8 n&
135 strviika.
(t Trat«, t torek svoier die 10. novembra 1896.)
Tečaj XXI.
„somi
likaj* po trikrat m Mm t toetth ia-bijlh ob ftovklh, iatvtkih Id oobotah. Zjatranje ladanja is* haja ob 6. tiri isjatraj, Tiirn« pa ob 7. ari Teier. — Obojno ladanje atane: i* Jadanmaaef! . f. I.—, In« ATrtrij* f. 1.50 nt tri msf«c . . , 3,— ... 4.40 »a pol l«u . . . . , • ta vat leto . . . 12__ • • . 18-—
Naročnino je plačevati naprej h eerefifce brei priložena naročnine ee sprava a« ezlra.
PodABiićnti Številke •• dobivajo ▼ pio-•Jajalnicah tobaka v 1 r<#« po 9 nrn. i«T» Trst* p«» 4 avl.
EDINOST
OgUel eo reiiM po tarifa » potita; aa ■oaloTO ■ doboHai trkaai ao plaćaj*
froator, kolikor obeego navadnih vratle. oalana, oaartniee in javna tabvalo, do-■a&i ogleai itd. ao taionajo po pogodbi.
Tli dopiai naj ao poiiljajo vredniitva nliea Caaoraa it. 18. Vaško piano nora biti frankovano, ker nefrankovana ao do
► eprojamajo. Rokopiai aa na TraAajo.
5arotaino, roklanaacije in oglnae «pr»-jenaa uf»r rtvniitvo alioa Molio-) •olo kit. 3. U. nadat. Naročnino in ogUta ja plaiovati loco Tr«t. O<lor»c r«kUm* «ij« aa pro«m patoiia«.
ko.
, r MHmiM J» MM"
\/ BILO
na javna narodna shoda,
ki ju sklicuje pol. drufitvo „Edinost" v V. okraju trž. okolice v nedeljo dne 15. novembra 1896.
Prvi shod se bode vrši v Bazovici ob 11. ari predp. Dragi pa na Opčinah ob 4. uri pop. Dnevni red obema shodoma:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo poslanca Ivana viteza Nabergoja o delovanjn mestnega zbora.
3.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
4.	Eventuvelni predlogi.
Tržaški in oktličanski Slovenci!
Sedig Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je ua srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem iteviln udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo.	Odbov političnega društva „Edinost*.
Vabilo na javni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo .Edinost* na dan 15. nov. ob 3. uri pop. v Marezige, občino pomjanske.
Shod se bode vrftil v gostilni gospoua Ivana Babiča v Marezigah, a nit dnevnem redu bode posvetovanje o predstojećih volitvah v občinski zastop pomjanski!
Prebivalci občine pomjanske! Razlog, da sklicuje politično društvo »Edinost" ta shod, je dvojen. V prvo da po vestnem posvetovanju sami izrazite svoje že\je glede sestave bodočega občinskega zastopa. Politično društvo hoče dokazati s tem, da se dosledno drži načela, da razni zastopi morajo biti res .ljudski", to je, izišli iz vo^je naroda. Drugi razlog pa je, ker se društvo hoče natančno obvestiti o o«l-nošajih v vaši občini, da bode moglo ob vsaki priliki ukrepati najprimerneje za koristi Vas vseh. Kajti ni za trenotek ne puščamo izpred oči resnice: da je občina temeljna podlaga vsemu ustavnemu in narodnemu Življenju. Ti razlogi vodijo politično društvo „ Edinost \ In ker so ti razlogi pošteni in čisti, je tem bolj opravičena nada, da pojdejo občani pomjanski na roko političnemu društvo „Edinost" s tem, da se v kolikor le mogoče velikem številu udeležć shoda v Marezigah. Na delo, da skupnimi napori dovedemo to toli važno oblino do procvita in blagostanja!
PODLISTEK. Prijatelj
25
■jjatelj Lovro.
Črtiea po reBDiei. — Spiaal August Še no*. Preval C—i
„Da Lovro, na Dnnaj. Tebe so o 1 nekdaj »»eno val i gospodom. Bodi tako. Duhovnikom nisi hotel biti. Zgodilo se je. Božja volja je. Učen si, pameten si, je rekel predsednik. Že mora biti res. Kako bi bil mogel drngače učiti mu sina P Hotel Si na Dunaj. N'so ti dali denarjev. Naj imajo svoj denar. Jaz ti pravim, ti pojdeš na Du?i«j. In prav na Dunaj! Glej, trdi so moji žulji, trd* je nana zemlja, ali mrva nam ostaja vedno. Iu čemu sera Bt mučil ? Star sem, preživeti mi je samo Se pest dnij. A da jim dokažem, da ne izda le roka-milost-nica, ampak tudi roka-delavka, ti dam jaz za stroške, da, jaz! Tekom pol veka iem nabral koji
Javni shod
polit, društva .Edinost" dno 8. novembra 1896. v Lonjeru.
(Zvrietek.)
Izvajanja gosp. dru. Gregoriua so spremljali zborovale! ftivira odobravanjem. Na to je prečital tajnik C o t i č nastopno resolucijo:
Javni shod II. okraja tržaške okolice, v Lonjeru dne 8. nov. 1896. smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, iu zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnem« magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga glede okolice in ustanoviti posebno o. kr. okrajuo glavarstvo za isto.
Predaeduik otvarja razpravo o tej resoluciji. Pi vi se je oglasil za besedo vaški načelnik iz Lonjera, g. Ivan Marija Čok, menć, da ljudje ne razumejo prav, kaj namerujeuio z osn uljem okrajnega glararstva. Zato bi želel pojasnil. Zlasti to bi ga zanimalo veleti, ali dobiva vrč mesto od okolice, ali okolica od mesta.
Na ta vprašanja je odgovarjal g. odvetnik dr. M, P r e t n e r:
Tu niti ue gre za vprašanje, kdo da več, ali okolica inestu, ali mesto okolici. Okolica ostane vedno združena z mestom. To se ue da razdeliti. Kam pa naj bi dejali okolico ?! Tu torej ne gre
grošič, a sosed Ivan mi da deuarja na hišo. Plačevati bode sicer obresti, ali bolje je tudi to, nego obletavati tuji prag. Da vidimo, ali nismo svoji ljudje! D&, da, vse sem zračuual. Ti pojdeš ua Dunaj"!
„Oče" ! šepnil je bolnik, polj ubi vši starčevo roko, „nikar, nikar" I
.Molči, spavaj! Miruj, da se no pokvariš! Jaz ti pravim, li pojdeš na Dunaj".
