Cr^
=7/
Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

r
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only" Slovenic daily"
in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.

rXUEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Xltm4 M Second-Class HatUr, September «1, 1303. a* tka Port Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 264. — ŠTEV. 264.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 10, 1908. — TOREK, 10. LISTOPADA, 1908.
VOLUME XVX — LETNIK XVL
Povratek prosperitete. Izjava bankaijev.
IZKAZI BANKARJEV SO JEDINI V TEM. DA SE JE ŽIVAHNOST NA OBRTNEM POLJU PRIČELA.
Vsi pesli zahtevajo obilo denarja za nadaljni razvoj in kupčija je živahna.
NOVA NAROČILA.
M i nolo nedeljo si imeli baukarji svojo sejo i rt len; plodom se je mnogo izvedelo, kako bitr«. >e je na obrtnem in trgovinskem polju v-e spre-obrnilo na bolje. Vsi navzoči so pov-darjali. da -«> >-1 i v rr.innlem tednu bolj napredovati, kakor kedaj |>opre-je in vsi so jeditii v tem, da l>o le trgovina. kakor tudi obrt stalno naraščala. V vseh denarnih zavodih v New Yorku. so bili bančni depoziti tekom mirudega tedna za *17.<HHUMH> verji, kakor v prejšnjem tednu. Tudi v Clearing House je bil pronvet v gotovem denarju tekom tedna za 3 milijone dolarjev večji. kakor teden popre^je. Vsi veliki trgovci in podjetniki v našem mestu so dvi^rnili velike svote >voj:li de]*>zitov, koji lenar ln>-ti i -e.la; ,.i! '•!• \ «■••>. t: *n t r:" ivini. čc-sr lo-r :;i i <io hoteli riti. ker ni-o p ":. kolo i>o I'* izvoljen predle 'nikoli'. Xii'!a':t' - t;i i- rn-elmrki d\:g.' . H !	1« 'a. ko.;.-3« -»
na ■ ! v de k« ;e so sedaj pri-«"i-.pet in. \n i- -ii hitro naraščat i.
Obrtno ]»!ohuit ii 'e -e ie pričelo p.tv^odi in ne le v New Vorku, kajti na milijo::» dolarjev, ki so dosed a j le/a.i m ii o nedotaknjeni in ne da bi pri a-a!i kake obresti, -e je že tekom minoleira tedna naložilo v razne posle. Oni ljudje, ki so bili še od lanske pan: k«' pre .-»t raštui. tako. da so hranili >voj denar do t«, ga pričenjajo n«i-iti na/a.j v banke in v hranilnicah v nameni mestu je sedaj nad dve milijardi pri hranjenega le-narja ta-kozvanih srednjih ljudi.
Po volitvah so v^e velike tovarne dobile vse polno novih naročil, mnogo denarja gr*1 sedaj tudi na deželo in v drujre države, kajti povodi se je prijelo 7 delom, koje je dosedaj doiaro r-a-a počivalo.
Prosperitet a bode splošna, tako se izražajo vs; veliki finančniki, to te:n bolj. ker se vse bančne napake, koje so bile povodom krize odkrit". *edaj o«lpra vi jene. tako. da je baza za nadaljni napredek povsem zdrava.
Pit*Jmnr. Pa.. 0. nov. Tekom prhi Inj'h dveh tednov se prične v desetih velikih -teklarnah zopet s de-lort -:ci i \ I Vnnsvlvaniji. West V: i ir' • i j'. M;nv!andu in In liani. Vse t<* t '\ a v; «• - !ast Nation&l (ilass Co.. k: -edaj /e v rokah receiverja. in v njih * e | n t več mesecev ni delalo. I a-oniki h o lov so sedaj sklenili, da prič; o z di I« ii . ker sedaj, ko je bil Tafl /vi !jen predsednikom, je pri-<"ak vati ubilo dela. tako, da bodo budi dol rovi dmžbe kmalo poplačani.
\t 'a: 'a. < a.. 0. nov. Harvie Jordan. pred s« Inik organizacije lastni-' 1 o:* ■ a/evih nasadov na našem ;ugu, ra/nanja. da bode cena bombažu v kratkem poskočila, kajti tekom za In,jih par tednov se je v lMunbaž i alo/.ilo milijone dolarjev, tako. da se bode letos delalo v vseh predilnicah in tkalnicah na severu in na jutru.
W. J, Bryanov poraz in huda zima.
NEK PROROK V NEW JERSEYU TRDI, DA MORAMO PRIČAKOVATI HUDO ZIMO, KER JE BIL BRYAN PORAŽEN.
Tudi krompir se je pripravil na hudo zimo ter si omislil debelejšo lupino.
Zopet velika prevara z rudniškimi delnicami.
GOLJUFI SO V NEW YORKU PRODAJALI RUDNIŠKE DELNICE ✓IN DOBILI OBILO DENARJA.
V našem mestu so imeli na 5. Ave. svojo pisarno; na stotisoče dolarjev pridobili.
RUDNIK BREZ VREDNOSTI.
Streljanje vsled volitev.
V Edwardsville Ala., se je dijak James Vaughan s svojimi prijatelji spri radi izida zadnjih predsedniških volitev. Vsled teira je pričel na nje streljati in je dva ustrelil ter tri nevarno ranil.
Cena vožnja«
Parnik A v^tro-American« JSrte na dva vijaka
ALICE
odpluje dne 11. novembra.
Parnik vozi 14 dni v Trst. Votuji listek TTelja iz New Yorka:
do Trata ali Reke..........|28.00,
do Idnbljane ..............1*8 JO,
d« Zagreba ...............
Montelair, X. J., 9. nov. V bližnjem (.reenwood Lake živi farmer imenom Columbus Roarty. ki je dale«"- na okrog znan. kot najboljši vremenski pro rok. dasi ravno nima na ra/.polasro nikakih inštrumentov, ka-koršnji >o v rabi pri vladmih vremenskih opazovalnicah. Imenovan: Columbus Roarty izvaja iz tega. ke*r je bil demokratični predsedniški kandidat William Jennings Bryan pri zadnjih volitvah /,oj>et poražen, kakor tudi iz dej-tva, da ima njegov letošnji krompir izredno defoelo lurpi-no.in bolj suho "'meso", in končno, ker so veverice letos nabrale mnogo ve"- kostanja za zimo vanje, kakor druga leta. da bode letošnja zima mnogo hujša, kakor je bila ona prej--njih let. ljudje, ki poznajo Colum-■m a Roartvja m* mu in* -mejejo kaj-..	vsakdo ve. da je v resnici
i- inn tiiko vreme, kakoršnjesra na-•ani ('olumbus Roarty. V" ne :elj.» se je Koartv mu lil lu-a: :n .ied drugim je dejal: "Ste li •« (-in; opazili, da smo imeli ved*io ■/ii- inu bu-do zimo. kadarkoli je bi: !:>an pri predsedniških volitvah potu* n ? Jaz sicer ne mi>lni\ da Biy-■o n- p,.raz vpliva na ves« d je, toda e iii«'. iadar je b:! pri volitvah pose-an, si no imeli iz>re dno hulo zimo.
ti i ira jaz visoko cenim, kot i./boljšega vremenskega pro rok a in » aKivati bi bilo. ak<» I»i jk> preteku -tirih iet zoj>et ne kandidiral za pred--e Iniško mesto.'*
Za -voja vremenska prorokovanja »a Roartv ne potrebuje samo Wil-!iam -Fennimrs Brvana, temveč tudi aipir. ki rasi*.- na njegovem judju. V v letošnji krot'4>:r ima izredno lehelo lupino in iz tega izvaja on, da bode zima huda. ker i:ia«"e bi si krotn-pi- g.itovo ne omislil tak«> dobro ««-i;o. I'oi«*g tega je ]>a tudi dognal, a •> -i let«i- veverice omislile iz lat -veejo zalogo živeža za zimo vanje, r druga leta iti to je še najboljši ;o:iak za hudo in dolgo zimo.
Razstrelba dinamita v Montrealu, Canada.
V MONTREALSKI LUKI JE ZLETELO POL TONE DINAMITA V ZRAK; ŠKODA JE VELIKA.
Vsa okna v okolici skladišča dinamita so pobita; ponesrečil ni nihče.
VZROK NEZNAN.
Montreal. Canada, 0. nov. Včeraj je tukaj zletelo v zrak pol tone dinamita, ki je bil last obi-ežne oblasti in -hranjen v nekem skladišču blizo Inke. Razstrelba je bila tako jaka. da se je vsa okolica- stresla in da jo je bilo slišati po vsem me.-tu in okolici. Skladišče, v kterem je bil shranjen dinamit je .-talo na Commissioner St.. toda od skladišča ni ostalo niti najmanjšega sledu in tan:, kjer je stalo poslopje, je sedaj le velika jama v zemlji. V vsej okoliei imenovane ulice ni ostalo niti jedno okno neipoško-dovano in celo po par milj oddaljena okna so popolnoma razbita. Tudi stene nekterih hiš so poškodovane in pri tem je čudno, da so bolj oddaljene hiše bolj poškodovane, kakor onef ki so bile v neposre-dnej bližini skladišča. Na v^eh hišah na St. Paul St., kjer so nastanjene vse večje trgovine, ni ostalo niti jedno okno celo.
Sreča v nesreči je bila, da ni bil pri razstrelbi nihče ranjen, kajti v skladišču ni bilo niti jednega človeka, ko se je pripetila razstrelba.
Zvezine oblasti so te dni prišle zopet na sled velikej prevari z rudniškimi delnicami in ta prevara je tolika, da je glavni poštni inšpektor Maver izjavil, da kaj tacega še ni prišlo na dan, odkar on službuje, in «la se tako očitnega goljufanja sploh še ni pripetilo v Zjed. državah. Lopovi so nameravali potom prevare pridobiti velikansko svoto v znesku $152.000.000 in to bi gotovo tudi dosegli, ako bi jim oblasti še pravočasno ne prišle na sled in jim preprečile nadal.jno poslovanje. Oblasti so namreč prišle nepričakovano v urad imenovane prevara n take tolpe, ki so se nastanili v hiši 576 5. jCvenue v New Yorku. Tu so zaprli tudi tri lopove, in sicer Ijouis A. Prince, J. Walter Laliaree in Cranston Thomasa. Policija išče sedaj še je« I nega lopova nue.ium Manmda. ki se pa se<laj mudi nekje v Mehiki.
V hi <la je preiskovala poslovanje lopovov že leto dni. seveda tajno, in se je za to za«levo celo tako zanimala. «la je poslala ^»osebnejra sv«»je-ira inšpektorja Hamiltona v Mehiko. o«l kjer je slednji poslal v nede'jo vladi dolgo brzojavno poročilo. 1 'o-sledica tega je bila. da so oblasti takoj odredile aretac;jo goljufov. — poštni inšpektor Kineaid. ki se je povodom hrvatske Paname v New Vorku tudi zavzemal za prevarane Hrvate, je dobil nalog, naj u«l«*re v urad omenjenih delniških goljufov. Svoj«, nalogo je izvrstno izvršil, kajti zaplenil ie na stotine denarnih nakaznic in na tisoče pisem onih ljudi, ki so se«lli na limaniee goljufov. Vse to j<* odnesel seboj v poštni nra«l in to bode služilo kot corpus delicti pri sod ne j obravnavi proti goljufom. — Jetnik«* so zaprli v glavno policijsko po~t:-.jo na Mulberry St. Sodišče ni d«»h»čilo za lopove nikake jarnčeviiie. ker ve. «la bi lop«»vi takoj jamčevino pustili in ušli.
(lil juti so izvrševali svoje prevare s tem, da so rabili ime poštene in 1 stare tvrdke Mutual Trust Company ' of Mexico, kteiv sploh ni na vsem 1 svetu. I^opovi so svetu javili, da so ! lastniki znanih- mehikanskih rudni kov zlata, imenom Dos Estrellas, toda njihovi rudniki niso bili tam. kakor se nahajajo pravi rudniki tega imena.
Delnice, koje so goljufi prodajali, so bile krasno slikane in z zlatom tiskane. Z njimi so obljubovali naravno tudi velike dobičke in divi-dende in ljudje so sedali na lim. kakor muhe na tanglefoot, kajti že tekom jednodneme preiskave so na pošti dognali, da so lopovi na ta način pridobili stotisoče dolarjev denarja. Za prvih pet let. so lopovi jamčili 24 odstotkov dividende in za kasnejšo dobo 40%. Te dividende so potem tudi izplačevali svojim žrtvam, in sicer iz njihovega, lastnega denarja, tako da so ljndje potem še večje svo-te pošiljali za delnice. Brezdvomno bi lopovi dobili par milijonov dolarjev, ako bi jim oblasti to ne preprečile. Njihov rudnik v Mehiki ni nič druzega. nego 50 čevljev globoka luknja v zemlji, v kterej delata dva prospektorja.
