDO gld. Zemlj. obč. avstr. 4' t' ,'u zlati /.aut. listi . Kroditne arečke ......    HM» jld.
Rndolfove erečko..... lo „
Akcijo anglo-avatr. banki;        . 120 rramway-drust. velj. !7o gid. a. v.   .   . .
— «w.
131 gld
B« n
10!» ,
u\ n
113 „
1*1 .
30 n
1«5 ,
-^18 .
(tanea
HI »Jfi
•11-70 108-70 l OSJ 30 999 — 307-— i 13-90
9 03 10 51» 02«/, . 2"» Kr. M . 80 .
80 .
dO r>o 35
Brnski sukneni ostanki
;;lO ne tla '/.a  ee!n /.illhku Hiiknjo. ■— l>aliiierHt«>ii ul«l S.SO.
Sukneni ostanki
2'10 metra začelo zimsko Buknjo    Mandaiio  v vseh bar\ah v salogi, jako line baze |>;l<l. ».—.
Sukneni ostanki
tra za ^ s. i ko KUl. .1
Loden
te suknje |ld. 5—
Sukneni ostanki
7.« cele hlače,  priigastt ali križasti,    1  ostanek velja Kl«l. B.50.
Svilneno
8*10 metra za y*<> zimsko
za lovske suknje *2 10 in.
grebenasto sukno
le  najnovejše v  progi, 1 cele hlače «>.—.
Blago za uniforme
ces. kr. uradnikov, financ, VStsrailSkih društev in požarnih  branih po najnižjih cenah.    (789-lf>)
BsrnkariMo
BRNO
< rli   Ml. 18.
IC>i/|MiNil{u m<* proti povsetlu. Diorei p«Hil|ii|<> Ne ia< Mtouj Iu Iranko.
§/tf~ l*.ley;»»ii(i«<» uprnv* I!«-■■«- kuri« ia uiorc« le imjnmeJNc v Imi-uiI tsberl poHlIJnui mi #.u-lit«-\ je i;ii,p. k roj um-kini moJMiroui.
i HA
Dsojam si najiskrcnoje priporočati svojo
službeno 35 posredovalnico
na novo otvorjeno na
Sv. Petra cesti št, 12
I zagotovilo, «la bedem častnim naročilom najsolid-neje jiostregla.
Z velespofttovanjcm
Katarina Egy.
V1ZITNICE
priporoča
„iNmodua Tiskarna"
po m/.kij ceni.
LAVNO SKLADIŠTA
kateri je kot zdravilni vrelec žo več. sto let na dobrem glasu v vseh boleznih illlml in prelmvil. pri proti n o. želodčnem in me-hurnein kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(5-1)       bolele in mej nosečnostjo.
Najboljša ilijelolična in ostoMalna pijVa. Henrik Mattoni,  Karlsbad in Dunaj.
Stanovanje
pripravno /a |»r04l«ijulllic*<» ali «;«-Ml i 1111».  v mestu ali na deželi,  i£<>Cllt V
najem        na raruii.
Ve<^ pove  upravništvo „Slovenskega Naroda". (»iS—3)
St. 1572.
(«55—1)
ViRoko c. kr. deželno pn^daodstvo v Ljubljani določilo je na podlagi Najvišjega patenta z dne" 23 t. m., h katerim ao razpisane splošno uovo volitve državnih posliincev, za volitve poslmre* im>«t in li^ov dan S. marcija t. l.
Z ozirom na § 2"). zakona z dne 2. aprila 1873 dr/, zak. št v. 41 se torej javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enega državnega poslanca, ki ga bo voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani, že sestavljen in bo razgrnjen od 3. do lO. f©"tor"Ulatrija* t. 1. v pregled.