Tli mesece po tem razgovoru t očetom odšel je Lcvro na Dunaj. Bolezen, slabost, mu ni dopuščala prrj da hi šel od hiše. Poiiosuo mu je bilo srce, fc.i je ustopil » to veliko mesto. „Tu sem na izvoru učenja, ne po tuji milosti, ampak po dobroti svojega roditelja. Ne treba mi, da bi se klanjal nikomur*. Lovro se je obema rokama oprijel učenja. Učil se je slovenskemu in klasičnemu jezikoslovju, postal je filologom, kakor mnogo naših mladeničev, ki bi si ob drugi okolnosti morda iz-
za ločitev. Ampak vprašanje je drugo. Vprašanje je: ali naj v zvezi občine tržaške res živimo, ali le siiomašno životarimo?! Mi moramo delati ua to, da bode občina prisiljena nekoliko bolj skrbeti za okolico in da bode nekoliko bolj spoštovala tudi politična in narodna prava okoličanov. To je potrebno. Vprašam vas: ali se sedaj kje spoštujeta vaš jozik in vaša narodnost? Ne. Povsodi vas pitajo le s ščavi. Tako je v narodnem obziru. Ali je bolje v gospodarskem ? Tudi ne. Tu po okolici je vse mrtvo na gospodarskem polju. Vse drugače se gibljejo drugod. Kjer imajo svoje župane, se posvetujejo vedno o svojih gospodarskih potrebah. Ponavljam še enkrat, da tu ne gre za vprašanje, ali da več okolica mestu, ali mesto okolici ? Kakor ima okolica koristi od meščanov, tako ima tudi mesto koristi od okoličanov. Ako dobite zaslužka v mestu, ali ga dobite zastonj, mar ne ue morate krvavo zaslužiti sleherni novčič? Oni vam zaslužka, vi njim težko delo svojih rok. Zakaj jemljejo okoličane v delo? Morda iz ljubezni do vas ? Kaj še, jemljejo jih, ker vedd, da so okoličani najbolji zidarji! Ne iz ljubezni torej, ampak radi svoje lastne koristi jemljejo okoličane na delo. Ako bi jim Italijaui mogli nuditi jednakega dela, najemali bi gotovo Italijane, ne pa okoličanov.
Predgovornik je vprašal, kaj bi bilo potem z ubožnimi zavodi ? Odgovarjam mu: istotako kakor do sedaj. Ker ostane okolica združena s tržaško občino, ostanejo jej tudi vse pravice. Razlika bi bila le ta, ako su osuuje okrajno glavarstvo, d a bi o koli čau ložj e p niel do svoje pravice. Saj bolnišnico ste zidali tudi vi in /ato imate nedotakljiva prava do iste. Nekdaj ste imeli svoje župane, vse to ste zgubili. Danes niti ne zahtevamo, tla bi dobili zopet samostojne šu-paue. a opak to, da bi smeli voliti sami svoje vaške načelnike, kakor svoje zaupne mote, ki naj bi posredovali med okolico iu tržaškim iupanom. To bi bilo dobro tudi za poslednjega, ker bi vedel, da ima posla z ljudmi, ki res uživajo vse aaupanje okoličanov. Slednjič moramo delati na to, da so bode bolj spoštovala tudi naša vera. Iz vseh teh razlogov priporoča, da bi se vsprejela prečitana resolucija. (Živa pohvala.)
Za besedo se je oglasil gosp. Godina rekši nekako: Okoličani se prepričajo prav lahko, kje je pravica ? Za uas je sodba prav lahka. Ako vidimo, da so poznani agitatorji proti kaki stvari, potcui je gotovo^ da jo ta stvar dobra za nas; ako jo priporočajo oni, potem jo stvar slaba. Isto-
brali drug poklic. Lovro je ebčutil jezikoslovje kakor nekak jarm, ki mu stišče živo krilato duio, no juuaški je brzdai Pegaza, sporainjajoči se, da mu pomaga oče, da mu treba torej čim preje priti do kraja in poklica. Poleg vse svoje pridnosti v učenju za svoj poklic, nabiral si je Lovro tudi drugega znanja ter je zahajal v krog književnikov. Življenje mu je bilo seveda dokaj trdo. Navadno se misli, da se more mladenič v svetu preriti s par goldinarji in poleg tega postati učenjakom. To je grozna zmota, ki uničuje mnogokaterega mladeniča. Prebivalci velikih mest smatrajo vsakega tujca svojim plenom, katerega smejo skubiti in skubiti do zadnjega beliča. Dunajčani so v tem posebni veščaki. Sto in sto skrbi pritiska na ubogega mladeniča, a duša da bi mu bila mirna kraj vsega tega, brigajoča se samo za nauk, ko dosti-krati nima ni škorjice kruha ?	(Pride še.)
takt." je oi> volitvah. Kadar hvalijo oni, tedni moramo mi hitro reči, da ne! (Burna pohvala in veselost.) Govornik žrli tm-i . da (m so jednoglasno vsprejela prečita^ res<dui'i;a
Resolucija za o s n n t j h o k i- j 11 e g a glavarstva <e v" s p v h j h I a suglasnu.
O točki eventtivilni prf'dlogi se jt oglasil za besedo dr. Pretoer, da pripor.m svojo že na shodih na Prosek*t in pri .sv. Ivanu vspreieto resolucijo v obrambo na^e cerkve in naše duhov »čine. Govornik je. zatrdi], da se ugled cerkve nikjer ne spodkopuje tako kakor v Trstu. Najbolje se je pokazalo to povodom procesij« Matere Božje. (Vsestransko pritrjevanje.) Na priporočilo govorni-kovo se je soglasno vsprejela resolucija:
Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva „Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestujejo posebno proti temu, da bi se zlorabila cerkev za poitalijančevanje v Trstu in okolici.
K tej ievoluciji je predsednik Mandič priporoči dodatek :
Vlada se poživlja, da ne izroči mestuemu magistratu patronata nad onimi cerkvami, kjer ga sedaj uživa ona sama.
V podkrepljenje tega nasveta je navel gosp. prof. Mandić, da magistrat — kakor je on izvedel iz gotovega vira — teži za tem, da bi zadobil patronat nad vsemi cerkvami okolice. To bi bil hud udarec tudi za našo narodnost, kajti potem ne bi imeli več v okolici nijednega župnika, ki bi bit na-;.
Dodatek gosp. Mandiča je podpiral toplimi besedami tudi gosp. Andrej F e r 1 u g a iz Rujana, sklicuje se posebno na žalostne dogodke v Ro-janu. Varujmo torej našo hišo božjo pred takimi agitacijami! (Burno odobravanje.)
Dodatek Mandićev se je sprejel soglasno. Za besedo se je oglasil na to gosp, M. K a-muščič, da priporoči svojo že na shodu pri sv. Ivanu sprejeto resolucijo :
„Slavna vlada naj blagoizvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ustanoviti še drugo pripravnico za vzhodni del mesta iu njega okolice*.
Predsednik Mandič je pojasnjeval na to, kolika krivica se godi slovenskim otrokom, ker ne morejo naravnost iz ljudske v srednjo šolo, ampak morajo popred v posebno pripravnico. (Klici: skozi vice!) Ali ker so že razmere za sedaj take, priporočam resolucijo Kamuščičevo. Ista se je vspre-jeia soglasno.