Na jednak način se je pri nas že varalo po vseh krajih in vsakdo se še spominja prodaje delnic za neko parobrodno družbo ki ni imela niti parnika. ki je pa vendar znala tako poslovati, da so njene delnice glede cene "poskočile". Kljub vsem svarilom pred delnicami, ki niso na borzah registrirane, se še vedno najde mnogo ljudi, ki radi sedajo na limaniee in se tako yjrav lahko ločijo od svojega težko prislnženega denarja.
Južne republike.
Volitve na Gubi.
V SOBOTO SE VRŠE NA CUBI PREDSEDNIŠKE VOLITVE, KAKOR TUDI VOLITVE V KONGRES.
Z 1. januarjem postane potem Cuba zopet neodvisna in samostojna republika.
VENEZUELA IN NIZOZEMSKA.
-o-
Havana, Cuba, 9. nov. V sol>oto se vrše na Cubi volitve predsednika, podpredsednika, senatorjev in članov dolenje zbornice cubanskega kongresa. Novoizvoljeni predsednik in kongres .prevzameta potem vodstvo republike dne 28. januarja 1909 in istega dne se preneha iiitervetncija Zjedi-njenih držav. Novi predsednik prevzame preu~_	. j~"uar-iein in od tega dne naprej se bode potem štela Cuba zopet med neodvisne in samostojne republike.
Na čelu konservativne" stranke .je se la.j general Mario Menoeal kot predsedniški kandidat. Za podpredsedniško ne-to kandidira dr. Rafael Montoro. Prefl.-edniški kandi«lat liberalne stranke je general Jose Miguel Ci.irez. loi-im je njegov prejšnji nasprotnik Alfredo Zayas. j »odpre f-ed:;iški kardi«lat.
i V*, vizoi it" na vla la je nrrremla vse jHitrobno. tako. da re b«»d«> volitve vršile mimo in na jM.iten način. Politični vodje -o izjavili, da se bodo ,'udskej v«dji bie/.]>- •^'« jn«> udali. kar -»•učenja, da ne bodo pričeli z revolucijo. v slučaju, tla bi bili pri vol:tvah i pina'-eni. Platformi «»1m'1i strank >ta ! -koraj popolnoma jednaki. t)be sta s; j >';:h'/.ili za g?avu«» nalogo vzdržanje republike. jednakopravno-.t vseli državljanov in skrb za napredek polje-del-tva, trgovine in obrti. Obe stranki sta za t<». tla -e vzdržujejo iskrene razmere s Zjed. državami.
Wiilemstad. < "uracao. nov. Tuk. lcolonija'na vlada je prepovedala nadaljni izvoz orožja in streljiva v Venezuelo. Blokada Nizozemske proti Veneziwli <«- se vedno ni pričela, pač se j»a naznanja, tla ln> lo nizozemske vojne ladije. ki -o zbrane v tuk. luk v i.r::ticem odplule na .križanje ob ve ■:*.iu* skem obrežju, kjer osi a n« i o to-•. hko r-asa. <la d« be nova povelja.
Revolucija in boji
v Herceg-Bosni,
AVSTRIJA JE V VEDNO BOLJ NEVARNEM POLOŽAJU. DOSEDANJE VOJAŠTVO V BOSNI NE ZADOSTUJE.
Vest o napadu na avstrijsko posadko v Konjiču se potrjuje.
AMERIKA PROTI AVSTRIJI.
I '
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejii dnevni tisti
SIN USTRELIL OČETA. Eodbinska žaloigra v Elizabeth, N. J.
Albert Metzger jr. je v nedeljo v Elizabeth, N. J., streljal na svojega očeta, kteri se sedaj bori z življenjem in smrtjo. Sina so takoj zaprli in sedaj izjavlja, da je streljal na očeta, ker je branil pred njim svojo mater.
Oče je po zatrdilu sina in matere v novejšem času mnogo pil in je svojo ženo čestokrat brutalno napadel. V nedeljo zjutraj se je vrnil popolnoma pijan domov in je pozval svojo ženo, naj se obleče in pelje z njim na sprehod. Žena ga je skušala pomiriti in ni hotela iti z njim. Vsled tega je prijel svojo ženo za vrat in jo pričel daviti. Ko mu je ušla, je vzel iz žepa revolver in je ustrelil na njo, ne da bi jo pogodil. Predno je pa v drugič zamogel streljati, je vzel njegov sin iz žepa revolver in pričel na očeta streljati; štiri kroglje so po-go«lile očeta, ki je tako ranjen, da ne bode več okreval. Kam privede Človeka pijančevanje!
Dunaj. 10. nov. Tukajšnje časopisje dosedaj še vedno ni smelo poročati o napadu na avstrijsko posadko v Konjiču v Hercegovini, dasirav-no se ta vest v vsem obsegu potrjuje. Časopisje le na kratko piše, da postaja položaj v Herceg-Bosni za Avstrijo vedno nevarnejši. Vlada se je sedaj prepričala, da za pomiritev Ilerceg-Bosne nikakor ne zadostuje 120,000 vojakov in je prisiljena poslati tjekaj novo vojaštvo.
O napadu vstašev na avstrijsko vojaško posadko v Konjiču se danes šele sledeče poroča: Vstaši so posadko v Konjiču, kjer so nemški govoreči vojaki, napadli v noči predvčerajšnjim. in sicer od vseh strani hkrati. Posrečilo se jim je vojašnico z dinamit om }>«»iriiati v zrak in pri tem je nad 200 avstrijskih nemških vojakov «d ležalo na nn-stn mrtvih. K«d• ko je uijenih. ne poroča, vendar pa
! n	b»ti š'ev-1-« ranjencev zelo ve-
liko. V posadki j* z.ivhnhila nepopisna z:i<< šnjuv a. »oda koie-no. 1< > so | vstaši >.* «..išli. so -■* vojaki zbrali in i priče! 7..1 -1 • h \a:i vsiase. N:*ko! "o> i so ii! us i«'l li. iii<:;i ve." i na j«* u-dn i v go;«'t je. ka-uor jim :n > v jsko \ o-i jašt v > :••. m. r<* si« d;t i. j A v s: j i j ka \ lada i«- tudi razočarana ra«li Amerike, kajti vse dosedaj je n isliio. da se !m>«I«» Zjed. ilržave zadr:ale neutralno. Sedaj se je pa j pokrzalo. da so Zjed. države, vzironia vsa ameriška javnost na strani za svol »<ltp se boref-ih Bošnjakov in Eer-egovcev, kakor ttnli na strani p; a ičnih zahtev Srbije in Črne flore. Vrhu vsega tega se pa danes p- i-oča. da je tudi vlada Zjed. držav ravno takega mnenja, kakor prebivalstvo Amerike, kajti washington--!-; vlada je sklenila že te dni na Li-*;nju v Črni Gori ustanoviti svoje pcslati.š!vo. To dejstvo smatrajo pri du::ajski vladi kot očitno znamenje. «la -e je tudi Amerika nle«le Balkana pr družila Rusiji. Angliji, Franciji, Hh'liji in balkanskim državam.
1'elgrad. 10. nov. Dasiravn<» je vlada mirna in skuša ljudstvo miriti, se slednje ne zmeni mnogo za vlado ir. vedno bolj burno zahteva, da prične Srbija vojno proti Avstriji. Te dni se je vrnil kraljevič Gjorgje v Pelgrad in vojna agitacija se je ta-kaj zopet pričela, kajti Srbija je Rusiji v slučaju, da prične vojno proti Avstriji, obljubila vso mogočo pomoč. Srbiji je zagotovljena tudi moralna pomoč od Francije in Anglije, fako da Nemčija ne bi mo<rla pomagati Avstriji. Navdušenje za vojno je tudi radi tega narastlo, ker je prišlo v deželo vse polno vojnih potrebščin preko Turčije, tako da ima Srbija sedaj vsega v izobilju. Sedanja vlada je še vedno proti vojni, toda nikakor ni izključeno, da bode morala vlada odstopiti, ker je prehladna v narodnih zadevali.
Vsa Evropa je zopet proti Nemčiji.
NEMŠKI CESAR MORA OD SVOJIH ZAHTEV NAPRAM FRANCIJI ODSTOPITI, ALI PA PRIČAKOVATI NAJHUJŠEGA.
Anglija in Rusija bodeta podpirala vse francoske zahteve.
VZRUJANJE V BEROLINU. -o-
London. 9. nov. Spor, ki je nastal med Nemčio in Francijo radi tega, ker je par francoskih vojakov vzel nentški konzul v Casablanei v svoje varstvo, je mnogo večji, kakor se priznava v Franciji in Nemčiji. Zadnje dni se je tukaj že govorilo, da pride radi tega do vojne med Nemčijo in Francijo, dasi ravno pride končno najbrže do sporazuma, kajti Nemčija bode prisiljena odnehati od svojih zahtev. V tuk. vladinih krogih, so sedaj uverjeni. da bode nemški cesar ki še vedno vztraja pri svojej zahtevi, v kratkem postal za novo blamažo bogatejši. Nemčija bode prisiljena odstopiti od svojih zahtev, koje je -tavila radi imenovanega dogodka. Franciji kajti Anglija in 7. njo zajed no tu li Rusija, sta že zavzeli tako dipiomatično stališče, da se Nemčija mora umakniti in udati. \ Nemčiji so že dobili obvest il, da je Anglija piiptnvijenn vdeh/.iti eventuel.ie v..i:;e iH-d Net;	Fr:"'c:j«» in -i-
rc r i:a tia. : Ki a e .e i: -e aj -»* im:-: >'-a. !.• boite tudi i.it- a " • -: >riia. !;i':o. da bi se Xeti.":;:i morala Ixulti na tri fronte. Iz l?c:i.;ii:a -e i ine.-. p«>: a. -!a ie sien.~';i e« -ar pričel di v -.jar it. li af re v <'a-:'.!jl.«nci le radi t; ga. da bi sv t nekoliko pozabil o njcirovej blamaži. kojo je d«»živel s :<-t: . .Ia je izdal nemške državne taj-1 nosii i-ii vojne načrte, koji so bili naperjeni pr«*ti Amrliji. T«» je storil le radi tc-ira. da 1>: pri.hdjil Francijo za Nemvijo in proti A.ejrliji, t«><la pri ten: se je kruto varal, kajti zveza med
Iz Avstro-Ogrske. Nemška izzivanja.
NEMŠKI DIJAKI IN PROFESORJI V PRAGI ŠE VEDNO IZZIVAJO. ODSTOP SENATA.
Novo avstrijsko ministerstvo je le težavno ustanoviti. Jugoslovanski minister.
URADNIŠKI KABINET. -o-
Dunaj. 10. nov. Izzivanja nemške druliali, zlasti pa nemških dijakov in profesorjev nemškega vseučilišča v Pragi, so še vedno na dnevnem re fta in položaj postaja vedno b«»Ij nevaren, kajti Čehi -i nikakor ne mort jo dopustiti po vladi podpirana izzivanja. Kjerkoli se p« »j a vi kak nem<!<i izziva«'- s svojimi trakovi v nemških barvah, ga množica napade in prežene. Policija ima vse polno opraviti, da čuva nemške pritepence.
Sedaj so se pridružili dijaškim iz-zivačem tudi njihovi profesorji, ki so že naučnemu ministerstvu naznanili, da bodo o«lst«»pili. ako jih vlada ne čuva.
\ lada>e ne upa več nastopiti proti Cehom, to tem bolj. ker še kabinetna kriza ni končana, in ker ima vlada 1 vse jwdno opraviti tudi z Jugoslovani 1:1 7. pretečo vojno. Takih zmešnjav že dolgo ni bil«» v Avstriji in vrhu tega preti Še vojna, kojo pa parlament najbrže ne bode odobril. Novega
Ir.neia dosedaj -e ni-«^ u-tanovili in tako d' hi Avstrija zopet uradniško n:inister>tvo.
Graft v Canadi.
Quebec, Que., Canada, 9. nov. Pri upravi canadske mornarice so prišli na sled velikim prevaram in posledica temu je bila, da so odslovili 28 poduradnikov. Pogodbeniki so morali uradnikom za vsako stvar, kojo so prodali vladi, dajati uradnikom provizijo. Odškodnino za to so dobili na ta način, da so vladi vse predmete dražje prodajali, nego zasebnikom.
Bančni predsednik v ječo.
Denver. Colo., 9. nov. Predsednik bivše državne banke v Rocky Fordu, John E. Goddingje je bil mrnolo soboto obsojen v osem do desetletno ječo, ker je nezakonitim potom rabil bančni denar za svoje privatne svrhe. kar se mu je pri sodišču dokazalo. Obdolžen je bil tudi, da je sprejemal depozite še potem, ko je vedel, da je bankeroten.