Ugovore zoper ta imenik vložiti je tukaj najpozneje do zadnjega prej določenega dneva t. j. do "vžjt3t©«ra# lO. loToruLStrlja, t- 1-
Volilne izkaznice poslale se bodo gospodom voliloetn na dom, tisti pa. katerim bi se iz katerega koli vzroka izkaznice vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne vročile, naj se zanje oglase pri podpisanem mestnem magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski
dne* 28. januarija i8'.)l. >(i
Vsak slovenski gospodar, «1
ni naručen i ln utro van ^onpodaraki list „Kmetovalec"  a  prilogo ,,Vrtnar",   posije naj svoj
naslov c. kr. kmetijski draibi kranjski 7 LJubljani, katera
mu dnpoalje prvo Atovilkn brezplačno in i/, katere more ■previduti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja {60—3)
v prav dobrem stanji, pripraven za učenje, proda po nizki ceni (50—3)
A. Rumpel, Emonska cesta št. 6.
Frodajalnica z mešanim blagom
na deželi odda se pod ugodnimi pogoji.
Poizvedbe se prosi pošiljati npravnifitvu „Slovenskoga Naroda" pod ,,dobra trgovlua6*. (58—2)
Išče se gozdar.
Neoženjen in krepak gozdar, ki dobro zna pehati se z gozdno kulturo, ho vsprejme. — Znanje nemSkega in slovenskega jezika se zahteva.
Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošljejo pod naslovom: Gutsvervvaltung Weixelstein (Unter-krain), Station Steinbrtick, Siidbahu. (69—6)
J. GIONTINI
knjigarna in trgnvina s papirjem v Ljubljani
priporoča:
Einleitung in die slavische Literaturgeschichte.
Akademisebe Vorlesungen, Studien und kritisehe Streifziige von l>r. (trezor Krek. To delo je ravnokar v 20 snopičih dovršeno in se dobiva snopič po 60 kr., ali vezano v l zvezek gld. 13*20.
Oesterr, ung. Monarchie: Karnthen und Krain
v 10' snopičih po 30 kr. je sedaj dovršena v izvirnih platnicah vezan gld. 6 40.
Album fur Zitherfreunde.
Eine Ausvvahl von 72 der beliehtesten und schousten sud-slavischen Volks- und Nationallieder.
60 Btranij močen. Cena gld 1'80, po pošti gld. 1"90.
Tani-Album (Wiener)
gld. 1 20, po posti gld. 1 30.
Tanz - Album tsteirisehes)
1 20, po pofiti gld. 130.
Dr. Koch, Verfahren Tuberculose zu heilen,
Cena gld. 1-., po pošti gld. I 05
Dr. Koch, Heilung der Schwindsucht.
i'ena 60 kr., po pošti 65 kr. (67)
gld
Na niijnovejii in najboljši način
11 :11 « - i in-
♦
♦
(88-6) t
jz^be In zobovja;
S#  ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- 2 vnujr*  in   vse  /oi.in-  operueije, — odstranuje • J sobne boletint« g usmrtenjem živca J
♦ zobozdravnik A. Paichel, f
A   polf£ Hrsdeeke^a čevljarskima) mostu, I. nadstropje. ♦
Dr. Rose životni ET|
je nad 80 let znano, probavljanje in slast pospešujoča in napenjanja. HiUfranjujofie ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo. (88-39)
i »iika steklenica I gld., mula 50 kr., po |i«*ti 20 kr. ver Na vseh delili zavojnine je moja 111 d o d a 11 a. z a k o n i 11» v a r o v a n. i varstvena znamka.
Zaloge akoro v vseh lekarnah A VStrO< Ogrske.
Tam se tudi dobi
P
raško univcrsalno domače mazila
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečonje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škalljicali po 35 kr. iu <£| 25 kr. Po posti (i kr. ver. *+£>C9k>>4f*WIBF' Na vseh delih zavojnine je moju lu dodana znku-nito varstvena znamka
GHe.vaa.ol zaloga
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mala »Iranu, lokarim „|iri črnem orlu", agr^Pofitua razpofiiljatcv vsak dan.-^B
Posojilnica v Logatci
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite družabnike k
2
koji se bode vršil
dne 8. februvarja t. I. ob 3. uri popoludne
v Dolenjem Logatci, v hiši gospoda Mart. Petrič-a (Čevica št. 1).
DITEVITI RED:
1. Ravnateljstvo predloži računski sklep za 1. 1890. in poroča o poslovanji;
2. Potrjenje letnega računa;
3. Razdelitev dobička;
4. Preosnovitev zadruge v zavod z neomejenim poroštvom in vsled tega potrebna pre-memba zadružnih pravil;
5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva;
6. Razni predlogi.
Računski sklep
za III. upravno leto 1890. Dohod Denarni promet. Rashod
Gotovina v blagajni dne 1. januvarija
1890 . . ..........