Oglasil se je za besedo gosp. dr. O t o k a r liiba r. Tudi govornik je stavil na shodu pri sv. Ivanu ueko resolucijo, katero hoče ponoviti danes. Resolucija se tiče dogodkov v neki seji mestnega sveta, kateri dogodki zajedno najbolje opravičujejo prvo v sprejeto resolucijo (za usnutje okrajnega glavarstva). Gospodje na magistratu so sami krivi, da je prišla na dnevni red ta ž» Ija. Kakor je bilo pričakovati, so se takoj oglasili nasprotni agitatorji, češ, da je magistrat dober z okoličani, in strašiti so jeli, da bi se okolica povsem odcepila od mesta. Predgovormki so vam že poredali, da to vse skupaj ni res. Vse ostane uknpno kakor poprej, občina ostane, kakor je sedaj, le nekateri posli naj bi se jej odvzeli, kateri itak ne spadajo v nje delokrog, ampak iili vrsi ona le v imenu države. Tudi, nko se ustanovi okrajno glavarstvo, boste istotako morali plačevati občinske doklade kakor sedaj. Če pa ostanejo doklade, morajo ostati seveda tudi pravice. Boljše pa bode vsakako, ker bode imel magistrat gospodarja nad seboj. Ako potrebujete sedaj koncesije za kako obrt, dobite jo, aKo ste njih privrženci, če ne, pa — ne. Potem ne bode tako, ker bodo odločevali cesarski uradniki, odgovorni svojim predpostavljenim. Tega vam ne povedo agitatorji, ker nočejo povedati resnice. Jeden istih je rekel, da hočemo napraviti buso (luknjo) in atjua. Ne, tega nočemo, ampak napraviti hočemo bužo — v njihovo moč! Ali hočete res živeti le od milosti, odvisni, v jarmu, ko bi lahko živeli od svoje pravice ? ! (Burna polivala.)
Rekel sem, da so oni sami krivi, da zahtevamo to. Gospodu Goriupu so kriščali Fo a i ščavil Dobro, saj nas sami podijo od sebe! (Tako je!). Govornik je pojasnjeval na to dogodke v oni glasoviti seji, kako so obsodili svetovalca Goriupa, ne
da bi ga bili zaslišai . i>i je povedal, kako j rt svet. Ven-zi in svojedobno žalil Sl-.jvence li.ikur r.uboj-nike, kar je pfimor i <> sve. Goriupa, d,t -e je postavil po rubu. P-ulednji j>*> storil svojo dolžnost in mi mu moramo biti hvaležni. Mi smo moralno prisiljeni", da mu izrečemo svojo zaupanje, zato predlaga resolucijo :
„.lavni shod druzega okraja tržaške okolice protest nje odločno zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivanu tioriupuV
Resolucija se je vsprejela soglasno medvskli-kanjem „živio Goriup'!
G. M a r t i n Pečar iz Lonjera omenja, kako težko je jto domače raztolmačiti ljudstvu razliko mej samosvojim in prenesenim dpl.tkro^oin občin! Govornik je iiverjen» da budemo na boljem, ker bode glavarstvo bolje skrbelo za blagor okolice Nasprotniki begajo nevedno ljudstvo, zato prosi govornik ljudstvo, da naj nikar ne verjame raznim izmišljotinam.
Ker se nikdo ni več oglasil za besedo, spregovoril je predsednik Mandič svojo zaključno besedo. A pred no je storil to, je prečita! pismo, došlo od nekega gospoda, kateri bi hotel prevzeti kandidaturo v TI. okraju. Predsednik omenja, da danes nismo prišli postavljat kandidata, zato prosi volilce, naj sami premišljajo o tem in poteui naj povejo svoje menenje pol. društvu .Edinost,*.
Završili smo torej za danes, in sicer kakor povsodi do sedaj: veli ste se trezno, resno in častno Tako vedenje ne more ostati brez dobrega sadu. Na tem pa, da smo se mogli tako lepo zhrati danes, se nimamo zahvaliti magistratu, ampak našim državnim postavam in Onemu, ki je potrdil te postave, da smemo vabiti narod. S p o m f n j a j m o s e t o r e j h v a I e ž n o s t j o in u d a n o s t j o našega presvitlega cesarja Frana Josipa T.!
Zborovalci so se odzvali temu pozivu trikratnim gromovitim „ živio" presvetlemu cesarju, ter se deloma razšli mirno, deloma pa so ostali v gostilni gospoda Čoka, v kolikor so namreč dopuščali prostori.
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 10. novombra 189«.
Državni zbor. Včeraj s« je posvetovala zbornica o nekaterih dodatkih k obrtni noveli, kakor jih nasvetuje obrtni odsek. Trgovinski mi" nister je naglašal, da treba zadružno organizacijo staviti v službo človekoljubnosti. V ta namen treba varstva dohodkom zadrug. Ne manje potrebna je sprememba določil glede obrtnih gojencev, sosebno kar se tiče obiskovanja nadaljevalnih šol. Slednjič je povdarjal minister potrebo popoln jenja zakonov v varstvo delavcev, menil je pa, da treba to prepustiti novi zbornici, v kateri bodo sedeli tudi zastopniki delavcev. Zbornica je prešla v podrobno razpravo. Posl. B n r * s t a 11 e r in tovariši so interpelovali o odnošajih na meteorologiško-astro-nomiškem observatoriju tržaškem.
Volitve v veleposestvu Dolenje Avstrije. Danes nas je popolnoma presenetila vest, da je na včerajšnji volitvi za deželni zbor v veleposestvu Dolenje Avstrije zmagala kompromisna lista: izvoljenih je 12 liberalcev in 4 konservativci. To je znak, kako grozno padat. veljava liberalne stranke in vpliv nemškoliberalnega časopisja. To časopisje je bito nekdaj vsemožno; gorje onemu, proti kateremu je naperila svoje pušice. Ti časi so minuli. To je pukazala gori omenjena volitev. Tudi mi smo poročali, da je shod liberalnih veleposest-uikikov z večino glasov odklonil kompromis s konservativci, ter da je sklenil glasovati za kompaktno liberalno listo. Liberalno časopisje je včeraj pelo hvalo liberalnim veleposestnikom, proslavljaje jih, kakor zaščitnike liberalne misli, ki ne dopuste, da bi protiliberalci prišli do dvotretjinske večine v deželnem zboru. Mi sami smo morali verjeti, da je temu tako, a danes nas je presenetila vest, da je propala čistoliberalna lista in da so izvoljeni tudi štirje konservativci. To se ui moglo zgoditi dru-gaše, nego da je večina liberalnih veleposestnikov odpovedala pokorščino liberalni stranki in liberalnemu časopisju. Radovedni smo, Ja-li bode „Neue Freie Presse" še tako proslavljala veleposestnike, kakor jih je še včeraj.
V potolaženje občutnih živcev nemških izjavlja »Fremdenblatt* — kakor pravi : na pod-
lagi zanesljivih poročil — da ni nič res. da i ; bil* slovenski po«Unci štajerski zahtevali — k kor pogoj za zopetui vstop v deželni zbor — da ,'rof Attems ne sme biti več imenovan glavarjem te dežele. „Fre m d en blati" zagutovlja, da Slovenci niso stavili nikakuršuih zahtev glede imenovanja deželnega glavarja.