Banka v stiskah.
Kansas City, Kansas, 7. nov. Tukaj so nepričakovano zaprli Citizens & Farmers banko. Kaj je bilo temu vzrok, se dosedaj ni moglo dognati in tudi o njenem finančnem položaju ni nič znanega. Predsednik imenovane banke biva v Kansas City, Mo.
I A mrl i jo in Francijo je -edaj jačja. j nciro je bila preje in N"em»-- ja. je bol j j osamljena, kakor kedaj v prejšnjih j ea-ih.
Nek minister Anglije, je dane- iz-I javil 1 "Mino!: petek je Kvropi pre-I tila velika vojna, ki je bila ni:i«»ir«» i ho'- blizo. kakor nekler: važni ev-I rop-ki državniki mislili. Nemškemu j cesarju ni ostalo nič druzega, nego ^ udali >e v-*'?n zahtevam Francije, ali pa pričet i z obupno vojno, v ko je j bi bila Nemčija poi|xdnoma poražena.'*
Paris. nov. Iz Nemčije se poroča. da tamkaj vlada še vedno velika konfuzija radi cesarjevega nepremišljenega nastopa v zadevi Casablanca in «la pride d«» neštevilnih interpelacij v državnem zboru. Francija se ne umakne niti za I a- od svojega sedanjega stališča in je prepričana, da se bode Nemčija hote ali ne hote morala mlati vsem zahtevam Francije in tudi prositi za odpuščanje radi dogodkov v Casablanci. Francosko ljudstvo je popolnoma jedino z francosko vlado in slednjej so se pridružile sedaj tudi vse opozacijonalne stranke in celo socijaii-ti. Vse stranke poživljajo vlado, naj na nikak način ne .-premeni svojega stališča napram Nemčiji.
Nemčija je sedaj tudi prepriča.ia. <la se je Francija posvetovala z Anglijo in Rusijo za vsako tudi najmanjšo stvar, predno je nastopila proti Nemčiji. Anglija, kakor tudi Rusija sta potem obljubili Franciji matorija 1110 in moralno pomo?. Na ta naC-in se je Evropa sedaj v prvič prepričala o pravej moči zveze med Anglijo. Rusij«> in Francijo, kajti par urah je bila Nemčija s ^vojo Avstrijo popolnoma osamljena. Upati je, da se bode ravno tako godilo tudi balkanskem vprašanju in da bodeta morali Avstrija in Nemčija storiti vse, kar se bode od njiju zahtevalo.
Berolin, 9. nov. Nemčija je sprejela zadnjo ponudbo Francije v zadevi Casablanoe in sedaj izdelujejo cesarjevi svetovalci odgovor, kojega bode potem cesar Viljem podpUal. Za sedaj se še ne ve. priide li med Nemčijo in Francijo do kompromisa. Nemško ljudstvo se sedaj ne navdušuje za vojno, ker ve, da bi bila Nemčija poražena in da bi morala napovedati državni bankerot, ker so njeni dolgovi že itak tako veliki, da jih ljudstvo jedva Še zamore prenašati.
INOZEMSKI POGODBENI DELAVCI.
Število v minolem upravnem letu deportiranih inozemskih delavcev.
Washington, 0. nov. Trgovinski tajnik Strauss se je vedno. «>tlkar je postal trgovinski tajnik, najbolj zanimal za one slučaje pogodbenih «le-lavcev. ki prihajajo k nam iz inozemstva. Tekom minolega upravnega leta. ki se je končalo - .'»<>. junijem. se je iz Zjedinjenih držav poslalo nazaj v njihovo d«»movino 1JK12 naseljencev, ki so prišli iz in«»zem-stva kot pogodbeni delavci v Zjed. države. Vsem se je dokazalo, da so že v Evropi sklenili pogodbe za delo. Tekom leta se je v Zjed. državah tudi prijelo in nazaj poslalo 240 ino-zemcev. kterim se je kasneje dokazalo. da so prišli semkaj pod pogodbami. koje so z raznimi ameriškimi tvrdkami sklenili, predno so prišli v Ameriko.
Za olepšavo mesta Boston.
Boston. Mass., 7. nov. Pri tukajšnjem sodišču so ravnokar odprli testament pokojnega George Park mana, ki je ostavil mestu $5.000.000 v svrho. «la se mestni parki drže v lepšem stanju. Nekterim dobrodelnim zavodom je zapustil tudi pol milijona dolarjev.	- .
Denarje v staro domovine
pošiljamo
ca I 10.35.......... 50 kron,
ca 20.50................100 kron
ta 41.00................200 kroa
ta 102.50........ 500 Vron
ta 204.50........ 1000 kron
ia $1018.60 ........ 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nade denarne poftOjatre izplača)« «. kr. peStni krmni M vrad ▼ 1L d* IS. daefc.
Denarje nam poslati je najprillS-s«je do $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem aH registriranem pismu, večj* m«ske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FBANE SAKBZ1. CO..
'1 Cortlandt St.. *«w York. W. Y. 6104 8t Clair At«.. N Z. Cleveland. Okie.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
«ned and pe ulisbed by the •3L3VENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR YAJ JAVEC, Secretary. LOUTS BENEDIKL, Treasurer. ?lace of Business of the corporation and ad lreeeee of above officers: SJ Cortlan.lt Street, Borough of Manhattan, New York
leto veli« liet ta Ameriko in
Oanado.........(3.00
pol leta.........150
„ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta sa me*to New York . 2.00
.. Kvropo sa vse leto.....4.50
„ ,, pol leta.....2.50
,, ,, ,, četrt leu .... 1.76 Kttot* priiHamo «knpnotri številke.
GLAb NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemai nedelj in praznikov.
««OLAS NARODA"
("Voice of the People") Itsned every day, except Sundays and Holidays. Hubecription yearly $3.00.
^Advertisement onfagre«meni.
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti ne ne natisnejo.
Thenar naj m blagovoli pošiljati po itpney Onler.
Pri spremembi kraja naročnikov •rešimo. da nam tudi prejšnje bivaliACe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
^opisom tn pošiljatvam naredite naalov: "GLAS NAWODA"
82.Cortl.in It Street, New York City. Telefon: 4687 Cortlandt
Najlepši uvodni članek.
Iz poro«'i 1 velikih angležkih dnevnikov, ki izhajajo v New Yorku, posnamemo sledeče velike napise, ki vsi javljajo, kako hitro so se pri nas časi izboljšali, ker so zmagali pri predsedniških volitvah republikanci:
"Dovolj dela za nadaljnih (>.">0.000 delavcev. Iz vseh krajev republike prihajajo poročila, da se je v tovarnah zopft pričelo z delom in da bodo morali tovarnarji pomnožiti število svojih delavcev.''— 4*Business-Boom v državi New Jersey." — "Pričetek dorih časov v državi Rhode Island."
—	"Velika naročila prihajajo neprestano (v St. Louisu, Mo.)'r — "Tudi v Toledu so busy." — "Ugodna poročila iz Indiane." — "John \Y. Gates je zeln optimističen." — "Vrednost delnic hitro napreduje, ker se jib mnogo pokupi." — "Pro-speriteta za železnice." — "Naročila za nove železniške vagone postajajo vedno večja." — "Trgovina na drobno hitro napreduje — trgovinske agenttire javljajo, da se posli hitro izboljšujejo." — "Dobri ("asi v ('ineinnat i ju, Ohio. — obrt in trgovina -ta na vsej črti pričela napredovati po izvolitvi Tafta predsednikom." — "Paul Morton pričakuje najboljše čase." — "Obilo posla in naj>redek obrti \ Detroit«, Mich."
—	"Boljši v BufTalu, N. Y." — "(Mirtna živahnost na Daljnem Za-, padu. " — "I rarska obrt >e dviga."
—	"Naročila so vedno večja — takoj izjavljajo tovarnarji barv; naročila J za papir presezajo vsa prejšnja." —i "V Westingbousejevih tovarnah se v j kratkem prične z delom po noči in po dnevu."
Tako s«- <;la~-«- poro,-ila vseh naših časopisov in ta poročila se vsako uro množe. tako. da j»- nam nemogoče vsako posebej natiskati in čitateljem sporočiti, ker inače bi samo ta poročila vzela ves prostor, kar w imamo v "Glasu Naroda" na razpolago. Vsi časopisi in vse brzojavne a gen t ure poročajo o prosperiteti in tudi demokratično časopisje ne more drugače, nego poročati resnico.
To je najlej>ši uvodni članek, kar smo jih pisali tekom zadnjih let!
Od kod dobiva srbska propaganda
denar. Reški guverner grof Nako je med vožnjo iz Budimpešte na kolodvoru alkony zasrledal srbske svate. Grof je prosil mladino, naj mu zapleše kolo. Gostje -o to storili, nakar je podaril grof nevesti bankovec za 1000 K.
Nemško maščevanje. Nemški učitelj Kaah, ki j*- v Hilvatih pljuval češkim otrokom v u?-ta. je b;l iz Hil-vat odstranjen in suspendiran na šest mesecev. Med pričami o njegovi tirovosti je bi! tudi češki vrtnar Bar-vinek. Radi njegovega pričevanja so se Nemei nad njim maščevali na ta način, la s« na njegovem vrtu uničili vse rože. Tako jasno žari nemška "kultura".
VABILO.
Društvo sv. Barbare št. 8 v Johns-townu, Pa., priredi dne 14. novembra
ZABAVO IN VESELICO v dvorani društva sv. Cirila in Metoda na 8. Avenue, Cambria City.
Tem potom vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke kakor tudi brate Hrvate, da se mnogoštevilno udeležiti blagovolijo.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina $1.00, dame proste. Zft dobri prigrizek bode preskrbljeno.
K obilni udeležbi vabi Odbor. (9-12—11)
Roosevelt senator.
Associated Press javlja, da ni izključeno. da bode predsednik Roosevelt potem, ko poteče njegov predsedniški termin, kandidiral za senatorja Zjedinjenih držav, kajti dognalo se je, da temu mnenju Roosevelt ni protiven. Zdelo se je namreč, da je priče1, delovati na to, da bi senator Thomas C. Platt ne bil več izvoljen in iz tega je sklepati, da bo sam kandidiral na to mesto.
Ako je predsednik Roosevelt v resnici tega mnenja, potem moramo njegov sklep gotovo iskreno pozdraviti, kajti mi ne vemo niti za jeden vzrok, čemu naj bi Roosevelt ne zastopal v zvezinem senatu države New York. Že večkrat se je pripetilo, da je kak prejšnji predsednik Zjedinjenih držav sedel v kongresu. Toda tudi ako bi temu ne bilo tako, bi delalo to Rooseveltu le čast. kajti s tem dokazuje. da se hode še v nadalje zanimal za javnost in za koristi ljudstva države New York. Ako postane v resnici senator, potem bode seveda ee-stokrat v položaju, da bode zamogel kritikovati delovanje svojega naslednika na predsedniškem stolu, vendar je pa to le malenkostna stvar, kajti splošno je znano, da obstoji med njim in Taftora, oziroma novim predsednikom najboljše prijateljstvo, tako tla hode Roosevelt služil Taftu z najboljšimi nasveti.
Dasi ravno newvorska postavodaja Rooseveltizmu ni naklonjena, se bode vendarle morala pri volitvi zvezi nega senatorja udati ljudskej želji, kajti brez dvoma bode vse ljudstvo zahtevalo. da se odbere Roosevelta senatorjem države New York, kakor hitro bode njegov sklep za to kandidaturo javnosti znan.
Ako pride do teira, potem se bode Rooseveltova politika in uprava v Washingtonu gotovo nadaljevala, kajti za njegove ideje so se pričeli zavzemati zlasti člani kongresa, ki zastopajo zapadne države. Ako pride Roosevelt v senat, potem bode on gotovo najvplivnejši senator, kar jih je še kedaj bilo v Zjed. državah.
Vendar pa mislimo, da je to poročilo preugodno in predobro, da bi bilo resnično.