Opravilni deleži........
TJstopnina..........
Hranilno vloge.........
Vrnena posojila........
Obresti posojil.........
Donos za posebni rezervni fond   . .
Upravnina..........
Razni in prehodni zneski     .   .   . .
gld
896 929 120 30294 6237 3408 237 237 24
42386
kr
22
60 93 80 66 05 06 94
16
1
2
3
4
5
6
7
8
9 10 11
12
13 j 14
5°/0 obresti zadružnikom za 1. 1889. . Vložnikom vrnene hranilne vloge . ,
Obresti hranilnih vlog......
Posojila ...".......
Vloženo pri denarnem zavodu . . . Vrneno izposojilo denarnemu zavodu
Obresti tega izposojila......
Nagrada blagajniku za 1. 1889. .   . .
Vrnene obresti posojil......
Neposredne in 2% pristojbine . . . Davek z dokladami vred za 1. 1889.
in 1890...........
Upravni stroški........
Razni in prehodni zneski.....
Gotovina dnd 31. decembra 1890  . .
421
6267 134 31266 1000 1600 95 160 87 19
59 146 67 1172
42386
kT
34 43 81
23
01 20
27 19 68
16
Stroški
Zguba in dobiček.
Dohodki
1
2
3 4 5 6 7 8 9
10 11
Med letom izplačane obresti hranilnih vlog............
Kapitalizovano obresti hranilnih vlog za !. 1890...........
Za leto 1891. prejete obresti posojil .
V letu 1889. zaostale obresti posojil
Obresti iz posojila.......
Vrnene obresti.........
Upravni stroški........
Neposredne in 2° „ pristojbine   .   . .
Davek z dokladami vred za 1. 1889. in 1. 1890...........
10",, odbitek pri vrednosti inventara
Dobiček.........• ■
3EI
kr.
134 ! 81
i r> i h 829 56 54 87 146 19
69 29 1320
09 34
67 01 19 20
27 14 81
4860 63
Obresti posojil . Zaostale obresti V letu 1889. za 1.
posojil . . . Obresti glavnice
nem zavodu Upravnina
1890. plačane obresti naložene pri denar-
glcT.
3408 69
455
kr.
66 26
33
4260 53
Aktiva
Bilanca.
Inventar .........
Posojila.........
Zaostale obresti posojil    .   . . Glavnica naložena pri denarnem zavodu .........
Obresti to glavnice za 1. 1890. .
Prehodni zneski ......
Gotovina . ,.......
gld.	kr.	HI
262	32	1
62392	20	2
69	26	
		3
2046	87	4
90	22	
65	03	
1172	—	6
		7
		8
		9
		10
		11
1 66097	90	
1	I |	
Glavni deleži (92 a 100 gld.) . . .1 Opravilni deleži (198 a 10 gld. 154 a)
1 gld.)J
Hranilne vloge........
Kapitalizovano obresti hranilnih vlog V letu 1790. za 1. 1891. prejeto obresti
posojil...........
Neizplačane obresti zadružnih deležev za 1. 1889........
Splošni rezervni fond 1. jan. 1. 1890, i
430 gld. 60 kr.| Vstopnina za rezervni fond 1. 1890.f
120 gld. 60 kr.| Posebni rezorvni fond 1. jan. 1. 1890.1
4;J5 gld. 38 kr.l Donos za posebni rezervni fond 1.1890. (
237 gld. 06 kr.) Dobiček.........■ j
Pasiva.	
gid. ;	kr.
11320	61
49862 1518	03 09
829	34
17	59
551	_
672 1326
66007
43 81
90
V Dolenjem Logatci, dne" 15. januvarija 1891.
Zči rtivnateljstvo:
Jos. Brusa 1. r.,
ravnatelj.
Fran Arko 1. r.,
blagajnik.
Jotip Lapuch 1. r,
pregleonik.
Z glavnimi in pomočnirai knjigami primerjala in v redu nafila.
Za nadzorstvo; Ivan Grudei « « Mihael Gostiia 1. r
Martin Petrič 1. r.
odbornik.