Tako, sedaj se menda potolažijo razdraženi živci nemški. Materi Germauiji seje odvali! kamen od srca, ker se jej oi bati, da bi bil imenovan glavarj em zelene Stirske mož, ki bi ne nasprotoval slovenski tretjini dežele. Takega olja s* hoče na nemške rane, provzročene p<> .slovenski nenasitnosti*. Bog pomagaj !
Levica-bolnica. Včeraj se je sešla nemška levica poslanske /.bornice, da se posvetuje o svoji — sušici. Prečitali su pismo, s katerim češko-nemški poslanci poslavljajo od stare grešnice. Je že navadno tako, da hude grešnice moćnu bolehajo na stare dni. iu potem so se posvetovali zdravniki ub postelji bolnice in so sklenili, da joj ostanejo zvesti do nje smrti, ki nastopi po prihodnjih volitvah. Klub nemške levice bode štel odslej 67 členov. Po priliki toliko kakor poljski klub.
Madjar o Madjarih. Povodom volitev je zuani Ugrun v Szentesu med drugim nastopno bičal sedanji parlament in sedanji zisteui na Oger-skem : .Miuisterski predsednik je pretvoril svojo palačo v Budiniu v h u r d e 1 za volilne posle. Parlament stoji danes na višini inteligencije kmetov in sužeuski je, kajti oni, ki je bil izvoljen pomočjo vladuega denarja, ne more biti neodvisen. Onih 279 poslancev vladne stranke vodi Banffy na uzdi kakor lovec svoje pse. Ta zbornica ui zakonita, ker ni zbornicu, ampak le kerdelu krotkih iu divjih živali. Največi del mandatov je vreden le toliko, kolikor biljeta javne nečistnice. — Pri-poroči vsi še svojega kandidata S i m o, je rekel Ugron, da je sila izdala geslo : Ta človek je nevaren, k e r n i lopov*.
Mi seveda nimamo ničesar pridodati, še manje pa odvzeti tej sodbi Madjarov o Madjarih. Kdo naj bolje pozna Madjare, nego Madjar Ugron 1 Zato smo podpisali tudi mi „z obema rokama".
Vstočuo vprašanje. Iz Carjegagrada javljajo dne b. t. in.: Poslaniki so imeli včeraj dolgo posvetovanje in vsled sporazumnega sklepa so danes očitali turški vladi, zakaj jih ni še obvestila službeno o imenovanju turškega delegata, kateremu je naloga reorganizovati orožništvo na Kreti in reklamovali su obljubljene reforme. Nadalje so od-poslaniki protestovali proti temu, zakaj turška vlada vporablja takse, ki jih iztirjuje trgovinsko sodišče, v druge svrhe, namesto v poboljšanje plače uradnikom istega sodišča. Ta poslednji protest pa utegne imeti posledico, da omenjeni uradniki ne dobe ne zboljsaue plačo, ne običajne !
Položaj lia Kreti je postal zopet jako ozbilen in pretileu, ker se sultan toliko časa obotavlja, in noče odrediti, da bi uveli že dovoljena reforme.
Grški Častniki v preiskavi. Pariška „A-gence Havas" javlja iz Aten, da je grška vlada sklenila uvesti preiskavo proti onim častnikom grške vojske, ki so se bili svoječasno podali na Kreto, da pomagajo upornikom in katere je bilo vojno sodišče res iu obtožbe.
Položaj v Eritreji. ,Roma* piše: V naših vojaških krogih, sledečih veliko pozornostjo in živim interesom razvoju afričanske politike, zagotavljajo, da se je pojavilo mnogo črnili toček na obzorju Eritreje. Znauo je sicer, da jo general Baldissera v razmerno kratkem času umel utrditi mejo Eritreje takO, da se mote vspešno upreti morebitnemu navalu neguša. Nasprotno pa ni smeti pozabiti, da su te utrdbe velika nevarnost za Italijane v defenzivi, še veča nevarnost pa za ofenzivo, ako bi potreba v vojni piisilila Italijane, da bi morali stopiti izven sedanjih mej. Ako motrimo sedanji položaj, priznati moramo, da je isti mnogo nevarniši, nego je bil lani. Laui je bila vsa zemlja od Eritreje do jezera Ašangi odprta iu bilo je možno pravočasno poizvedovati o gibanju sovražnika. Sedaj pa so „ras" napravili gosto mrežo, tako, da ui možno doznati, kaj se godi onkraj in tako more Menelikova vojska prav lahko nastopiti skoro nepričakovano. Tudi ogleduštvo, dasi reor-ganizovano, se ne more širiti inn>»go na onkraj meje, dasi general Baldissera ui skop z nagradami.
Kar se vendar aiiu za gotovo, je to, da se je Menelikova Tojsk'i prei. tknili hi da s^ to premikanje. dasi počasno, vendar stalno viši proti Ti-greju. Vendar pa se ne zn i, da-li je ta vojska isr.a, ki ji» i« Mertelik pri držal po l orodjem, ali jp še pomaužena.
Sedaj pa, tudi će lioč* hiti človek optimist, mora pri/nati. da danes ali jutri utegne stati Italijanom nasproti — račnnši le one »Vte, ki so ostale pod orožjem po bitki pri Abn Gariooi — ta-te vojska : Meni lik z 20.000 ; ras Makonen z 25.000; ras Alnla z 15.000 mož.; ras Ma;igaša in drugi manjši načelniki ob m p j i Eritreje z 15.000 mož. VkupTio šteje torej ta vojska 75.000 dobro oboi oženili mož, nevštevši topništva, s katerim je Meuelik preskrbljen zares bogato. A tej vojski nasproti stoji b< 14.000 Italijanov in žujimi zaveza* nih Asknrcev. Torej, kakor sh vidi, tudi za defenzivo italijanske moči niso niti od daleč v razmerju z abesinskimi. Res je sicer, daje italijansko vojno ministerstvo že odredilo vse potrebno, da v slučaju potrebe pride iz Italije v Masavo pomožna vojska 4H ali 50.000 mož, toda Masava, morje, je oddaljeno na stotine kilometrov o'l Eritrejake meje. In slednjič ni smeti pozabiti, da se iz Evrope prišla vojska mora dobro odpočiti, predno se loti težav pod afričanskiua podnebjem.
Različne veatfi.
t Josip Tschernko. Kakor smo že javili, je umrl včeraj ob 12. uri 15 min. tržaški policijski ravnatelj, dvorni svetovalec Josip Tschernko, 65 let star. Pogreb bode jutri ob 11. uri predp.
Trije shodi 1 Prihodnjo nedeljo priredi politično društ vo „Edin,ost" kar tri shode. Dva se bo-deta vršila v V. okraju tržaške okolice — v Bazovici iu na Opčinah — tretji pa v Marezigah na Pomjanščini.