44
v Ljubljani) a) za vzdržavanje šol pro 1906—07 10,500 kron; b) za vzdržavanje šol pro 1907—08 21,000 kron; c) zaklad za vzdržavanje šol 10,000 kron; d) učiteljskemu penzij-skemu zakladu 10,000 kron. Nemška šola v Šiški 500 kron. Deželno učiteljsko društvo v Ljubljani (nemško)
a)	za društvene namene 200 kron;
b)	za izdajanje lista 600 kron. Ljubljanski šolski kura tori j — prispevek k stavbi (nemške) šole na Jesenicah 15,000 kron. Ljubljanski nemški "Turnverein" kot prispevek k plači telovadnega učitelja 1000 kron. Za Sokola: 0. Učitelji zasebne ljudske šole nemškega "Schulvereina" v Ljubljani osobne doklade za leto 1907—08 1§00 kron. Tržič — podružnica nemškega "Schulvereina" za otroški vrtec 200 kron. Nemška i Volksbiichereif v Ljubljani a) stalna podpora 200 kron; b) izvanredna podpora 100 kron. Filharmonično društvo (nemško) v Ljubljani (še) za vzdržavanje zavoda za komorno godbo 500 kron. Gledališko društvo (nemško) v Ljubljani podpora za režijo 1907—08 3000 kron. Slovensko ** Dramatično društvo": 0. "Siid-marlcischer Siingerbund" 200 kron. Delavsko pevsko društvo ' Vorwarts' v Ljubljani 50 kron. Nemška "San-gerbvmde" v Beli peči 200 kron. Slovenska pevska društva: 0. Sekcija Krain-nemškega in avstrijskega planinskega društva (nemško) 2000 kron. Istej izvanredna podpora za pospeševanje tujskega prometa 1400 kron. Slovensko planinsko društvo 0. (Slovenska) deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa 0.
Iz tega je razvidno, da je "Kranjska hranilnica" izdala v letu 1907 skoraj stotisoč kron v strogo nemške namene.
Pribijemo pa, da je "Kranjska hranilnica" društvo, obstoječe iz 65 članov; nadalje, da vloge padajo, da je padel skupni znesek rezervnih zaklad, — nadalje, da za varnost hranilnih vlog ne jamči ne dežela, ne občine — ne 65 nemških članov; nadalje, da ima 'Kranjska hranilnica' nemško uradništvo. da daruje v nemške svrbe v meri, ki ne odgovarja niti narodnosti vlagateljev, niti narodnostnim razmeram dežele; nadalje, da vzdržuje kranjsko nemštvo.
Kranjska hranilnica" in slovenski denar.
I'o dogodkih 20. sept. t. 1. v Ljubljani je završalo med onimi Slovenci, ki imajo svoj denar naložen v nemški "Kranjski hranilnici". Začeli so dviirati svoj denar in doslej je dvignjenih že veČ milijonov.
<» "Kranjski hranilnici" čitamo v •'Slovenskem Narodu" meti drugimi tudi ta članek:
"Kranjska hranilnica" je društvo. obstoječe iz 65 članov nemškega mišljenja; denar, ki je temu društvu zaupan, je slovenski — in do-Uii-ek "Kranjske hranilnice" izhaja i/, tega slovenskega denarja.
Ako lorej "Kranjska hranilnica" razdeljuje dobrodelne darove, ne daruje ona. temveč oni. ki so ji zaupali svoj denar, iz kterega ima "Kranjska hranilnica" dobičke, iz kojih se morejo dati dobrodelni darovi, — darujejo torej Slovenci.
Seveda je "Kranjska hranilnica" pri oddaji dobrodelnih darov vezana na svoja pravila, in ta pravijo, da 'Kranjska hranilnica" sme darovati v dobrodelne, splošno koristne lokalne (ljubi janjske) in deželne (kranjske) svrbe.
Omeniti hočemo — na podlagi računskega zaključka — samo ie sle-leča darila, koja je "Kranjska hranilnicav letu 1007 razdala iz dohodkov. izvirajoči h iz slovenskega denarja:
Nemška mestna deška šola v Ljubljani 200 kron; slovenske mestne de-^ke šole v Ljubljani so dobile le polovico te»a zneska t. j. 100 kron. Nemška mestna deška šola v Ljubljani za šolsko delavnico 300 kron. Deška šola nemškega 'Schulvereina' 200 kron. L, II., III. slovenska mestna deška šola — obrtna nadaljevalna šola — pa po 100 kron. Nemška dekliška mestna šola v Ljubljani 500 kron, slovenska dekliška mestna šola v Ljubljani samo 200 kron. Podporno društvo nemških visokošolcev iz Kranjske 2000 kron — podporna društva slovenskih visokošolcev iz Kranjske: 0. Društvo "Deutsches Studentenheim " v Kočevju 300 kron. Ženska krajevna skupina nemškega šulferajna za božičnico 500 kron. Slovenske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda: 0. Godbena šola nemškega " Philharmoničnega društva" v Ljubljani 3200 kron. Godbena šola "Glasbene Matice" pa celih 400 K. Godbena šola v Kočevju (nemška) .">00 kron. Nemški otroški vrtec v Ljubljani 1380 kron. Evangel jski otroški vrtec v Ljubljani 400 kron. Nemški otroški vrtee v Kočevju 200 kron. Nemški otroški vrtec v Zagorju 200 kron. Ljubljanski šolski ku-ratorij (to je še za nemško šolstvo
Pozdrav mojim miljen cem.
Vsem — vsakemu posebej — sein kakor pravičen povestničar obrazložil zgodovino niinolih časov, nagla-šaje pri tem vrline Vaših očetov, a zamolčal nisem niti njihovih hib. Namen moj je bil blag; želim namreč, a bi tudi Vi jjosnemali pradede svoje v dobrem in opuščali zle njih lastnosti. ki so prinesle njim in tudi poznejšim rodovom toliko gorja. Nečem se hvaliti, ali priznati mi morate, ako poznate vek mojega vladanja. da so imeli očetje in dedje Vaši pod mojim nekdanjim okriljem milejšo osodo. nego jo imate Vi. njihovi potomci, danes. Za mojih dni so se. :noji miljenci iskreno, bratski ljubili in živeli v slojri, sporazumljenju. V onih srečnih, minulih dneh so bili varovanci moji prepojeni demokratiz-mom; takrat ni bilo šlahte, ki si danes domneva, da ima povsodi neke predpra\ice; toda, žal. demokratizem so si ohranili edino Ralkanci. Šlahto svojo su vrinili Nemci Slovencem, a Cehi, Poljaki in Rusi so si jo ustvarili sami — po vzoru za pada. Češka in poljska šlahta -— v čast jej ImmIi rečeno — bila je ipak vsikdar inteligentna in narodna.
Opozoril sem Vas dalje, kako težke posledice so liavstale. ako je kakšen vladar svoje žezlo delil med posamičnimi svojimi sinovi, kar je vselej provzroealo prelivanje krvi, osla-benje vseh Vas in slednjič podjarm-Ijenje po sovražnih Vam sosedih, kakor se je n. pr. pripetilo Rurikom. ki so bili podjarmi jeni od Mongolov. Prepir radi prestola in razcepi jen je v male državice je omogočilo Turkom podjarmijenje balkanskih narodov. Ko bi pa bili slučajno naleteli Turki na bolgarskega carja Simeona ali Dušana Silnega, morali bi se vrniti v Azijo.
Nasrlašal sem dalje, kolike važnosti je v dejstvu, da li je sedel na prestolu čil in kreposten vladar, ali slabič. Medtem ko je prvi dvignil svojo državo do slave, dovedel jo je drugi v pogubo. Ne odobrujem torej tako-zvauo dedno pravico nasledstva, ampak po mojem mnenju morali bi se narodi skupiti in voliti si vladarjem najboljšega iz svoje srede!
Opozoril sem Vas, kako neprevidno ste ravnali ob onih kritičnih dneh, ko so izumrli Vaši vladarji in ste Vi, mesto da bi si volili svojca, volili ino-stranca. Znati bi pač morali, da vladar Vaše krvi se identificira z narodom, skrbi za blagor svojih rojakov, d očim je vladarju inostrancu edina skrb, da samega sebe ohrani na prestolu v svojo korist. Poljaki so si po smrti kralja Kazimira III. izbrali vladarjem ogrskega kralja Ljudevita,
ali ravno ta je s tem, da je dovolil šlahti dovoljevanje pobiranja davkov, dovedel Poljsko na rob propada in kralj je ob teh danih privilegijah
šlahti--postal le senca. Samo dva
inostranca delata v tem izjemo: Lu-ksemburški Karol IV., ki je dovedel Češko na vrhunec slave, in Katarina II., ki je povzdignila slavo Ruske. Zna se sicer dogoditi, da je tudi vladar. izvoljen po svojih bratih, nič-vrednež, ali to so izjeme. Veliko neprevidnost so zagrešili tudi Hrvatje, ker se niso odcepili od Madjarov, ko je prišel za to toli ugoden trenotek. Vse te neprilike so Vam, kakor vidite, prinesle mnogo zla, ali največje Vam je prinesel vsikdar prepir radi verskih vprašanj. Baš ti nesrečni prepiri so uničili štiri države mojih miljencev, iti sicer: Slovence, Čehe, polabske Slovane in Poljake. Slovencem in polabskim Slovanom se je oznanjevala vera z mečem; Čehi so se klali radi radi oblike prečeščenja
(Precej časa je gledala Olga v me sečno noč, najrazličnejše misli so se ji podile po glavi, srce pa ji je udarjalo burno, hrepeneče___ Slenjič je
zapila oči. kakor bi hotela odpoditi nemirne misli. Misli so zbežale, namesto njih pa so se pojavile pred njenimi očmf razne slike, slike polne živih, svetlih barv.... Ko je tako z zaprtimi očmi slonela ob oknu, ni zapazila, da se je prikradel na vzhodu teman oblak in zakril luno. Ko pa je izpregledala, je bila zunaj tema, le motne električne svetilke so razsvetljevale neme ulice___
Tedaj se je predramila iz zamišlje-nosti, tlesknila z roko ob roko, povrnila se ji je otroška brezskrbnost in živahno je vzkliknila:
"Oh, kako sem neumna..." Skočila je hitro od okna, odvila dotlej le napol brlečo luč, sedla h klavirju. zaigrala si naglo poskoenico, nekoliko zažvižgala, malo zapela, kakor počenja brezskrbno dete, ko se
in Poljaki radi širjenja protestantiz- , vzdramlja iz sladkega sna, ne da bi ma. Zgodovina Vas torej uči da uni- [ je bil kdo 0 nepravem Času vzbudil.
čenje teh držav so povzročili prepiri radi vere. Ustanovitelj naše vere je učil ljubiti Boga nad vse, a bližnjega kakor samega sebe, ali mesto tega se je kratkovidni narod — davil in ubijal med seboj in padel kakor žrtev zakletih sovragov. Se danes jih je med Vami svečenikov, ki se niso in ne bodo identificirali z narodom, niso očetje; ki ne molijo z verniki v njega jeziku! Taki svečeniki učijo celo, da je ljubezen do domovine poganstvo; ona ljuba v torej, ki jo je sam Bog vcepil v prsi slehernega bitja.
Kako vse drugačni so tisti svečeniki, ki delijo tugo in radost z narodom ! Taki svečeniki so bili cesto jedina uteha narodu! Njihovo delo je pravi blagoslov za narod.
Spominjajte se, miljenci moji. zlatih časov svojih pradedov, ki so živeli pod mojim okriljem in bili srečni. ker so se ljubili!!
Danes so sicer druge struje; ali pokličite si v spomin zlate dni, ko se živelo prvih treh vekov po nauku Nazarenea in so narodi bili srečni; srečni, ker so se ljubili in bili ravno-pravni bratje! Pevali so iste pesmi, v kterih so slavili Stvarnika in — to v skritih krajih, a šli, če je bilo treba, navdušeno v smrt za vero — "ljubezni". Bodite torej vs trpi j i vi v verskem pogledu. Porabljajte svoje duševne zmožnosti, da pridete do prosvete in blagostanja, da boste spoštovani in ne zatirani in zaničevani od svojih itak že krivičnih sosedov. Ljubite se med seboj in napredujte! In ako se zgubi ovca od črede, poiščite jo in dovedite jo zopdt na ravno pot! In vedno imejte živo v svojem srcu zavest, da ljubezen do naroda ni poganstvo, marveč le zaj>oved božja!	Perun. ex-bog.
Zunaj je kraljevala mrzla zimska
noč. polna blede melanholije, polna mladostne saniavosti. . .
Olga je stala ob oknu. upirala vroče belo čelo ob mrzlo šipo in zamišljeno zrla v spečo, zasneženo naravo. I »ledi lunini žarki so se igrali na njenem deviškem obrazu, na kterem se i" bralo znamenje notranjega nemira. Zdajpazdaj je potegnila z l>elo roko po čelu. kakor bi hotela odpoditi burne misli...
Bila je v letih hrepeneče pomladi, bila je kakor narava v maj«, ko vse sili iz zemlje, vse poganja in prodira na dan. kakor bi hotelo pogledati, kako lepo, kako mično je vfee pod svetlim solneem. odkar je izginila odurna snežena odeja. Tudi v njenih prsih je poganjala cvetka, ki ji sama ni vedela imena, ki pa je poganjala tako silno, da so se ji burno vzdigovale bujne grudi... V silnem hrepenenju ji je drhtelo vse telo, kakor drhti droben list na veji visoke trepetilke___Srce je koprnelo, a sama ni vedela po čem. niti slutila ni, da je to hrepenenje kal cvetke, ki se navadno skriva v ostro trnje in lahko rani do krvi tistega, ki jo prvi odkrije.. .