Ignac Gruntar 1. r.
odbornik.
3638
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
MATEJA PIRC-A
trgovca in posestnika
ki je danes ob 2'/a- l»r» zjutraj, po dol^i in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v ponedeljek dne 2. februvarja ob 4. uri popoludne.
Mase zadušnice brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Predrazega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
V KRANJI, dne 31. januvarja 1891.
Katarina Pire, roj. Hartl, soproga. — Karol, Gus»av, Ciril, Metod Pire, sinovi. — Ljudmila VVrderber, roj. Pire, Olga Pire, hčeri. — Josip Verderber, zet   - Lucija Pire, rojena Rode, sinaha. — Ciril Pire, vnuk. (69)
Št. 25343.
Razglas.
(70-1)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil in magistratu naroči I, da je razpisati nasledim sltlibinska mesta na novo o rganizo-vane občinske policijske straže :
1.) Službi «lv«'li s< c a ž 11 lili ih vodij z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld.
■J.) Službi <lvc»li <i«'l < i vov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld.
3) Službe «lcs4»t KtražnlUov I. vrsto z letno plačo 100 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 g'd.
Te službe so vse Stalne. Razpisane pa so poleg njih tudi še
4.) služb.' Ktiriii«lvuJN4»t stražnikov JI. rrNtc, katere 80 ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik II. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč stražnik ima po 1 gld. mezde na dan.
Razen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega  pavšala za obleko.
Prošnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu
<i<» &*. febmn arija lcttas.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in ji prideni izkazila o starosti (krstni list), o trdnem zdravji, posebni sposobnosti za »lužbo, znanji slovenskega in minskega ie-zika v be.sedi in pismu (šolska spričevala), pa o dnzdanjem vedenji in službovanji oziroma poslovanji: vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-H prosilec oženjen ali samec.
Uobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za strežniško službo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
28. dan januvarija 1MH,
Župan: Grasselli, 1. r.
Br. 114.
Natječaj.
(81 8
U smislu zaključka obeinskog zastupstva od 15. decembra 1890 razpisuje se ovim natječaj za mjesto:
1. obćinskog likvidator a
koji se ima baviti likvidacijom prjgrada obćinskog zemljišta, sa godišnjom nagradom od forinta 600*— a. vr. i 5% od likvidacija faktično realizovanih; i za mjesto
2. obćuiskoir zeinljosHerca
kojemu će biti zadaća izmjeriti i procjeniti občinska zemljišta pri-gradjena iza izuijereiiju god. 1882. dotično u onih župani jah, u kojih nije izmjeren je provedeno, sa godišnjom nagradom od forinta 600'— a. vr. i 5% od likvidnog dotičnog kapitala novo izmjerenih občinskih parcela.
Molitelji   imadu   podnestl   svoje molbe  podpisanoinu glavarstvu
do t&. Irhiiii a
i dokazati sve one prednosti, koje se znhtjevaju za takve slu/.be: kao nauke, dosadanju praksu i. t. d.
Uredovni jezik ove obeiue jest hrvatski.
Glavarstvo obćine Kastav
dne 15. jenara 18(J1.
Glavar: Munić s. r.
Društvena tiskarna v Celji.
Udano podpisani usojam si slavnemu občinstvu, cenjenim pisateljem in založnikom, trgovcem, podjetnikom in učiteljem i. t. d. svojo popolno novo, z vsemi modernimi pripravami založeno tiskamo toplo priporočati za napravo tiskovin vsake vrste. Cene primerne. Delo lino, okusno, po najnovejih uzorcih. Postrežba točna.
Ob jednem tudi vabim k nakupovanju papirja, pisalnega orodja, masnih knjig i. t d., vse po zelo nizkih cenah.
Z velespostovanjem
Dragotin Hribar
(3(3—'i)
v Celji
Ste v. 171.J.
ti 1—2)
V ponedeljek, 26. dan t. m., poginil jo pri tukajšnjem konjaču domači, njemu v opazovanje izročeni pes, in sekcija je dokazala, <I.B
j c bil stekel.
