1 Slovenian* in United American in spirit, foreign in Ungunf • only. m a NEODVISEN UST fSKE DELAVCE V AMERIKI. al___ tura« nian Societies end Organi, zelions. = 63. CLEVELAND, >NDAYf MAY, 29th, 1916 . LETO IX. — VOL. = ihod zastopnikov S. N. Doma. DIREKTORJI NARODNEGA DOMA SO SKLENILI PRI SVOJI SEJI, DA V KRATKEM SKLIČEJO VISE DRUŠTVENE ZASTOPNIKE V gVRHO BOLJ ŽIVAHNE AGITACIJE ZA N1ARODNI DOM. —^Pretečeni petek se je vršila vseja direktorija za Narodni »m. IPioleg mnogo drugih važnih opravil in zadev je prišlo na vrsto tudi vprašanje, ali se skliče skupaj skupna konferenca vseh zastopnikov oni'h društev, ki so zvolila že zastopnike, da (posredujejo med društvom in direktorijetn. Predlog je bil sprejet in se pozneje naznani'dan, kdaj se vrši infor-malna konferenca vseh zastopnikov, da se bližje seznanijo eden z drugim in da ukrepajo skupno z direktorijetn, -kako sc pridobi več agilne sile pri agitaciji za Narodni Dom. Sicer se slovenska društva in posamezniki v lepem številu oglašajo, toda za tako stavbo kot namerava biti Slovenski Narodni Dom v Clevelandu, bo treba obširne Agitacije in največjega zanimanja ter daleko-sežne požrtvovalnosti. V vzgled vsem slovenskim društvom danes je društvo 'INfapred-ne Slovenke", št. 137 SNPJ, ki je tekom dveh mesecev plačalo -oelo obljubljeno svoto $>150 a delnice, in je torej prvo društvo, ki je tako Častno rešilo tvojo besedo. Ženske so torej ve, in neumorne članice tega društva naj bodejo vzgled vsem drugim, da hitijo z delom in marljivo nabirajo denarje. -—Rojaki, učite se angleškega jezika.^ To je za vas največje važnosti, da znate deželni jezik, pravilno in dobro, ne pa samo par psovk in kletvin. Mesto bode jeseni odprlo nenavadno veliko število šol za angleški jezik, in 'kakor čujemo, se bode nastavil tudi en ali diva slovenska učitelja. Dobro znanje angleščine vas povzdigne moralno in pridobite si ugled in spoštovanje. Učite se angle-ijlškega jezika. ^ fi Jr —G. ikaplan Berk ne more dati imiru v iNeslogi letarca" vam bodejo že odgovorili, ker tudi tukaj mešat« pojme ljudem. Mi za/htevamo, da ste mirni, kakor smo mirni mi. Z zdražbarijo in Neslogo ne pridete daleč. —"V soboto ob pol devetih zjutraj je nastala prava noč V Clevelandu. Nad mesto je pri-hrumel tornado, ki je napravil precejšno škodo. Stemnilo se je tako, da so avtomobili morali prižgati luči, in ljudje, ki imajo kokoši, so pripovedovan, da so slednje odšle spat, ker so menile, da je noč. Take teme po dnevu še ne pomnijo v Clevelandu. Povodenj je naredila ogromno škodo na E-u-clid ave. in 65. cesti, kjer se je udirl veliki kanal in v Collin-woodu na E. 152. cesti med ■Saranac in Aspinwall —'Brivnice .bodejo zaprte vsak pondeljek od 12. opoldne do torka zjutraj in sicer tekom meseca junija, julija in avgusta. —Tam nekje na 53. cesti in St. Clair ave. se nahaja družba glumačev in drugih postopa-čev, ki vlečejo denar iz žepov naših ljudij, da je veselje. Sramotno je za naš narod v resnici, da se pusti tako skuibiti tem ciganom. Vprašajte rojaka, naj kupi delnico za Narodni Dom, pa se ti bo smejal, in te iprismode nosijo denar ciganom za sleparske igre, kar na debelo. Kam pride tak narod, ki ima taiko malo zavednosti v sebi? —37 novih državljanov je naredil pfetečeno' soboto zve-zini sodnik Clarke. Med drugimi je