Ker se nam poroča z Opčiu in iz Bazovice o strastni agitaciji proti udeležbi na teh shodih, spregovoriti nam je par besed do prebivalcev petega okraja. Podlaga, na katero opirajo nasprotniki svojo agitacijo, je resolucija radi osnutja okr. glavarstva. Na tej podlagi zidajo nasprotniki svoje — laž i. Njih laži pa ho tes tako debele, da kar strmimo. Te laži nočemo pobijati danes, ker se to itak in temeljito zgodi na aiiodih samih. Mi hočemo spregovoriti le par besed do prebivalcev V. okraja — Opčiu, Trebć, Padriča, Gropade in Bazovice —, o katerih bi želeli, da bi isti premišljali o ujih. Mi ne trdimo danes, da imamo mi prav in nasprotniki krivo, in ne zahtevamo, da bi okoličani verjeli uam. Prosimo pa — in t« prošnja je gotovo opravičena — da pridejo na shod vsi tisti, ki nas razumejo in tudi tisti, katere so morda oplašili nasprotniki. Na shodih bodemo govorili mi, iu bodo lahko govorili tudi oni, ki niso našega menenja. Okoličani bodo čuli glas z obeh strani in potem jim ue bode težko razsodili, kje je resnica. Ako pa nasprotni agitatorji ne pridejo na naš shod, pripoznajo s tem, da si ne upajo ponoviti nam v lice, kar trde za našim hrbtom. Mi ne zahtevamo od nikogar, da bi slepo soglašal z nami, ali opravičena je naša želja, da se nas posluša. Vsakomur bode svobodno potem, da glasuje kakor mu veleva njegovo prepričanje. Iz tega morejo razvideti okoličani, da se mi ne bojimo luči, auipak da smo pripravljeni zagovarjati svoja dejanja in svoje ne-hanje. Zahtevati pr. moramo tudi od drugih, da store istotako. Kdor ima poštene namene, temu se ni bat! javnega razgovora. V tem zmislu poživljamo prebivalce V. okraja, naj se udeleže shodov prihodnje nedeljo.
„Vestno" sestavljene volilne listine. Kako „vestno" je naš: mestui magistrat sestavil volilne listine, dokazuje dejstvo, da se je v pravočasnem roku uložilo nič manj nega 1494 reklamacij! Med temi ju 350 slovenskih. Že iz teb številk mogo soditi spoštovani čitatelji, koliko nas je na tem ozemlji, uko ne pozabijo pri tem, da se je z naše strani še !e letos začelo intiuzevneje delo za re-klamovanje volilnega prava. Naši ljudje še niso privajeni temu in uverjeuismo, da bi se število naših reklamacij najmanje podvojilo, ako bi vsakdo storil svojo dolžnost. Uverjeni pa smo tudi, da pojde dosledno na bolje tudi v tem pogledu.
Našim čitateljem Nedavno smo se obrnili do naših dopisnikov » prošnjo, da bi imeli nekoliko potrpljenja z ozirom na sedanje volilno borbo v Trstu in okolici. Z jednako prošnjo se nam je obr-
nili-danes do *pu>t;.v ii.ih i it i't-ijtv .i v'ii iz\eu tr/.aškeg.t ozemlja. I'.vupe naj, prosimo jih, ak.j se j.ih iist \iili sedaj preveč ti žašku-lokaHi. No, menim'*, da nili ue t i trebalo posebnih prošenj, kajti zavednemu Slovencu'mora biti ja-mo, k ilik-> važnosti j»j t:t naša pozicija za vos naš narod. Kakor hitro pa je kdo uvii.eii o /ažnostl te pozicije, mora le odobravati, da bolj koiicentiujeino svoje sile za predstojeće volilne -borbe. To treba, ako se hočemo nadejati vspeha. Mi sh moramo boriti proti silnemu aparatu . bfine. proti k atkovidnosti jed-uega dela naših ijiulij iu proti ;i>.>ruK<>iu nasprotnikov. Menimo celo, da nam rodoljubni čitatelji ne le ne zamerijo, ampak da zanimanjem in bratskim čutstvovanjem spremljajo našo težko borbo.
Po shodu v Lonjeru. Iz poročila, ki ga pri-občujemo na drugem mestu, je razvidno, da se je ta shod vršil povsem častno. Ta shod pa j* bil tem važtieji, ker sta se ga — v posebno naše veselje — udeležila tudi dva duhovnika: veleč. g. župnik Kosec iz Katinare in veleč. g. Kram-b e r g e r iz Ricmanj. Iz Ricmanj pa je došel tudi cel pevski zbor, sestoječi iz kacih 90 pevcev. To je bil lep pojav bratskega sočutstvovanja med istrskimi in tržaškimi Slovenci.
Po shodu se je razvila jako lepa zabava ob navdušenih govorih in lepem petju. V jedni sobi i je prepeval ricmanjski zbor, v drugi pa del me- i šanega zbora „Slov. pevskega društva" iz Trsta, j Napivali so gospodje Mandič, župnik Kose«, Cotič, i B&rtelj in Pečar, Sosebno navdušenje je vzbudil | j lepi govor župnika Kosca, ki je vsakdanjimi : j praktičnimi izgledi pojašnjeval položenje okoličanov. I I Gosp. župnik je govoril tako, da si lahko vsako | j trditev — kakor se navadno pravi — prijel s i prstom. I? cmanjcHm sta nazdravila gg. Cotič in ' j Mandič. prvi v imenu pol. društva „Edinost", drugi j j pa v svojem imenu kakor njih sorojak, kakor Istran. !
Bilo je lepo, bila je to res poštena zabava, 1 i na kakoršni se mora človek veseliti od srca. Hvala
Lonjercem, hvala Ricmaujceui, hvala vsem pevcem ! > in pevkam, a hvala tudi gosp. gostilničarju Čoku, | ; ki nam je ne le drage volje prepustil svoje pro- ! , store, ampak je tudi izborno poskrbel za dobro i i postrežbo.	I
Kandidatura Bujattijeva tudi danes razburja j j živce klepetulji „Piccolo'. Danes pa oteplje okolo j I sebe, da je kar grdo. Dočim je klepetulja prijemala i i Bujattija dosedaj glage-rokovicami, ga pa sedaj golo j | pestjo peha od sebe. Bujatti ne bode mogel biti i j dober poslanec, ker botć glasovati zanj obe narod-; nosti. „Piccolo" tndi ne ve ničesar o programu i Bujattija. Prav mu bodi Bujattija: zakaj pa je poslal svoj program furlanskim volilcem, ne da ga i je dal popred „II Piccolu" v revizijo in ne da se ; je zavezal popred, da zamaši usta vsem onim slo- > venskim volilcem, ki bi morda hoteli omadeževati ga j se svojim — glasom 1 Vode, vode, veliko in mrzle i vode, kajti živci so jako razburjeni! Kaj pa bode !
še le, ako je danes propal „odrešenik" Mara ni ?!! ;
i
Nov iivinozdravnik. Minister za notrauje ! stvari je imenoval živinozdravniškega nadzornika Alberta M i o r i n i j a pl. Sebentenberga deželnim j živinozdravuikom za Trst in Primorje.