Vsled t'ga  se na   podlagi   postave z dne  2!). februvarja 1880.
leta, drž. zak. št. 35, otfl dfiitašiijeg'tl dneva |iočenšl
trimesečni pasji kontumac
r/a !*«'?•?> IHC^iO upelje tli določa, da sinejo psi v tem času le s trdno torbo, Id grizenje popolnem zabranjuje, okolu letati ali pa se moraj > zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto brez torbe ali s torbo, napravljeno samo iz mehkega usnja, katera grizenja ne zabranjuje, okolu letali, bodo se polovili in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolu mesta Upeljalo C. kr. okrajno glavarstvo Ljubljansko.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 28. januvarja 18*11.
Županov namestnik : Vončina 1. r.
A
Gradec
adec: Lekarna Venilelina p!. Trnk6czy-ja. deželna NeTOreseollivO   za ZODe
.i,,
I. salicilna ustna
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczy-ja, ,pri iv. Frančišku", (ob jednem keuiicna to v uma), V., HuiKlstlmiinstrMsso 118. (612—14)
voda
aromatičnu,   upliv« nkrepccva'ooe, BabrMnjujfl gnjilobo idb n-r odstranjuju i/, usl neprijetni duh. — Jedna \ ulika atek lenii a 60 b r,
II. salicilni zobni prašek
splolno priljubljen, uplivu jako rcpcev.ijocc, obranujn &obo svetlo* bole, n 80 kr. Navedeni Bredatvi, g katerih je doilo iinii.fr«) aabvalniti pieein, ima vudnn svezi v saloni ter vsak dan
po poli 1 pi   i i ju
lekarna
j     ^ UDdiU lil. lllUOCZf
lovu*, \ 111 . JusefatJtfHerstraaau 80, * J
Dunaj: Lekarn« dr. Otona pl. Trnkoczy ja, rpri Ha   diplontovanJ posestnik lekarne in iUvkijiiu, lil, Radettkvplttti 17. kemik poleg rotovža v Ljubljani.
5PS^~ Zttna a ju mt roeiltt se s preo jtttsto ir.eršii jejtt.
myfyrwn<'iC\i o- in- n n :t\ n n n >n n in n n« o« in. n> n> n o n> o
DR VALENTINA ZARN1KA
ZBRANI SPISI
1. ZVK/.KK
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDU. IVAN ŽELEZNIKAR
Vsebina:   Životopis   dr. Valentina Zamika. — Ura bije,  človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Kazni   spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba tir. Zar-njkova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
■^.^.u■A.'^A.^A.,l■A■^^.,J^vl■<^^^.^^,w^:^/.' r
liENSDORP & Comp. v Amsterdamu
frča-
li 37—«)
priporočajo svoj fini
ki ima najizvrstncjši okus, je zajamčeno čist, lahko raxtopljiv in Jako redilen.
Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Lesko vic.
Zagotovljen obstanek! Gotov zaslužek!
Slednji pridni in spretni Ino] si lahko vsak dan 5 do 10 gld. solidno in postom, zitsluii, če prevsatne ugeatnro tovarniška velika trgovine a»i ladelke, ki h« v vsakem gospodinj si v ii zahtevajo. jG" Krajni za-
stopniki 'Vci m agenti, ki lahko to slnabo opravijo tudi poleg svojega poklica, vsprejentaju sa bodi kjer koli. — Tri dobri porabljivosti precej visoka mesi fina plaća in potne dnine. — Ponudbe na: iT« Boudelc, v Pragi, 69.11. (158-1)
Zobozdravnik Schweiger
»tCLUUje hotel  ,Xt2i<lt >VWmi*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Or.limi u VMHiii clun oil tt. <lo Vi. u rt' ilopoludiie,
Oll   t*.   «■ I > Urt*    |>l»|,«»l lili 1m'
(M* nedeljah in prtmanlklh «>«i ». «1» »n1.