bil tudi neki ruski Žid, katerega je pa njegova sestra pred sodnikom dolžila, dto, je bil v stari dShiovini nihilist, revolucionar in da je baje bombo zagnal, ki je ufbila nekega župana, itd'. Sodnik se na to ni oziral in je prosilca vseeno pripustili k državljanstvu. ■t—28 posojevalcev denarja in lastnikov zastavljalnic je bilo v petek kaznovanih vsak po $50, ker so ljudsfvo drli z nevr-jetno visokimi obrestmi. —V tovarni Premier Brass & Forging Co. na 5207 Lakeside ave. sta delavca John Mah-nič in Artur Porter prekladala s pomočjo električnega dvigal-nika železne trame. Toda pri električni žici se je nekaj pokvarilo, elektrika je napolnila železne trame in ubila oba dva delavca. S puhnotorji so jima sicer skušali rešiti življenje, pa je bilo že prepozno. —43 osel) je bilo ogrizenih tekom enega tedna. Councilman i se zopet dogovarjajo, da upeljejo "pasjo ordinanco", ki je bila že dvakrat vetirana od •župana. —Mestna kopališča bodejo uradJno odprta 4ne 27. junija, če ne pride nobena druga zapreka. —The East Ohio Gas Co. je naznanila tovarnam v Cantonu, da jim ne bo več dajala jplina za tovarniško utporabo po 1. oktobru, 1916. Govori se, da bo ustavljen plin tudi cleve-landskitn tovarnam. To pft ra-ditega, ker v hudi ziimi vselej zmanjka plina v Clevelandu1 in sicer v hišah siromakov, ker ga tovarne preveč porabijo. —Sledeči Slovenci so dobili stavbena dovoljenja: L- Virant postavi na E. 200. Cesti hišo za $1500,. Chas. Kovačič postavi hišo za $11400, Andrej Jarc pri zida k svoji (hiši na E. 61. cesti delavnico, vredno $800, Fred Anko na E^ Si. cesti zvrši tpo-prave pri hiši za $700. ■■....»i ' 1 Avstrijska aiziva ustavljena. Iz Rima se poroča, da Avstrijci ne morejo več naprej. 30.« 000 avstrijskih vojakov je podlo pri prodiranju proti Italijanom. Na Balkanu se pripravljajo veliki dogodki 25.000 Bulgarov je prestopilo grško mejo. 100.000 Srbov je dospelo v Solun. 25,000 Bulgarov na Grškemu London, 29. maja. Dogodiki zadnjega tedna na Balkanu po-kazujejo, da nameravajo centralne oblasti začeti z nov bili odbiti. General Galieni mrtev. Pariz,- 27. maja. General Galieni1, -še ipred kratkim francoski vojni minister, in znan kot rešitelj Frartcije, je danes po mučni bolezni na ledicah umrl. Galieni se je skazal v jeseni leta 191 Ji, ko sol>Jemci stali sko-ro predlvratmi Pariza. Sklical je skupa§ vse mestne voznike, taxis in Ife^tomobile, naložil na ado, jo takoj poslal jer so silili Nemci " način -poviir©~ čil, da so bili Nemci leta 1914 vrženi nazaj za 53 milj na po- Wilson kot mirovni posredovalec AMERIŠKI POSLANIK V BEROLINU SE JE IZJAVIL, DA NASTANE V NAJKRAJŠEM ČASU MIR IN DA BO PREDSEDNIK WILSON POGLAVITNI MIROVNI POSREDOVALEC. Verena. Nobene važne in stra-tegične točke niso dobili Avstrijci pri avnii ofenzivi, dasi so žrtvovali ogromna žrtve. Laška armada se je umaknila na gotovih točkah od 5 do 7 kilometrov. 