In v tem hrepenenju se je nemirno deviško oko ozrlo v nebo, kakor bi hotelo samo dobiti pojasnila notranjega nemira...
Sijala je luna, sprehajala se je bleda kraljica sredi milijona svetlih dvorjan k, ona dostojanstveno mirna kakor deva, ki je bila prevarjena v svetu, in se ji sedaj toži po lepih časih otroške nevednosti in brezskrb-nosti, — one pa lahkožive, poskočne, rado*f ne, polne mladostnega veselja, kakor neizkušene devojke, ki z jasnimi očmi gledajo v svet, pričakujoč od njega užitka in veselja, ne vedoč, da je le okrašena dvorana, v kteri se bolnik — človek bori s smrtjo...
Tudi na nebu ni bilo miru, zado-voljnosti, ker zdajpazdaj se je v jasni višavi utrnila zvezda in hrepeneče pole<tela proti sestri zemlji; letela je v velikem svetlem loku, pa predno je dosegla svoj smoter, je ugasnila in izginila, izginila za vedno, kakor iz-
Veseli akordi so zveneli po sobi, živahno, brezskrbno, kakor potrkava-nje zvonov pred velikim pi-aznikom... A kmalo so veseli glasovi utihnili, le tiho je donelo še po sobi, kakor samo od sebe, dasi so se Olgini prsti gibali po belih tipkah. Poskočnica ji je nevede kedaj prešla v lirepenečo serenado; tiho, vedno tišje, vedno otožnejše so zveneli Čisti akordi... Naslonila se je na stolu, komaj vidno so se še pregibali nežni prsti, kakor da bi sanjala... Angel hrepenenja se je bližal, sanjavost mu je pripravljala pot___ Vedno močneje je postajalo hrepenenje, vedno glasneje, vedno burneje je donel klavir. A ko ji je z vso močjo objelo dušo, je za-zvenelo iz klavirja v silnih, burnih, hrepenečih akordih.
Tedaj pa so se odprla vraita, v čisto donese glasove se je vrinila neizmerno odurna disonanca in zoperno je velel glas gospodinje:
"Pojdite no spat, kdo vas bo pa poslušal..."
Hrepenenje je zbežalo, a pustilo je za seboj neizrecno tugo. .. Olga je prenehala sredi melodije, upihnila luč, se vrgla na posteljo in vzkipel je vrelec tiste drage, neprecenljive tekočine, ki tolikrat olajša človeško srce... Pa uiti solze niso podeljene
vsakemu smrtniku -— — — * ♦ »
V isti noči, ko je deviško srce prvikrat vztrepetalo v burnem hrepenenju. ko je mladostno sanjava deklica prvič začutila, da ji nečesa manjka, dasi tedaj ni vedela, česa. v isti noči je holovalo srce mladeniča prvikrat >-;i rano. ki mu jo je zadala s trnjem skrila cvetka — rudeča n ža ljubezni . ..
Sedel j«' pri knjigi, oči so strmele v neme črke. a duh mu je bil pri njej... Začutil je. kako sam je na svetu, in zdel se je samemu sebi neizmerno nesrečen. Oziral .se je sem-patja po sobi. skozi okno, kakor bi izkazal nje, ki mu je bila — nevede in nehote — ranila srce. Premišljal je. zakaj je ravno on tako nesrečen, tako sam. zakaj ravno njega ves svet tako zaničuje?
Srečal jo je bil tisto popoludne. pozdravil jo je. a ona mu ni odzdravila. Da. niti pogledala ga ni. glasno smeje je odhitela mimo njega. In ta smeli, ki ga je včasih navdajal z rajsko sladkostjo, mu je zasekal v -:ree jrloboko rano...
Tedaj je zadonel od spodaj klavir. ..
"Ona igra... "
In dasi je moral vsakdo priznati, da je Oljra dobro izurjena igralka, vendar je. kakor nas vse jezi. ko smo
slabe volje — postal ob veselih glasih poskočnice žalosten. Češ. kako brezskrbno igra, niti ne zmeni se za to, da je njegovo sree krvavo od njene-<_ra pojrleda; seveda ni pomislil takoj, da ona ne ve, kaj dela on. Ko pa se je nato spomnil, je bil zopet žalosten. da ona niti ne misli nanj, do-čim je ona jedini predmet, okoli kterega se sučejo njegove misli.. . Tako so se mu vrt i le misli za mislimi, slika za sliko, vse temno in žalostno___
Oj. moč dekliškega poirleda...!
To in ono.
Nove preiskave o pijanosti priobčil je fizijolog E. Reiss v neki znanstveni reviji. Imel je priliko preiskovati pijance, ki so jih bili pripeljali za en dan ali več dni v bolnišnico. Opazoval je vsega skupaj 72 slučajev v teku devetih mesecev. Njegovi poizkusi so bili radi tega posebno težavni, ker so bili odvisni večji del od dobre volje pacijentov.
Reiss je dajal pijancem navadne računske naloge in je dognal, da jih je 18 odstotkov v pijanosti napačno multipliciralo (mrožilo) ; v treznosti pa samo 6 od sto. Seštevalo in odštevalo je napačno: v pijanosti 48
odstotkov, v treznosti samo 22 od-sinja bleščeč biser, ki smo ga vrgli j stoikov. Predložil je Reiss pijancem globoko blatno kalužo—	tudi risbe, sicer nepopolne, a take,

Slovensko kotoimk
podp. društvo

svete Barns
iWo
mm

ZJedlnjene držav« Sov«rne Amerik«.
Sedež; Forest City, Pa.
• 31. januarja 1902
--O—o-

ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MAE,TIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Fa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUE3Č, P. O. Box 537. Forest City, P«.
NADZORNIKI:
MAETIN GERČMAN. predsednik porotnega odbora, Weix, _
KAROL ZALAR, L nadzornik, F. O. Box 547, Forest City P*
FBAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Haddock, Fa,
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Lnzerae, Pa.
POROTNI IN PRIZTVTNl ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wfflock, Pa. IVAN TORNIČ. XL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN P O Box««? Forest City. Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
da bi bil trezen človek takoj uganil, kaj predstavljajo. Od pijancev polovica teh slik ni znala razločiti. Spomin je večini pijancev čisto odpovedal; ko so se iztreznili. se niso mogli spomniti, kako so prišli v bolnišnico, in tudi eksperimentov se niso spominjali, ki jih je delal z njimi Reiss. V splošnem prihaja Reiss do zaključka. da je vsako zastrupljenje z alkoholom enako več ali manj težkemu
duševnemu obolenju.
» * »
O spanju je predaval na 20. zborovanju naravoslovcev v Kolinu profesor Ascliaffenburg. On razlikuje pri zdravem človeku dve vrsti spanja, oziroma dva tipa. Človek prvega tipa hitro in globoko zaspi, spanje pa se potem zlajšuje in spanec se prehudi zarana zjutraj svež in povsem čil za delo.
Jutranji tip spanja pa je najglo-hokej.ši šele nekaj ur potem, ko je spanje pričelo: to spanje ne doseže velike Lrlobiue kakor pri večernem tipu, a je dalje časa trdno. Taki ljudje ss> zlasti zvečer jako sposobni za delu. dočim se imajo zjutraj, potem ko so se prebudili, še dolgo boriti z za-spuuoištjo; manjka jim takojšnje sve-žosti, kakor se je raeluje prvi tip. — Mnenja, da jutranji tip kaže nervozno dispozicijo, tega mnenja predavatelj ni. Po izkusili Černvja odgovarja spanec dojenčka večernemu tipu.
Tozadevni eksperimenti dajejo važne migljeje. kakor treba najprimernejše urediti spalnice, zlasti za otroke. da bodo dobro spali. Treba odstraniti vse. kar utegne dražiti čute <wl zunaj, in majhni otroci morajo biti dobro mleti; ako otročiča zebe. ne more spati. Ako (lenete otroka popoldne spat, mu to ne bode prikrajšalo nočnega spanea. in četudi ne bode morda, tako trdno spal, kakor bi v nasprotnem slučaju, bode pa
zato dalje časa spal.
• • •
Pri snaženju zob je priporočati, da potem, ko ste jih očistili s krtačieo. masirate meso okoli zob s prsti. S tem se meso zobovja okrepi in z njim tudi zobje sami.
• : o <,! j Za pevce !!
V zalogi imamo lepo vezana
Pesmarice
Glasbene Matice sa štiri moške glasove. V tej pesmarici so priljubljene slovenske pesmi s sekiricami (notami) v partitnri za vsak pevski ib«, kvartet ali oktet. Veljajo $1.50 s pošto vred.
SLOVENIC PUBLISHING CO
81-	St. New York, t* T.
JOHN KRAKER
bUCLlD, O.
NA PRODAJ.
Radi odhoda iz mesta se proda dobro urejena
w gostilna
na lepem prostoru, opremljena z vsem potrebnim orodjem. Rojaki, kterega veseli ta obrt, ne zamudite te ponudbe in lepe prilike. Več se poz ve pri lastniku.
Joseph Nose, 1226 E. 551 h St., N. E., (7-13—11)	Cleveland, O.
Iščem prijatelja MATEVŽA ŠTRU KELJ. Bila sva skupaj še v star* domovini. Ko sem se jaz za odhod pripravil, bil je on pri vojakih; pozneje se je preselil v Ameriko ter nastanil nekje v St. Louisi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Jack Kovšča, Box 656, Wilburton. Okla.	(9-10—11)
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rndeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Ca> tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 QAIX)N.
BRINJE VB C, za kterega sem Lm-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VE0 $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganj eso 4y2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKTflt,
Euclid, Okie.
Kje je moj mož JOŽE JAMXTK? Pred letom dni bil je v Pueblo. Colo., ter ne vem, kam odpotoval. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. — Urša Jamnik, Vrh štev. 7, pošta Ig pri Ljubljani, Kranjsko. Austria.
HARMONIKE
bodisi kakorfnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoritao kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirane mazPr -» pleiaste In golobradce, od katerega v t tednih lepi la^e, brki in braca pepel-noma rrastejo I Kevmatiiem aH trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. f-o«.r.t no.«. ktu-te očesa, bradovire ir ereblir.o *'•' v 3 dneh popo'Tmm* odstranim, da > to resnica sf jan f! . UpraiSaite $c
Jakob Wahcic
o. o. Bo-» 60 GI l-L^PD, OPIO,
pri —
A -
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
snkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, ELL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopnstn v XvropL)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik:	KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
ITADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-k4ock. Pa.
ALOJZIJ VTRANT, H. nadzornik, Cor. 10th Avenne & Globe Street, 8onth Lorain. Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, EveLeth, Minn.
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik. 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov An druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bex 424, Ely, Minn , po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn , po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dnplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA J. S. K JEDNOTE.
Vsem uradnikom in članom slavne J. S. K. Jednote naznanjam, da sem koncem meseca septembra prejel pismo od našejra sedanjega podpredsednika M. Jakoba Zabukoveca. v kterem pismu se zahvaljuje za pod-
predse ini^ko ča>t in me prosi, da se izvoli na njegovo mesto nov podpredsednik. Radi tega sem bil prisiljen razpisati nove volitve. Dasi sem se
pn-«-. rinil. da lii p< izvede! in ena in naslove zadnjih kandidatov za podpredsedniško mesto :ia konve.u-iji v La Salle. lil., vendar sem spraševal in p« zvedmal zaman, ker tu li od zapisnikarjev nisem n ogel ničesar izve let:. Zato sem imenoval kandidatom za podpredsedniško me>to vse tri sedar.je nadzornike Jednote. ker ede:i od n jih mora biti izvoljen podpredsednikom: vsled teira !.<: zmanjkovalo enega nadzornika, zato sem pa imenoval kandidatom za enega nadzornika vse tri uradnike porotnega odbora. in ker z izvolitvijo zopet -[»razne eno mesto, sem postavil kot kandidata za tretjega jorntnrka J. S. Iv. Jednote vse sedanje zastopnike društev, kt» ra ~< upravičena do irlasovanja jh» jednotinih pravilih. Ob prvi v<»I i t v i. dne 2. oktobra ni nolten kandidat za noben urad prejel zadostno števili	v. ker »■• bili glasovi moi'no raztreseni, posebni za porotni odbor, v kterem je bilo 14 kandidatov. Zato si zbral po dva kandidata za vsak odhor. Iru^e >eir. pa preertal .ia volitvenem listu, kterega sem r.°.zp>s!al 22. oktobra IVi druM'! volitvi -o bili kandidatje za podpredsednika Jo 1 i ji A. Ctrn '/ Ilra«'do-'.a. Pa. hi Alojzij Vira: t iz So. Lorain, t")., kandidata /a tretVua na :rika -ta bila Mihael Klobuchar iz Calumet. Mich, in Ivan Kerzisnik iz Purdine. Pa. za tretjega porotnika pa J. D. Puhek iz f'alumeta. Mich, in J. hn Merhar iz Ely. Minn. Volitev sem zaključil 2. novi r:J»ra 1!M S. Ivan (!ei*nt je dobil za j>odpre lsedniAko mesto 35 glasov, Alojzij Virant 23 glasov, za nadzornika Mihael Klobuchar 37 glasov, Ivan -Kerži sni k 21 glasov, za porotnika John D. Puhek 30 «-la>ov in John Merhar irlasov. Xekteri zastopniki niso poslali svojega glasu pravočasno, t. j. do 2. novembra. Torej proglašam dane- novo izvoljenim uradnikom sledeče gospode:
Ivan A. Oerm, podpredsednik;
Mihael Klobuchar, tretji nadzornik;
Ivan Merhar. tretji porotnik.