Občinske doklade v Trstu. Tržaška mestna i občina je dobila dovoljenje, da sme, kakor doslej, pobirati tudi leta 1897. občinske doklade na drž. davek. Le doklada na pivo je znižana od 200^ na 100%'.
Gotovo je, da se naši izborni „občinski go- j spodarji" veselć tega dovoljenja vlade, ne verujemo pa, da bodo veseli in zadovoljni tudi — davkoplačevalci I
Darila trgovcem odpravljena. V Trstu je osnaval poseben odbor prodajalcev jestvin in kolonijalnoga blaga, ki nabira podpise rečenih trgovcev, s kateremi se obveaujejo, da od letošnjega Božiča oziroma novega leta naprej ne bodo več dajali svojim odjemalcem doslej običajnih darov, kakor : čokolade, sladčic itd. Namesto tega pa podari vsak trgovec primerno svoto denarja v dobrodelne svrhe.
Višja dekliška šula v Ljubljani se je otvorila včeraj predpoludne primerno slovesnostjo. G. župan Hribar je poznano zgovornostjo svojo v prelepem govoru označil važiust tega trenotka za vzgojo našega žeustva in po takbin vsega naroda Izrekel je zahvalo slovenskemu mecenu Gorili pil in naučuemu ministru G a u t s c h u. Slednjič je po-
zvai z&orovalče, da so se triki j: m „živio" - pomnili našega vladarja, Rav.i.ite':, .I.>. g .... Požar, je rek 1 v svojem 0>J, ai, d.t zavod juo vodile tri zvezde: Bog in veia, ljubezen do vladarja in ljubezen do lepe zein. .- slovenje.
Da bod: lema res tako, & ;<j željo Aicpamo tudi mi tu kratko vest.
Podporno društvo za slovenske visukosoIcb na Dunaju bode imelo v sob.it > 14. nov, t. !. >o sedmih zver-r svoj letošnj oben; zbor v »1 • ani Partikove restavracije, Dunaj, I. Spiegelg. -se 21. Vspored : Poročilo tajnikuvo, blagajnikovo, preglednikov, volitve, slučajni predlogi. Po oučnem /bom zabavni večer siovenskega kluba, katerega ^e.-^nejo udeležiti samo oni, ki so povabljeni ali i a po udih upeljani.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 4 ok. do 1. nov 1896: Gdč. Ant. Drnfovka blagajničariea Sežanske ženske podružnice, 50 gbi. na račun V. pokroviteljnine ; g. Vikt. Globočnik, dež. poslanec in c, kr. notar v Kranjt, 5 gld. za „Narodno šolo" v Velikovcu; slavno ureduištvo „Slovenca" zbirko 17 gold.. si. omizje stolnega župn-šča v Mariboru po preč. g. dr. Ant. Medvedu 5 gld. mesto brzojavke v Velikovec; g. Janko Žirovnik nartnčitelj v Št, Vidu nad Ljubljano, za Velikovško šolo mesto brzojavke k slavnosti 25. okt. t. 1. 42 kron, katere so zložil gg. in sicer : po 4 krone : A. Belec in Fr. Mekinec ; po 3 krone ; Gr. Malovrh; po 2 kroni: J. Žirovnik, Ivanka Zakolnik, M. Rozman, S. Jovan, A. SiČ, V. Jaklič, Pavla W81fling, Fr, Ježek, Fr. Kotnik, V. Clrman, Iv. Sever, Iv. Malinšek in Št. Vidske pevke; po 1 krono: A. Debeljak, Zofija Warthol, Štef. Pečuik, Jos. Arhar in Fr. Zajec. Vrlo delujoči podružnici na Vrhniki ste poslali 181 gld. in sicer: ženska 100 gld. pokroviteljnine ter 42 gld.Jletnine, moška pa 39 gld. letnine ; g. Robert Tominc, c. kr. poštar v Grosupljah, 1 gld. za pobita okna Velikovške šole. —
Izjavljajoč najprisrčnejo zalivalo požrtvovalno delavnim rodoljnbkinjam in domoljubom izrekamo danes nado, da se vsled otvoritve prve družbine narodne šole na Koroškem veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekša, požrtvovalnost pa pomnoži. V to pomozi Bog!	Zvršetek.
Blagaj niš fvo družbe sv. Cirila in Metoda o Ljuhljari.
Pozivi Nadzorniki in nadzornice „Del. podp. društva" se poživljajo v sejo, ki bode v nedeljo ob uri zvečer v društvenih prostorih.
Ivan Hvastja, nač. nadzornikov. Zopet kri v Skednju! Po noči med minolo soboto in nedeljo dogodil se je v sicer toli prijaznem Skednju zopet krvav zločin, kateremu utegne postati žrtvijo človeško življenje. A zločin je pokrit še tajlnatveno preprogo iu na oblastih je, pojasniti stvar, kaznovati krivca.
Pred nekoliko meseci je došel z Dunaja v bkedeuj 29!etni oženjeni delavec Jurij Zapal. Dobil je dela v Škedenjskem metalurgiškem zavodu, nastanil pa se je v hiši št. 182. Par tediiuv potem je došel z Dunaja v Trst na Zapalo v poziv 25!eini delavcc Florijan Schalik, prijatelj Zapaiov. Tudi on je dobil ilela v metalurgiškem zavodu, stanoval pa je pri Zapalu. Oba sia si bila, kakor omenjeno, tesna, iskrena prijatelja, vedno vkupe, nerazložljiva. Minolo soboto dopolunoči sta bila Zapal in Scbalick v družbi z drugimi delavci v gostilni „Al Pozzetto*. Grede domov v družbi z nekem Knorrom, sta se nekaj prepirala le-ta in pa Schalick, potem kdo zna kaj se je zgodilo ? Zapal je došel ob 2 po-polunoči domov, okolu 3. pa so našli stražarji Schalicka pred hišo, v kateii stanuje, v krvi, malo živega. Po telefonu so pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta je konstatoval, da ima Schalick ua gornjem delu trupla štiri hude rane, a da je izgubil mnogo, mnogo krvi in daje bila vsled tega le še iskrica življenja v njem. Obvezal mu je rane in ga poslal v bolnišnico, kjer so ga, ozirom na obupno njegovo stanje, prevideli sć Svetotajstvi za umirajoče. Zapala so prijeli stražarji takoj okolu 3. ure zjutraj, probudi vsi ga iz težkega spanja, Kakor se čuje, taji Zapal najodločneje, da bi bil on vbodel svojega prijatelja Schalicka iu govori, da ga je on le branil. Pred kom ? to je tajinst.veno vpraSanje, katero najde odgovora preiskava oblasti.
0 umorstvu ml&deniča Sanclna v Škednju piše „Hrvatska domovina" : Danes nam je javiti, da je umrl oni mladenič Sancin, ki je bil napaden toli kruto. Mi ne moremo drugače, nego da izre-
ćemo s dopisnikom „Edinosti* svoje soialje na smrti Mladeniča, ki je postal kakor Hrvat Ostro* man — će tndi ob drugačnih okolnostih — irtva slovenske pesni. Ta smrt nima toliko politiikega znaka na sebi, ali tndi ona nam je velik opomin, da vsi Hrvatje in Sto venci moramo začeti sloino delati, da si priborimo ravnopravnost z italijanskim livljem.