30.003 Avst'ire" padlo. Iz lahkega vira se nadalje poroči. \vstrijs!.e trditve, .la so Avst'ij.'i ujeli tboč* ui tis«.Je ujetnikov, niso resnične. Vi- haj a j o. Mirovni pogoji zaveznikov. Chicago, 27. maja. Adgard Mowrer, ki se .mudi kot vojni korešpondent na laški fronti, je poslal jako važno izjavo glede mirovnih pogojev zaveznikov. Zavezniki so se po svojih pooblaščencih dogovorili dne 14. aprila, 1914 v Parizu, da bo njih zveza trajala 14 let, tj. do 1930. Mledtem časom bo vladal strijci so le dobili v pc«se?t ne- absolutni mir med državami, kaj tisoč laških ranjencev, ki ki se danes skupno borijo. Av- so do zadnjega branili svoje pozicije. Zato pa leži s«*tlaj 10 -000 Avstrijce/ mrtvih v gorskih prelazi1-, in pečinah, :n kakih 20.0ui ranjenih ;e bito poslano iz fronte v Inompst in Solnograd. Vsi avstrijski napadi odbiti. Rim, 27. maja. Uradno poročilo. Položaj na fronti je še vedno resen, toda ne vznemirjajoč. Laška armada je dospela sedaj do prave obrambene točke, iz katere ne bo mogoče Avstrijcem jo vreči nazaj. Poleg tega je laška armada popolnoma preskrbljena z vsem potrebnim, dočim pomanjkuje Avstrijcem dobrih zvez in živeža. V Lagarina dolini je sovražnik vso noč bombardiral laške postojanke; več kot 300 topov je neprestano bruhalo ogenj na laško armado, nakar so Avstrijci začeli z naskokom* toda so bili krvavo odbiti. Tudi vsi drugi avstrijski napadi, na celi fronti, sobili odbiti. Avstrijsko najnovejše uradno poročilo. Dunaj, 28. maja/Na laški fronti je dobila avstrijska armada zopet večji uspeh. Zasedli smo vse višine in hribe Cor-nio Campe do Maata. Sorvaž-nik je imel izvanredno teške zgube. Ujeli smo 2500 Italijanov, štiri tope, štiri strojne puške in 300 koles ter mnogo vojnega materijala. Nemci pred Verdunom. , iPariz, 27. maja. Francoske čete so napadle vas Cumteres m nemške strelne jarke ter u- „ strija in Nemčija zgine iz zemeljske »površine, Ce'hom in drugim narodom v Avstriji se da .politična svoboda, Rusija pa dobi Carigrad. Nemčija bo morala dati poikrajino Schlesvvick Dancem. Helgoland pride v rojce Angležev, Belgija dobi vojvodino Luksenburg, Francija zasede Alzacijo in Lorria-ne. Prusija mora dati vse poljske pokrajine Poljakom. Nadalje se mora /Frusija odpovedati hegemoniji v nemški politiki. Oni del Avstrije, kjer se govori nemšiko, mora skleniti zvezo z zavezniki, kot v obrambo. proti Prusom. Kar je nfteedlov v Avstriji, bodejo o-svobodeni in pridejo Jtiigoslo-vani v skupno državo s Srbijo, Mažari za sebe, Čehi in Slovaki skupaj. 50.000 Nemcev napadlo Douaumont. London, 27. maja. Ko je prišel fort Douaumont zopet v francosko oblast, so Nemci poslali nadaljnih 30.000 mož, katere so dotedaj imeli v rezervi proti Francozom. Nemci so prihajali v tako solidnih in go-sfih masah, da je bil ves hrln dofbesedno pokri_t z- Nemci. Nad 50.000 fctfemcev je napadlo fort Douaumont, in Francozje, ki so bili v ognju že dva dni j in dve noči so morali radi lakote se umakniti, toda ne prej, pretino niso njih strojne puške opravile svoje smrtno delo. (Nad! 10.000 Nemcev je bilo ra-nienih in ubitih pri naskoku aumont.' Francozi kritizirajo Wilsona. Pariz, 28. maja, Upljivni francoski časopis "Temps" piše o predsedniku Wilsonu: "Predsednik Wilson nima pra vice, da bi bil mirovni posredovalec ali da bi smel sedeti pri mirovnih dogovorih. Kajti predsednik Wilson se ni oglasil tedaj, ko so Nemci kljub vsem mednarodnim postavam udrli v Belgijo, ki je bila mirna in jo zasedli. iPredsednik Wilson bi moral tedaj dvigniti svoj glas in protestirati. To bi ga upravičilo, da bi lahko govoril odlično besedo pri -sklepanju miru. ;'Nemško uradno poročilo. Berolin, 28. maja. Severno od La Basee kanala je naša patrolja dospela