Najnovejša iznajdbe v zobozdravništvn. — Najboljši
plombi', po barvi zobem prikladne. — Za vsa deta,
h>' jamči. (800—21)
Piccolijeva esenca za želodec,
ir~i
prirejena po lekarjn PICCOI*I-ju v LJubljani, jo želodec krep-čujoče, telesno zaprtje m gliste
odstranjujofis sredstvo: rabi se tudi uspešno proti zlatej žili (liemoro-nLuii) ter urejuje s svojim razineli-fujotim učinkom prebavljenjo In sploh delovanje želodoa. Steklenica 10 kr. — Esenc<» za želode«' pošilja izdelovalelj v zabojckih po 1*2 in več iteklenifiic. Zkbojoek po 19 stekl. velja gld 1.36, /. 5G stekl, (aaboJAek 6 Kg.) vel|a gld. 6,26. Postne troske plačajo naročniki
Jecljanje
a«> popoln u m u oilpravl v MA HA^iN-in<■ m oblastveno ltonc<*NlJoiilr»ii«>iii /ttvodu za jerljnlce, v <jiru«l<»l, Nchiller-|il»lz Sr. 4. — Prospekti zastonj. __(24-8)
PLESALKI VENČEK
kojotu  i ■ r ] T".■ 11 .
v nedeljo v 1. dan februvarja 1891
kočijaži in sluiniki j
t<;G)    v Kosler-jevi pivnici.
UotOpnina 00 kr. — Začetek ob 8. uri. — Oame so prošle.
_o n n o n
Dorsch-evo I
olje iz kitovih jeter!
*
I
n« j«'iMl*>MaJsvežeJMe In mi |iiplivii<»jš<> vr»*i4»   i»e«li«»inaliao  olje  in   kito%lh Jeter.
Ntaropreverjeuo *r«'«l»*ljo proti kn*ljn. eIhnII pri |»f•■«•■■ ili liolesnih. *kr<> fVlJiiiu tt«l.
Mula steklenica so kr.« dvojna steklenica ©o kr.
Keru:eiiMk4» l^imeu-evo olje ia kitovllt |«»ter v trioglatih steklenicah i (788-*JW)
i
I
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v i. i ii i»i i s i ii i. na >i eatnem ir^u ii.
i
J
Pri
Jakobu Zalazniku
na Starem trgu h. št. 21
vsak dan sveži wo-X*)
pustni krofi.
f3 i
Resna ženitna ponudba! I
'm*Amm    .I..I.K....    m   ..i_____»:    ...1     <u     .1       r „    .... [j
Katera deklica v starosti od 18 do ft2 let bi botela postati avi sta tovariioa mlademu intetlgent*
nouiu motu? — Dotični k pusestuje doliro obrestovano podjetje iu kapital v vrednosti nad 95.000 gld. Docedanje fttvljenje mn je neomadetevano terja pri-kupijivi' vnanjnstt. — Želi pa si tlobratene deklice, lepe nnanjostl ter čednost nega življenja, ki bi imela veselje do goepodinJstVH m trgovine. Z<di se primemo premoženje, vender isto ni ghvni pogoj. — Prosi se dotična pimiia s priloženo fotografijo poslati uprav iiištvu t«'ga lista 7. besedami: ,,Vernost, poštenje, po-niinoBt!"  Zagotavlja se stroga tajnosti       (46—f>)
si
w w
rt M-
1
w
H M
•K
■K
V8prejme a» takoj ali pozneje kot tajni ali javni dm/niki, ■/. osplmun »i bivz oBebne^a ustop«. Glavnice od 200 do već tisoč goldinarjev. Dovoh se Bemifekn|ižaa vkffifiina'.
Na'anfne ponudi e pošiljajo nuj se nujno pod Sit"'«» .,Naprej!' bpr&vniStvu „Sloven-skefja Naroda" (Bi--2)
KAEOL TILL, LjuUjana, Špitalske ulice 10.			
Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski blockkoledar, notični in be-iezni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockko-ledar. salonski blockkoledar, kazalo dne in meseca (večni koledar) podložni koledar v vseh izdajah.	PrirofloDis v podobah živalstvo! 250 podobab v porabo pri nazornem nauku. Cena 3 gld«		Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne   knjige, naroeninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige.
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Velika zalo vsega šolskeaa oro	iga	Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.
Novosti v papirni konfekcij i, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski.	Pismeni papir s tuverti v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. V i z i t n i c e.		Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetil-nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. aos-is)
Izdajatelj in odgovorni urednik: JohI|) No 11 t.
Luatmim in tiat „Narodnu Tiakarne".