V dvorani .Slovansko čitalnico" se bodo letošnje plesne vaje vršile vsaki četrtek ob 8. uri in pol zvečer, začenši 12. novembra 1896. Priti je v spreliodni obleki.
Gg. Členi smejo vpeljati goste, ako jih pri-javijo tri dni pred plesno vajo plesnemu odsekn, da jim izroči ustopnico.
Trijo »rtvi v isti čas v jedni in isti drnžini, to je res redek slučaj. Takov slnčig se je dogodil — kakor poroča „Svjetlo* — v Mostanjn kraj Bakovca. Stanovnik Andrej Graho jo umrl dne 31. oktobra, drugi dan, na praznik Vseh Svetih, sta pa umrla njega 181etni sin in lOletna hčerka. Vse tri so zakopali v jedno in isto jamo na vseh vernih duš dan.
Koliko časopisov so tiska v jodnom lotu 7 Po najnovejši statistiki tiska se na leto okoln 12.000,000.000 iztiaov najrazličnifiih časopisov. Da si more človek napraviti pojem o tqj neizmerni količini, treba je spomeniti, da bi se s temi časopisi pokrila površina 30.000 štirijaških kilometrov. Tehtal bi ta papir 781.240 metričkih centov. Ako bi se ta naklada tiskala na jednem samem stroju, ki bi izmetal vsake sekuude po jeden iztis, bi imel ta stroj posla ravno 333 let! Vsi ti listi, zloženi jeden na druzega, dosegli bi visokost 80.000 metrov. — Denimo, da bi vsak Človek posvetil za čitanje listov le 5 minut na dan, iznašal bi las, ki bi ga vseutaupuo prebivalstvo zemlje potrošilo v jednem letu za čitanje časopisov, nič manj nego 100.000 let!
Razmerja narodnostlj. Nemški učenjak prof. Sehoeling je obelodanil novo statistiko o prebivalstvu zemlje. Ta statistika se obzira tudi na narodnosti, oziroma posamične drŽave. IzraČunil je, da na vsakih 1000 Evropejcev pride 262 Rusov, 139 Nemcev, 116 Avstrijcev, 107 Francozov, 106 Angležev, 74 Italijanov, 48 Španjcev, 37 Belgijcev in 111 različnih drugih državljanov.
Ciganov romsn. Pred nekaterimi leti se je neka mlada, bogata, nezavisna vdova, lastnica hotela v Parizu, strastno zaljubila v 261etnega cigana, ki je bi! član oigauske glasbe, ki je dajala vrsto koncertov v nje hdtelu. Lepi vdovi je bilo lahko pregovoriti cigana, da je zapustil družbo in se naselil pri njej. Cigan je iuiel sicer v Budimpeštanski županiji ženo in tri otroke, toda ta ciganka je dobila od vdove 20.000 frankov iu je za to ceno dovolila drage volje, da ji mož ostane pri lepi vdovi v Parizu, tudi če se ue vrne nikdar več. Za cigana je pričelo v Parizu krasno življenje ; nastopal je kakor pravi, pravcati gospod, posebno se je mnogo bavil s konji in vsakojakim .sportom*. Na stavah pri konjskih dirkah in pri igri v „salonih" je izgubljal ogromne svote denarja. Tako je minolo ciganu devet let razuzdanega življenja in v tej ddbi je bivši eigan zapravil zaljubljeni vdovi skoro poldrugi milijon v gotovini. A ostalo je še par milijonov, toda cigan se jih ni mogel lotiti, ker se je vsled nerednega, razuzdanega življenja njega lotila jetika. Kljub u vsej ljubeznivi postrežbi in požrtvovalnosti njegove ljubice umrl je, ne še 35 let star. Iu tako je končala smrt ciganov roman in vdovi sladki san.
On na dela po noči 1 Operni pevec M. je bil letos na deželi na dopustu. Nekega jutra je čul oi daleč lepo peti zvonkim tenorom. M. se je po glasu približal mestu, kjer je čul petje in glas ga je dov6l do novo zgrajene krčme, ki je vsa dišala po novih barvah. V tej hiši je delavec, sli kaje strop, prepeval tako krasno. Operni pevec M. se je približal slikarju in mu rekel: , Vi imate krasen glas. Dajte si ga izšolati, pa postanete umetnikom!* Slikar mu je odgovoril, da je že umetnik iu sicer v alikaniu. Na to mu je omenil pevec: „A Vi niste čperni umetnik!" Sedaj mu je odgovoril »Hkar: „Gospod moj, jaz sem se izučil samo dostojnega rokodelstva!* Pevec je hotel slikarju se dalje prigovarjati, toda le-ta ga je vprašal: „Prosim Vas, mar se v gledališču ne poje cel6 preko desete are ?* Ko mu je pevec to potrdil, rekel je slikar:
„No, vidite, to ni nič zame. Po noči naj človek spi ia jaz po noči n« delan za nobeno ceno!*
Dadttiaa 7 milijonov. Siromašna obitelj Kim v selu Derecake, Biharske tnpanije na Ogerskem, podadovala je nepričakovano ogromno svoto 7 milijonov gold. Jeden člen te obitelji izselil se je namreč leta 1860. v Romunsko ia od tega časa ni bilo več aliiati o njem. No, sedaj jo došel glas, da je dotičnik nedavno umrl na Romunskem in da je ostavil okolu 7 milijonov premoženja. Glava obitelji Kim in glavni dedič je železniški sprevodnik Martin Kam. Mož pa je obesil železniško službo na klin, čim je dobil v roko poziv oblasti, da naj nastopi dedščino.
Sodnijsko. Tukajšnje sodišče je obsodilo vče-jaj v nejavni razpravi 391etnoga brivca Angela C o m e 11 i j a iz Trsta saradi raznih brezsramnih činov, storjenih na škodo nekaterih dečkov, na 15 meseeev težke jefie. Comelli je bil že 1. 1888. obsojen na leto dnij ječe radi jednakih grdobij.
Medvedjo v Bosni. Vaclav Adamec, častnik v Viiegradu na Drini, je ustrelil te dni dve uri od Višegrada jednim hitcem staro medvedinjo, ki je dalje časa vznemirjala okolico Suhegore in prov-zročila mnogo škode. Iz Višegrada javljajo nadalje, da se v okolici Volovice pri Rudi, Babine Gore in Ljeske klati več medvedov, ki provzročajo mnogo škode.
Utibotapljon ipirit. Finančni organi na Kati-nari so zasačili predvčerajšnjem nekega moža, ki je navidezno vozil zelenjavo v mesto, toda pod isto bilo je skritih 165 litrov špirita. Zaplenili so voz, špirit in oslička, ki je bil vprežen v voz in tako postal sokriv tihotapstva, ne da bi kaj znal o tem.