Nadalje spremenijo svoja me-ta sledeči uradniki:
Alojzij Virant, predsednik nadzornega odbora mesto Ivana
Germ.
Ivan Primožič, drugi nadzornik mesto Alojzija Viranta.
Ivan Keržišnik predsednik porotnega odbora mesto Mihaela
Klobuc barja.
Ivan Gosar. dru<ri porotnik mesto Ivan Keržišnika.
Novi uradniki J. S. K Jednote so kako sledi:
Franc Medoš. predsednik.
Ivan A. Germ, podpredsednik.
Geo. L. Brozioh, glavni tajnik.
•Maks Keržišnik, pomožni tajnik.
Ivan Govže. blagajnik.
Nadzorniki:
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo.
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
»•o
GLAVNI ODBOA: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Froatenae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 283, Frontenac. Kansas. Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294. Fronteoae, Kama*
J
Alojzij Virant. predsednik nadzornega odbora.
Ivan Primožič, drugi nadzornik.
Mihael Klobuchar, tretji nadzornik.
Porotni odbor:
Tva.i Keržišnik. predsednik porotnega odbora.
Ivan X. Gosar. drugi porotnik.
Ivan Merhar, tretji porotnik.
Vrhovni zdravnik dr. Martin J. Ivec.
Društveno glaeilo je "GLAS NARODA."
Opomba: Vsi dosedanji, stari uradniki morajo ostati v svojem starem uradu do 1. decembra t. 1. in šele ta dan nastopijo svoje nove urade, kar se tiče tudi tretjega porotnika. Prosim tudi vsa društva in njih člane, da se po tem ravnajo. Ob koncu pa še prosim vse nove dn stare uradnike, kakor tudi vse člane naše Jednote, da složno delujejo za napredek Jednote, dasi smo leto«; pretrpeli eno najslabših let, odkar obstoji naša Jednota, kar pa ni na*a krivda temveč slabih časov, ki so zadeli našo deželo; res smo zgubili nekaj članov in denarnih prispevkov, vendar s ponosom lahko trdim, da je nasa J. S. K. Jednota ostala najbolj trdna glede števila članov kakor tudi dobre blagajne, ki se je lepo pomnožila; če bomo složno in skupno delvali, nam je napredek zagotovljen.
O Wiču ali k novem letu se že zopet oglasim; sedaj vas pa pozdravljam ter ostajam vedno vdani
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovii, Frontenac, Frank Premk, Cherokee, ^nnrrs Frank Buehanaa, Rad ley, Kansas Anton Lesjak, Chieopee, Kansas
Frank Medoš, predsednik J. 6. K Jednote.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem v Ljubljani.
Po Gradiški se mu je tožilo. Anton Zlobec iz Brezovice, delavec brez stalnega bivališča, je letos dne 7. avgusta v Gradiški prestal svojo kazen dveh let ječe. Vrnil se je v viš-ko občino, tu kak dan delal, večinoma se pa oko i i potej>al. Nabavil si je or-gljice ter od hiše do hiše beračil. Postal je sčasoma ljudem tako nadležen. da so ga bili primorani naznaniti orožnikom. Priča Neža Orehek je pod prisego izpovedala, da je videla 'Zlobca, kako se je aretaciji s silo upira!. kolikor je le mogel, ■suval in brcal okoli sel*?, se metal po tleh in kričal, da ne gre z orožnikoma. To potrdita tudi zaslišana orožnika s pristavkom, da sta ga morala na tla vreči, da je bilo možno ga ukleniti. Obdolženec taji in pravi, da je le trdil. da je nedolžen. Sedal bo zopet 2 in pol leta v težki ječi.
Mlada tatica. Da*si je Marija Je-se.iko. delavka v Poljanah šele 19 let stara, vendar je bila že petkrat radi tatvine in dvakrat radi goljufije kaznovana: ni čudo. da si je pridobila 4dosti prakse, kako .-e je vesti pred so-iiši"em. Je-enko Marija priznava le aradi te»a st« rjene tatvine, ker ve, da jo zato čaka milejša sodba. Odkrito priznava, da. kjer je služila, je svojim gos]N>daijem odnašala obleko n j eiilo. Oškodovanih je bilo 8 strank v vrednosti 75 K. Obsojena e bila na 1-1 mesecev težke ječe.
Zavrnjen snubač. Že ver krat pred-kaznovani Anton Lovša. tovarniški delavec v Mojstrani, zalezuje tamo-:n.]o vdovo A.io Zaplotnik in jo hoče vzeti v zakon. A ona ga ne mara. V neri 17. avgusta je prišel vinjen pred _.:jeuo stanovanje v Bistrici in zahteva! da mu odpre, ali pa da pride ven. To zahtevo je ona odklonila, kar je i o vso tako raztogotilo. da je j>ogra-■ .-»metišnieo in j«*l z njo razbijati ;■«: ' chili, da je -teklo letelo v sobo. I.ovša se zagovarja s polno pijanost-o. kr zaslišana pri;"-a za.iikuje. Se-i'.tl !»o zato 13 mes. v težki ječi.
Strasten tatinski lovec. Pavel Ku--ian. sa.rski delavec v Beli peči, je strasten tatinski lovec .ia divjačino. Bil je zaradi te strasti štirikrat ob-f-uino kaznovan, a vse to ga ni spa-metilo. Dne 13. avgusta t. 1. okoli 5. zjutraj ga je zasačil v belopškem občinskem lovišču najemnik tega lova Jožef Plessin na takozvani Kavalar-jevi .senožeti v družbi nekega 16 let starega dečka. Drugi dan po tem dogodku popoldne je zalotil Plessin na drugem koncu lovišča Kuisiana samega s puško v roki ter slišal da je oddal dva strela. Prišel mu je v obližje 15 korakov, in ga hotel aretirati. A ta se je takoj obrnil z napetim petelinom proti Plessinu in mu zagrozil, da <ra takoj ustreli, ako se ne odstrani. Kusian v.se trdovratno taji. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Ljubljanske demonstracije. Pri obravnavi dne 26. oktobra pod predsedstvom podpredsednika dež. sodišča, dvornega svetnika Pajka, v navzočnosti votantov, nadsv. Polca, Andol-ska in sod. svet. Ilauffena, javnega obtožitelja dr. Pajniča ter zagovornika dr. Hudnika in dr. Kapusa sta bila obsojena Benedikt Koman i.a Kari Omcrza radi pregreška § 283 (rabu-ka), zagrešenega s tem, da se dne 18. septembra nista odzvala orožniške-mu pozivu, da naj se odstranita iz Šentpeterske ceste, in sieer Koman na en teden -trogega zapora z dvema listoma, Omerza pa na deset dni stro<;e<ra zapora.
Izredne odločbe pri 3. vojn v Gradcu. V področju grašfcega voja se je ukrenilo vse potrebno, da je voj v slučaju resnih homatij na Balkanu takoj pripravljen do zadnjega vojaka. Graški listi poročajo, da ima 3. voj nalogo v resnem slučaju zasesti južne meje alpskih in primorskih dežel. Nekaj izrednega so tudi mnogo-brojna premeščenja v področju tega voja, posebno pa pri kranjskem polku, h kteremu so premeščeni nad po-
ročniki vitez Latterer pl. Lietenburg od 24., H. pl. Obereigner od 56. polka, Frid. pl. Kantz od 78. in Alfonz Žerjav od 90. ter H. Pher od 98 polka.
Prostorna stavbišča ob Dunajski
cesti pridejo spomladi v last mestne občine, ko prevzame v uporabo vojaški erar novo skladišče na Kodelje-vem. Na gori imenovanem starvbišču prideta predvsem v postev pro je k to-vana tri nad ^ropn a stavba novega modernega hotela, ki ga bo dala zgraditi "Kreditna banka", z restavracijo proti Franca Jožefa cesti in s kavarno proti "Slonu'' obrnjeno, ter s 120 sobami za tujce. Poleg te sta/vbe zgradi društvo "Merkur" svoj "Trgovski dom".
Postojnski trgovci so dosegli s svojim sklepom, da sprejemajo le slovenske dopise in račune, krasne uspehe. Večina tvrdk je že nastavila slovenske dopisnike. Le tvrdka A. Korosi v Gradcu, ki se peča z železnino. noče ugoditi.
V Ameriko, Dne 26. oktobra se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 9 Hrvatov.
Prijet defravdant.. Ljubljanska policija je dobila iz Trsta obvestilo, da se v Ljubljani nahaja v delu neki Jakob Romano, roj. 1841 v Št. Lovrencu pri Vidmu, kteremu je že meseca julija dala v Benetkah zasebnica Geira Marondi ni jeva 500 Hr. s kteri-mi bi ji naj bil rešil v tržaški za>tav-naei več dragocenosti. Romano je šei res v Trst in tam nekaj časa dobro živel, slednjič jo je pa odkuril v Ljubljano. kjer ga je detektiv izsledil in aretiral. Delal je pri zgradbi vojaškega skladišča. Oddali so ga deželnemu sodišču.
PRIMORSKE NOVICE.
Aretiran je bil na pruski meji Iv. lieice iz Dornberga na Goriškem. Preskrbel si je 1200 K od nekega go-ri^kega denarnega zavoda s jx>nareje-nimi dokumenti. Prepeljali so ga v ječ > v Gorico.
Strojnikova osveta. Na nekem tr-ža-kem paraiku je bil odpuščen iz . !užbe strojnik Friderik Tenze. Pri b računu je prišel precej navskriž z Tospidarjem. Ko je te dni parnik zopet priplul v tržaško luko. prišel je Tenze nanj in skrivaj v prostoru, kjer mi stroji, odvil z dletom vzmet •nekega bata na parnem stroju ter ga vrgel v morje. K sreči so službujoči .strojniki kmalu zapazili, da manjka •vzimet. sicer bi se bila zgodila velikanska nesreča. Tenza so zajprli.
Vol ga je zabodeL V Dornbergu je 601etnega kmeta Antona Vodopivca /abodel vol z rogom v nogo. da ga je težko poškodoval in da je moral v tržaško bolnišnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Dva milijona deficita izkazuje proračun štajerske dežele za leto 1909.
Deklica zgorela. V Studenicah pri Mariboru je viničarjeva hčerka, 18 let stara Matilda Kre-bs prišla na paši preblizu ognja. Deklic-i se je une-la obleka. Goreča je letela k bližnjemu potoku, med potjo se je pa zgrudila in zgorela.
Nesreča. V &kofji vasi pri Celju je Franc Okoru padel s kozolca na voz in se tako poškodoval, da najbrž ne bo okreval.
Zaradi tatvine in sleparije je bil
pred celjskimi porotniki obsojen 19-letni rudar Franc Platovšek iz Nove cerkve na dve leti težke ječe.
HRVATSKE NOVICE.
Na smrt je bil obsojen pred zagrebškimi porotniki Ivan 6vetec, ki je kakor znano umoril draguljarko Heleno Lavrič,- potem pa oropal trgovino.
BALKANSKE NOVICE.
Bosanski emigranti v Hercegovini lobetajo, da bodo avstrijskim vojakom nosove in ušesa odrezali. Cetinje, 26. oktobra. Na shodu bosanskih emi-sgrantov v Nikšicu se je sprejela resolucija, da bodo bosansko - hercegovski emigranti v boju proti Avstriji pustili v neroar vse narodnopravne
»pogodbe glede na običaje v vojni ter se proti krutemu sovražniku, kakor je Avstrija, posluževali najkrutejših Sredstev.
Kotor, 25. oktobra. Črna Gora se J resno pripravlja na vojsko. Mnogo Avstrijskih častniških in uradniških vrodbin je Kotor že zapustilo. Na Lov-/J-enu s0 od črnogorske strani že baterije utrdili in pripravili za vojsko.
Srbske in črnogorske zahteve. Ca-trigrad, 25. oktobra. Bivši srbski po-Hanik Novakovič je prispel v Cari-fcrad. da poizve. kako stališče zavza-'me turška vlada proti zahtevi, da se isrbska meja raztegne do Drine, črno-krorska pa do Trebinja. i Belgrad, 25. oktobra. Veliko razburjenje je povzročila vest srbskega ministra Milovanoviča iz Berolina, Iker mu je francoski poslanik Cambon i 'povedal, da smatra francoska vlada ' 'zahtevo Srbije po razširjenju ozem-'lja za popolnoma neupravičeno ter 'je ne bo podpirala.
RAZNOTEROSTI.
Zaradi trpinčenja vojakov je bil
»Obsojen v Olomueu dragonski ritmoj-) ter "baron" Blumencron v dvame-Isečni strogi zapor, ker je nekega bol-bega vojaka dva dni pred su;rtjo ne-tusmiljeno pretepal z bičem.
Vlak je skočil s tira med postaja-fena 'Križevci in Terezovac. Strojevodja je bil ubit, dva potnika in trije .'uslužbenci so bili ranjeni.
Poneverjenje. V ruski trgovski !ba nki v Petrogradu so prišli na sled •'velikemu poneverjenju. V blagajni imanjka 750.000 rubljev. Poneverja-?ee je radnik Slavski. ki je pobegnil.
Vpitje nemih. Poljski delavci v nadrensko - vestfalskem kraju so se začeli boriti zoper protipoljsko prusko jezikovno postavo na zelo praktičen in poseben način. O tem originalnem načinu <se poročajo sledeče okolnosti: V Bruckhausenu in Essenu so se vršili "nemi shodi". Po otvoritvi shoda se je namreč razdelil navzočim tiskan govor in na posebni poli tiskano tozadevno resolucijo zoper prusko politiko so udeleženci shoda preči tali in sprejeli. V Bruckhausenu so vrhu tega še zapeli poljsko pesem "Serdeczna Matko". V Essenu pa je policija to pesem smatrala za neko vrsto srovora in zato je pesem prepovedala, češ, da se morajo po najnovejši postavi v-i govori vršiti samo v nemškem jeziku. A prepoved petja ni spravila sklicateljev shoda v za-drego; opomnili so navzoče na posebnih Mstičih. "da naj se spomnijo, kaj jih boli in naj v duhu pošljejo to pesem z gorečo molitvijo Gospodu vseh gospodov". Udeleženci so molče stali in nekaj ča.-a so bili "nemi", ali ta molk je prodiral nebesa. Menda še nikoli ni nikjer se niso tako natančno uresničile besede starorimskega govornika "dum. tacent. cla-i mant". Taki nemi jxiljski shodi na . Pruskem bodo menda Pruse prepri- j čali, da je vsa germamizacija Polja- ' kov zaman. Tudi zelo dvomimo, ali bode odmev tega vpitja "nemih" v evropskem tisku pruskim "kulturnikom" ljub.
———__ - j
ROJAKI, NAROČAJTE S K \A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.

Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega In najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemoenost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N, Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zdravju
najprimaneiSA miat*. jft
«%»«$» LEISY PIVQ^f
ktero je varjeno iz najboljšega ;mportiraa«ga češkega hmeii 2*i naj n'kdo ne zamudi poskus'.ti ^v s-^ojc lastno Vonst, leaks tudi » v' svoje druline, svojih prijatelje* ^a -ir jgin
Lelsy pivo ie oatNv/ p.i!jcd?je»ao te* s« doo-- •	o;
gostilnah Vse podrobnost- v^r.iv'. sn»" Vr* 'iK*--tn ilO? Si * ' - *- « kteri Vam dragevolje vse po .
THE ISAAC LEItf BREWING COMH** cleveuand, o»
£J
AVSTRO-AMERIKANSKA CRTA
(preje bratje Cosullch.)
Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
Novi parnik na dva vijaka "Mak-tha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
VMspotajMTtOeziinoTlparobrotl mififljakftlnaJobndUiil
ALIOS, IiAUBJL, lllffHA WABHXNGKTOH, '' ABttMTJUlA. V mtmtSk aajm ln Jnnljn m bod«te
bindngtiioT*
Cm vožnih listkov iz NEW YOftlU za III. razred so[do:
TESTA............................
LJUBLJANE..................
RBKK.........1.....................
ZAGBEBA.......................
KABLOTCA................
EL BAZBED do TB8TA all RKKI...........
.tjf.— $28 6 v •28.— $29.20 99026
E9
$60.00, $66.00 ta $60.00
^ Parobrod ALICE" (na dva vijaka) cdptnje 11. novembra. ▲MBMTINA odpluje na 18. nov. Ta parnik plnja direktno ▼ Patraa na svojem poln proti iztoka.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YOWL
f ■ - i,5 .
t
V padisahovej senci
Ksrol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
tretja knjiga. IZ BAGDADA V STAMBUL,
(Nadal jevanje.)
(Kaj naj st«irim? Hiteti na pomoč tovarišem? Nemogoče, ker sem pričakoval, da lxwlo Bebeji tudi mene preganjali. Toda kako prišli Kur-dje t gorovje? Kje so zvedeli za naša skrivna pota? To je bila uganjka, ktere nisem mogel rešiti.
V tienutku tovarišem nisem rrogel pomagati. Bili so mrtvi ali zvezami in ujeti. IVedvj-em se moram skriti in šele jutri pogledati na vojno pozorišče. Potem šele jim morem pomagati.
Nji."prvi pre išče m glavo svojega konja; rana se je spremenila v nevarno bu'o; irebea |»eljem do bližnje vodice, kjer se je moral vleči: rano mu <«bvežem s skrbjo kot obvezuje n ati svojega otroka. Minilo je gotovo ž»- četrt ure. ko -em bil sam s svojim konjem, ko začujem v bližnjem grmovju šum. Bilo je stokanje in sopihanje, kot bi komu sape zmanjkalo — v istem trenutku pa že škofi nekdo na mene, da ?em se skoro zvrnil v travo.
I>ojan!''
p,-> tuli in evili — kar potolažiti ga nisem mogel. Enkrat skoči na mene. drugič z«>]>et \ stran. zdaj zopet nad konja; moral sem ga pustiti, dokler -e >am ni umiril. V svoje veselje nisem opazil na njen nobene poškodbe.
Pametna žival je j«rav kn:alu opazila, zakaj se bavim s konjem; ko me nekaj ča.-a pozorno ogleduje, -e >iae na konjsko glavo in jo začne lizati: I>ojan in Ki sta bila velika prijatelja. Ri je mirno počival na tleh in zdaj pa z laj prijazno zarezgetal.
Tako >em se mudil skoro eno uro na niestu. dokler se ne spomnim, da je <-a- zapu-titi prostor. Najbolje je bilo poiskati vznožje one gore, o kteri je ogljar grovoril. Zajaliam torej konja in se podam na pot. Pobočje gore je bilo zaraščeno z ir- stim drevjem, le Wlj spodaj je bilo toliko prostora. da sem s konjem neovirano prodiral naprej. Tam zapazim tudi •poroltek gozda, ki se je razprostiral precej daleč v dolino; tam je lahko vsakdo opazil prihajajoče: za mene zelo ugodno. V desetih minutah sem že na mestu, kjer razjahaa:. skrijem konja v grmovju in se vležem. Ko počivam tak-., nekaj ča-a. Bojan tiho zalaja, znamenje, da je opazil nekaj nenavadnega. Ker je bil {»oložaj prenevaren, da bi pustil psa samega, mir pri vezem vrv okoli vrata in s puško v roki sledim Bojanu.
P-u se je najbrž zdelo, da korakam prepočasi; vrvico je tako grozno nategoval, da se mi je skoro strsrala; med dvema drevesoma se vstavi; ko potisnem veje. ki mi se razprostirale do tal. nekoliko vstran, opazim precejšno jamo. dva čevlja v premeni.
Morebiti je v jami kaka žival? Najbrž ne. Ko pa sunem s puško v notranjost, začutim, da sem dregnil ob človeško truplo, in sicer je človek moral biti živ: nevarnost mi ni pretila, to sem spoznal iz obnašanja Do-jana;ko nu poka?em naj skoči notri, veselo zalaja, zamaha z repom, se postavi j>r+-d jam«» in 1.1* j>ri,;azuo gh da.
Tu se od?o.":m. la -am e-žem v jamo. K.n:a1u Nagrabili —obraščeno. kuštravo glavo. Ah. -eilaj je bila zastavica rešena. V jami je tičal ogljar-j< \ pe*. £ivui je najin/ p l < ir.iila. ko slišala stiele, in se v svojem
strahu skri'a v fair.n. ^ i .	.
« f
**>jza! zak.neni.
» u! si ;< i •.••r. i «••'-. '.-, je • gljai jevenu j»sti "Aj/a" inc. Žival se sprva ne pien.akae: k« jo pa p« ov; o [vokliiVm. • • /.a-ne premikati. V« ;e p< -tis:.«-i .-«• : <'k- l:k !>< 1. v-tian. in kaj mislite. zagledam.' Najpivo za«"-iij«.*n zadovoljno mrmranje, nato se j>a prikažejo skuštrani lasje in brada, med ktero upa/ ni vpik n« - in dvoje oči j: za tem -e pa dvignejo dve roki. j oboroženi z mogočnimi kremplji, nato nekaj cunj in za cunjami dvoje nog 2 Velikan?*!?*" ^"kljami — pred menoj je stal sabimuči Alo, kakor je živel in životaril.	~	""" ~ t • -	" T ~ ^
'Prijetna slutnja se n:e poloti. ko ua zagledani: če se je salamučiju po-rer:lo pob«gn:ti. zakaj se drugiu ne bi!
;"Ti tukaj. Alo?** zaklirem.	*
"Da," odvrne priprosto in resnično.
"Kit je tvoj pe>?"
" Poginil, gospodi" : eče t. zelo žalostnim g! a muh.
*• Kako si pa p heg:iil?*T
"Ko so za tfl.oj jahali, ni nihre na nas pazil, in ta trenutek sem 1 sk< <-!! nie 1 vje. Prišel s» u. na to mesto, ker -eni ti |xivedal. da hočemo jahati ib v/.nr/ju ie. Mi lil sen: tudi. da prideš sent, če te Belieji ne ulovijo."
t T - '	'	-	- » , ,
1 i.o < ; » ll-l I .
" \e mi;
"Počakajn.o na tem ii.«rtu. •!•>!»pi :«e še k.h. /ui \a..\:.	i
tkrivaHšČe za konja!''
* - \ t u za /elo dobro -kriv al išče. gospod!''
"Kaj -i z: a.i \ lem kraju?'*
"I)a. k. i -em ;« večkiat oglje žgal. Ia1 pojdi za menoj s konjem."
'Kurd U:«e |H'l.;e skoro četrt ure v gorovje, dokler ne prideva do mesta, kjer bile >kale popolnoma zaraščene z iiepredornim grmovjem. Kurd p«ti>ne nekaj gm.ičja \>Uan. in prikaže -e prostor, kot nalašč izbraj za skrivališče.
"Tu -em jaz stanoval." mi razlaga. "Privezi konja v te^ dupljini. jaz pa preskrbim za njegov živež."
V skale je bilo zabitih več kolov, ki so svoje lni opravljali službo nog salamučijeve mize. Ob enega kolov trdno privežem konja, da prostora brez moje vednosti ni mogel zapustiti. Zunaj je Kurd že marljivo rezal travo.
••Pojili navzdol, g« spod." me prosi. "Medtem je gotovo že kdo prišel. Takoj- ko sem gotov, pridem za teboj."
Ke> se podan: navzdol ter -i zberem tako mesto, kjer se mi je odpiral pogled daleč na planjavo pred n enoj. dasi mene ni mogel nihče opaziti. ki-i -em bil skrit. Ces^etrt ure se mi pridruži tudi ogljar.
"Al: je k< j vaien?" vpiašam in ko mi salamuči zatrdi, da je še pristavim.: "Ali si lačen?"
Dvomljivo n iniianje je bil ves odgovor.
"Žal, da jaz nin am ničesar s seboj; potrpeti morava do jutri zjutraj.*'
Kurd zopet zamrmra. nato pa nezaupljivo vpraša:
"(Jospod, ali dobim tudi danes dva pijastra?"
"Celo štiri boš dobil."
Kmalu se z večeri. in ko zgine za dni žarek svetlobe, se mi zazdi kot bi se na levici od mene plazila med grmovjem neka postava. Ker pa je i bilo že temno, sem se tudi lahko varal; vendar, da se prepričam, vstanem j in grem pogledat. Kurdu naročim naj ostane pri mojih puškah, dokler se ne vri.viu. S seboj vzamem tudi psa.