Smrtonosne mahe. „Egyetartes- javlja iz De-brečina: Vodja lokomotive kr. ogerske državne železnice, Štefan Farkaš, je šel na pogreb nekega svojega prijatelja. V sobi, kjer je ležal pokojnik, piknila je Farkaša muha. Po kratkem času zateklo je Farkaševo lice, lotile so se ga velike bolečine in ko je došel zdravnik, je konstatiral, da jeFar-kašu zastrupljena kri mrtvaškim strupom. Izza malo časa je umrl nesrečnež.
Najnovejše vesti.
Gorica 10. Marani izvoljen 855, Bujatti je dobil 760 glasov.
Bsrn 9. Švicarski gospodarski departement je zopet prepovedal uvažanja živine iz Avstrije radi bolezni na parkljih in gobcih.
Srsdec 9 Po oficijelnih podatkih znaša Število armenskih begunov v Bolgarski 11.500.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
Trrfovinak« bpiojavk« In v««tl.
x}uuimp®Jt». Pšenica w jmon—'— —•— rB-iim* ta »pomlad l*9H S.0« do 8 07 Oves spomlad 5'»9—« 01 l'.f. 7.n spomlad «.89—6.91. Koruza u\ maj-juni 1697. 4.16-4.17 i'irtut«..	Oil 7 s : :'. 7 85 — 7-90 ou . i.o,
7.95—S'—.. «»'t ■>(■ ki: l. 8 00—805 od 81. '.i. f. 8-10
815 , '»I tSf Kit. n». .--. W'4»I» 5*10-8 —
|.r<»»» 5 15- 5-30
Pšenioa: Dobre ponudbe, živahno povpraševanje. Prodaja 40.000 met. s.ot. 5 nov6. draije. — Drago vrste iita nespremenjene. Vreme : oblačno.
Pra^a. Ner»»-inir»iii »ladkor tor. IJ'25 november* deeombor 12 80 stalno.
PritK*. Ceutrifagal uovi, pu>itavlj»e » Trsi i v uri ko rr«iti odpošiljat«* precuj 34' — —•— Ct»nna»»»
85---—6*i»orm 36*—"--• —. V glnvah Hortib 37-60-*—
davf«. Kn«"* *n'i»o« aon.i	<n november 84*50
rt- niaro ({5. . mlačno.
£ ' uuoii • november —.— dee. »3-26 samare 1897. f. 59.50, »a j aH 54.—._
DancO»<m f> bovMi lO. novembra laoa
Driavni <lolg v papirja „ v srebra
A »KtrijiO * tftnta v j'laiii , „ » kronan
Kreditne akcijo , . , London 10 Let. . . Napoleoni ... 80 mark 100 Hali. Ur
danes
101.25 10130 122.45 101.05 30V40 119.85 9.53'/, 11.76 44.52'/,
včeraj 101.85 101.35 1-22.25 101.05 886.75 119 85 9.5» 11.7« 44 45
Oznanilo.
Dajo se v najem posestvo v lepi legi, z rodovitnimi njivami. Hifta in gospodarsko poslopje sta v prav dobrem stanju. V pritličju hiSe so obokane kleti. 2 sobi, kuhinja in soba za trgovino z magazinom. V prvem nadstropju so 3 velike sobe z vso hišno opravo. Hlev za govejo živino in konje je obokan ter se zraven vodnjak z velikim sadnim vrtom in prostorom ze trgovino z lesom. Vse posestvo je pri glavni cesti ter pripravno za krčinar-stvo in vsakovrstno trgovino.
Najemniki naj so obrnejo pismeno ali osebno na lastnika:
JANEZ OBLAK, t Grahovem, pošta Cerknica.
8.50 predp. 8.3» „ 440 popol. 7.80 .
9.20 popol.
8.05 predp 9.50 „ 11.15 „ 7.05 popol. 9.45 „
A«l«anlo*. (Postaja pri ■▼. Andrejo Od dni i. oktobra 199*.
ODHOD:
v Herpelj e, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. * Herpelj«, Roviaj, Polj, Divačo in n« Daaaj v Herpelje, Divačo. Dunaj Pulj in Rovinj, v Herpelje (ia od Herpelj b no vlak ? Pulj, Divačo, a« Daaaj, v Beljak.) Lokalni vlak eb prazaikih: v Divačo.
DOHOD: iz Ljubljano, Divnče. Herpelj. iz Pulja, Rovinja, is Herpelj, Ljubljane, Dunaja, it Pulja, Ljubljane, Dunaja, brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: iz D i vate.
8.36 popol.
b) Jnina i«l«anlosi (Postaja južne želetnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brsovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popoL omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibns v Nabreiino, Videm, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dunaj, sveza z Reko. 8.05 „ brsovlak aa Dnnaj. zveza s Peito, Reko 8-05 „ brsovlak v nabreiino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miinzuachlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak is Mttrsznachlaga, Beljaka, itd, 7.30 „ mešani vlak is Milana, Vidma, Nabreiino. 8.85 „ brzovlak ii Kormina, 9.25 „ brzovlak i Dnnaja. 10.20 „ poštni vlak x Dunaja, tveza s Reko. 10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibns iz Rima, Benetk, Nabreiine.
5.40	popol. poštni vlak t Dunaja.
7.36 „ omnibus is Verone, Kormina, Nabreiine.
8.41	„ brsovlak is Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine; -8.5S „ brsovlak s Dunaja ivesa t Reko.
Tedenski vlak:
ODHOD.
7.50 pop. (sreda; ekspres v Ostende.
DOHOD.
9.— predp. (sreda) ekspres is Ostende.
Spodaj podpisani, raznašalec našega lista, ki je zajedno 1U?SUP9 priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani	Friderik Cotfa,
vratar hiše it. 8 ulica Solitario.
Koncipijenta
vsprejme takoj dr. Gustay Gregorin via Molin
piccolo štev. 3. Plača po dogovora.
je razpisana v „Tržaškem Sokolu". Natančneje je poizvedeti od staroste društva.
Dr. Venceslav Svoboda
zdravnik
Via delte Poste nuove š. 6
ordinira predpoludne ud 11. do 1, pop. popoludne „ 3. „ 4. „
Teodor Slabanja
srebar v GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
se priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij ix i-isiega srebra. al|.aka in medenine, kot: moii-štranc, kelihov, itd. itd. po najniAji ceni v najnovejših iu lepih oblikah. Stare reči popravim ter lili v ognju posrebrim iu pozlatim
Da si Miimorajo tudi meni premočne crkve omisliti razne crkvene stvari, po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoj' stavili. Ilustrovani cenik franko.
Pošilja vsako blago dobro apravljeno in podtiune franko! _ 2 24
Zaloga pohištva
tvrdke Alessandro Levi 31 in z i Trst, Vi" Riborgo, 21 In Plazza Veochla št. 2
Zaloga pohiatva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato Bkladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje iluHtrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se purnik, ali iu železniško postujo, ue da bi za to ratunil stroSkn.
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.