Se nisem prišel do pol pota do omenjenega grmovja, ko skoči postava drugam. Takoj -krnim tudi jaz na isti prostor. Postava mora mimo mene. Že In < < u z nožem zamahniti, kar mi pa k. sreči Bojan prepreči. Pes začne prijazno lajati. Postava obstane in se začudi.
"Zounds! Kdo je tukaj?"
In dve dolgi roki sežejo proti n.eai.
"Lindsay! Sir David! Ali ste res vit" kričim.
"Oh! Ah! Master! Well! Jaz *em! In vi? Ah! Ah! Well! Vi ste tudi! Yes!"
Anglež je bil kar iz sebe, ko je spoznal, da sena jaz v njegovi bližini. Zgrabi me s svojimi Krpanovimi rokami ter pritisne svoja usta na moje, pri čemur mu pa je njegov nos delal velike ovire.
"No, da bi pa vas dobil na tem mestu, pa nisem mislil, Sir David!"
"Nef Gorila — no ogljar je vendar povedal, da moramo mimo tega mesta."
11 Torej vidite, da je dober človek! Toda povejte vendar, kako ste ce rešili!"
"Hm! Je šlo hitro. Kionj pod menoj ustreljen; me je vi^el na tla;
videl, da so vsi za vami, pa sem; zginil med grmovjem." "Prav kakor Alo."
"Alo? Tudi tako naredil? Tudi tukaj?" ''Tam zadaj sedi. Pojdite!"
(Peljem ga v naše skrivališče. Veliko je bilo veselje Kurda, ko zagleda druzega tovariša pred seboj."
"Kako se vam je godilo?" povprašuje Anglež. Povem mu vse.
"Torej je vaš konj nepoškodovan?" "Bulo ima na glavi, sicer je dober."
"Moj je mrtev! Pridna žival! Streljal na Bebeje, vse postreljal!
Ye>!"
"Ali imate še svojo puško?"
"Puško? Menite, da sem jo Bebejem podaril? Tu leži." V ten;i nisem zapazil njegovega orožja.
•'Torej bodite veseli. 'Sir! Puška je v tem času zelo dragocena." "Imam tudi nož. revolverje in patrone v mošnji."
"Kolika sreča, da jih niste imeli v žepu pri sedlu! Kaj menite, če je še kdu pobegnil?"
"Ne vem. Halef je še ležal pod svojim konjem, in Hadedina sta zašla v srejo med sovražnike.*'
"Gorje, potem sta oba zgubljena!"
(Dalje prihodnjič,)
GompagniB generale liansatianiip
(Francoska parobrodna družba.)
ilREKDIA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAK
Postni parniSri ao:j
La Pro,ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč
LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
<La Lorraine" • ». « ..................12,000 „ 25,000 „ x
Touraine" . w „ ..................10,000 „ 12,000 „	J
LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „	Z
va Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building,
araiki »dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ar Aoolndnp i/ uristani^a St. 42 North River, ob Mortoo St-, N. f •LA T0URAINE 12. nov. La Bretagne	17. dee. 1908
•LA SAVOIE	1». nov. UK* *LA PROVENCE 24. dee. 1908
•LA PROVENCE 26. nov. 19<* *LA LORRAINE 3L dee. 1908. *LA LORRAINE	3. dee. 1908 *LA TOURAINE 7. jan. 1909.
•LA TOURAINE 10. dee. 1908 La Bretagne	14. jan. 1909.
"'l.^flWA HLOVtTVA Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odptaje 7. mow. ▼ Havre. Paraik CALEFQRNIE odpluje dne 12. tee. v 1-dteui drogi in trenji rased ed pemeU N N. R., iiii|ji sap. 44. aliee • Havre: |j|.|| in ritjm.
WAŠt lAffOFMSL
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glaa Naroda" in knjige, kakor tudi u vse drage v naso stroke spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Lnd.: Alojzij Rodman. Waukegan, HL: Fran Petkovfiek. Chicago, 111.: Mohor Mladic. South Chieago, 111.: Josip Kom-pare.
La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel S halts.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman. South Range, Mich.: Ivan Ban*. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Pov&e. Ely, Minn.: Ivan Gouie. Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovafii tn Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojsij CeSarek. Little Falls. N. Y.: Fran Greg irka. West Seneca, N. Y.: Jovan Mili6. Cleveland. O.: Fraub Saksei Co., William Sit tar in Mat. Pečjak Oregon City, Ore.: M Justin Conpmaugh. Pa.: Ivan Fajk. Canonsburg. Pa.: Geo. M. Sbnlts Claridge. Pa.: Anton Jerina. Greeusburg. Pa.: PTan Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Ps.: Pran Qabrecja Forest City, Pa.: Josip Zalar Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. SteeltoD, Pa.: Marko Kofalt iu Jo-Mp A. Pibernik.
Wiilock, Pa.: Fran Seme. Voungwood, Pa.: Nik. I. Grba.
West Jordan, Utah: Anton Pal&l Black Diamond, Wash.: Or. Po-renta.
Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Ountar
Rock Springs, Wyo.: Maks Ker žitnik ta A. Justin.
NASI POTNIKI: J. A. Pibernik, John Bahorič in Joe Cuaak, kteri potujejo sedaj po Jržavi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado.
gftftfonntVi i	>
dalje Aasn v porilovm ffeei vtOrd #r ar jih rojakom oajtoptej^ pnpon-farno.
VAŽNO ZA ROJAKI!
ki nameravajo potoval v staro domovino z do-brimi in brzimi poštnimiparniki. Vsakdo naj si izbere jednega cd zdolaj navedenih i naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotovit prostor.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
V HAVRE (francoska proga):
12 novembra..........La Touraine
19 novembra ........... La, Savoie
26 novembra..........La Provence
3 decembra...........La Lorraine
10 decembra..........La Touraine
17 decembra..........La Bretagne
24 decembra ......... La Provence
31 decembra..........La Lorraine
V HAMBURG
(hamburško-ameriška proga):
12 nov......... Kais. Aug. Victoria
14 nov............Graf Waldersee
26 nov................... America
28 nov................Pres. Grant
3 dec.................... Bliicher
5 dec............... Pennsylvania
10 dec................... Patricia
12 dec.........Kais. Aug. Victoria
V BREMEN (severonemški Lloyd):
10 nov...........Kais Wilhekn II
12 nov........Prinz Frid. Wilhelm
17 nov.......Kais Wilh. der Gross®
19 nov.............Koenig Albert
24 nov........Kronp'zessin Cecilie
26 nov........... Frid. der Grosse
3 dec. .......... Grosser Kurfuerst
10 dec ..................... Main
8 dec............Kais. Wilhelm II
12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm
24 dec................ Seharnhorst
31 dec................. Gneisenau
V TRST (avstro-ameriška proga): 9T). nov..................... Alice
18 nov. 25 nov.
Argentina ... Laure
14 nov.
21 nov. 28 nov. 5 dec. . 12 dec. 19 dec. 26 dec.
V SOUTHAMPTON (American Line):
..................St. Louie
............. Phialadelphia
.................. St. Paul
• ................New York
..................St. Lou*
.............. Philadel]
.................. St. Paul
V	ANTWERPEN (Red Star Line):
11 n«v................... Finland
18	nov................. Vaderland
25 nov.................Kroonland
'-5 nov................. Kroonland
- ..................... Zeeland
9 dec.................... Samland
16	dec................... Finland
-3 dec................. Vaderland
30 dec................. Kroonland
V	ROTTERDAM (Holland-American Line) *
19	nov................. Staterdam
17	nov.................. Noordam
24	nov................. Rotterdam
1	dec.............New Amsterdam
8	dec.................... Ryndam
15	dec................. Statendam
(White Star Line):
11 nov................... Majestic
13. nov................... Oceanic
25	nov...................Teutonic
2	dec................... Adriatic
9	dec. ................... Majestic
16	dec................... Oceania
23 dec................... Teotonia
;~f*mu£& '' »iwio iuuc^ric: :nt*j& It* Tiftib.
oHflL VV, Kozminski, generalni agent sa zapaiL
71 Deaborn St.. Chicago,, BiH
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro Crno in belo vino od 25 do 45 centov galona
Staro belo ali črno vino 50 centov galora.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki mošt 24 stckl. S5 00 Novo vino od leta 19u8 ima posebno niiko ceno.
Pri večjem naročilu dam popust. Z poštovanjem
STEPHEN JAKŠE,
Crockett Coatra Costs Co., California.
Knjige „dru?t)e sv. Mohorja"
jc dedUe v naše uredniStvo in jih prič seme naročnikom takoj razpošiljati. Vsak ca ročni k dobi
O knjig.
V zalnei ps imamo par sto iztiso* | teh knjig več in te prodajamo, dokle« i zaloga ne poide, po $1.30 % poštnim i ali ekspres-stroSki vred.
Rojaki is Clevelanda. O., in okoit«-dobe iste tudi pri našej podružnici » Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave N. E. Naročniki na te knjige, kier so spremenili svoj naslov, oziroma k so se preselili. naj nam naznani j-svoj novi in stari naslov, da knjig* gotove dobe.
Upravnifitvo "Glasa Naroda".
Kdor želi pojasnila ie o drutrih. ne tukaj naznanjenih parnikih naj z tn upanjem »ibtne aa naa> in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
V-.-ikteri [M.tnik naj si uredi tako.da pride en dan pred odhodom par-
«xm v N< »v
!< lor na/nuii! svoj prihod. p<» kteri železnici in kdaj do«pe v New York, pričakuje ga nas vslužbenee na p«»«tajt. dovrde k nam v pisarne ter -preuii na parnik brezplačne. Ako do spe v New York, brez da hi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko iz postaje fTVpot) telefonirate po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pi>sliemn našecra n-lužbenea po Va«.
Le na ta način se je rojakom ne zmožnim angleSčine, mogoče izogniti oderuhov in sleparjev v NewYorku.
FR. SAKSER CO.,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
in
6104 ST. CLA'R AVE., CLEVELAND, O.
Bratom Slovencem In Hrvatom
I naznanjam, da imam na prodaj po
Izelo nizki ceni drbra, stara raV. v na vina. Imam bela in rudeCa vina po 40c- galona s posodo vred Pri J manjSih naročilih kot '>0 galon ra-J čunam za posoio $2. Z naročilom f naj sc pošlje polovica zneska in 4 ostanek se pla£a pri sprejemu vina. j Za obila naročila se priporoča ^ posestnik vinogradov
1 Frank Stefanlch
*	R. R. No. 7 Box 81
I FRESNO, CAL. , Ipp mm m.....m 11 vi

Vollka Zaloga vina In žganja.
Marija Qrili
Pividaja belo vino j»o.......70c. p ;:ioo
n Čruo vino po......50e
Drožnik 4 galone za Brinjevec 12 steklenic ea
ali 4 gal. (sodček) za____
Im ebttso naročile sc priporoča
Marija Grlll, 9308 St. Clair At«., N. E*	Cleveland, O
* 11.00 »12 0« §16,00
Druži ska
za leto 190Q
je dobiti po 12c. pri
SLOVENIC PUBLISHING CO.
S2 Cortlandt Street. New York City.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim sveže pivo, dobra vina in whiskey tei
imam v zalogi ze'-o fine smodke.
Roiakom poSiliam denar* ^ )e v staro domovino hitro in poceni
Pobiram naročnino sa *4Glaa Naroda". V zvezi sem t gg-Frank Sakser Co- v New Yorkn. L ve les poštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Al Inn.
If^ VAŽNO
ZA SLOVENSKE FARMARJE!
"Vsled zahteve nekterih rojakov n» roiili smo sopet iz Ljubljane veiy število
PRAVIH DOMAČIH KOS
, ktere imamo sedaj v zalogi, 10 nie« dolge po 70 iu 65 cm.
Na razpolago imamo tudi prist n' domaže brusilne kamne (osla) ter k)' palno orodje.
Ker je bilo letos vpraianje po tec blagu tako veliko, da nismo zamogl isvriiti vseh naročil, svetujemo vser onim. da se že sedaj preskrbe s ten orodjem za prihodnje leto. Gl**d«" pišite na:
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt' St., New York, N. Y.

nn. f
mmI
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^*
zmodernlm kogljl^čvm
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter unfskfc smodke. Potniki dobe pvi meni ^fliH prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izboru.
Vsem Slovencem in drugim Slovaaost ee toplo priporoča
Martin Potokar
(64 So. Center Ave. Chicago, IL
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: < riT?llJonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8 30.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejemu uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseli ulog janioi nj^n bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vseui svojim premoženjem in z vso svojo davčoo mor jo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var-nost 2ft vsiš dcflsr*
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbERNOVIH ULICAH.
Na« zanpsik v Združenih državah je že več let
^ 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER CO.
6104 Saint Clair Ave. N. CLEVELAND, O.