preko uwraz-nikovih črt do Festuberta. IPa-trolja je dobila več ujetnikov, ne da bi trpela kake zgu'be. V Argofiskih gozdih so bili živahni boji z minami in več sovražnikovih strelnih jarkov smo spustili v zrak- Francozje so imeli velike izgube v mrtvih in ranjenih, poleg tega smo pai dobili več ujetnikov. Na levem bregu reke Meuse so Francozje trdovratno napadali, in ko-nečno so dobili vas Cumieres v posest. Pri tem smo dobili 63 ujetnikov." Na besnem bregu smo napredovali do Thiao-monta, in ko so nas Francozje hoteli ustaviti, so bili odbiti s hudim ognjem. Iz ruskega in balkanskega bojišča ni ničesar poročati. Francosko uradno poročilo. Pariz, 28. maja. Južnp od reke Somme je naša artilerija razbila več nemških strelnih jarkov. V Chaimpagne se je posrečilo več nemških napadov pri Navarjnu in Talbure, toda pozneje smo jih izgnali iz vseh točk, kjer so se utaborili. Južno od hriba ' Mrtvega človeka" smo dobili več nemških strelnih jarkov in petdeset u-jetnikov. V podzemeljskih hodnikih severno od1 Thiau/mont smo iztrgali Nemcem več strelnih jarkov. Berolin, 27. maja. Poslanik Zjed. držav v Berolinu, James Gerard, je prepričan, da je mir v Evropi jako blizu, vsaj tako se je izjavil napram poročeval-■ciem nemških listov. "Jaz sem popolnoma prepričan, da pride mir v najkrajšetr^ času, in imam zato dovolj dokazov," je dejal poslanik Gerard. Predsednik Wilson je vodilna oseba. 'Sedaj, ko se je Nemčija podala Ameriki je skoro gotovo, da predsednik Wilson lahko prične z mirovnimi dogovori. Predsednik Wilson ima veliko več prilike in moči, da začne reševati zamotani evropski položaj, kot vsak drug vladar aH sploh kaka vlada 11a svetu. Nevtralci tudi želijo mir. Nadalje se je izjavil poslanik Gerard, da nevtralne vlade ravno tako želijo skorajšen mir kakor one države, ki se na veznike z denarjem, ker Anglijo velja vojna do danes že $55. 000.000.000. jP!a tudi Amerika potrebuje miru, in raditega bodejo želeli ameriški državljani Wilsonu mnogo uspeha, da doseže največje delo, kar ga more danes doprinesti kak državnik. Nemčija se podaja. Iz absolutno .zanesljivih virov se sklepa, da je Nemčija pri volji skleniti mir tudi pod manj ugodnimi pogoji, kakor je prvotna nameravala. Glavna sila, tki tlači Nemčijo k miru, je silna lakota nemških državljanov. Nadalje prepričanje, da jr viiiki aman, Tudi Avstrija, za mir. Dunaj, 27. maja. Avstrijsko Časopisje z veseljem pozdravlja idejo o miru in se izjavlja, da odkoderkoli pride, bo dobrodošla. Le iz Pariza prihaja vest Usnja primanjkuje. Izdelovalci usnja in strojarji trdijo, da nimajo dovolj materijala za izdelovanje usnja. Philadelphia, 27. maja. T11 zboruje konvencija "izdelovalcev čevljev, strojarjev in en gros prodajalcev. Glavno vprašanje pred konvencijo je, kaj se naj ukrene glede vedno naraščajočih cen usnja. Iz Evrope ne prihaja potrebni. materijal, ki se rabi pri strojenju, in Rusija, ki je dosedaj pošiljala sein do 40 procentov vsega tacega materijala, ne pošlje ničesar več, ker sama potrebuje. Izdelovalci čevelj nameravajo podražiti usnje za 50 procentov. ' 40.000 v paradi. ^ " Boston, 28. maja Bostonsko prebivalstvo je včeraj skazalo, da je za narodno pripravlje nost, ko je 40.000 oseb korakalo v paradi, tmed! njimi je bilo 75 duhovnov in 5000 žensk. govoru iministerskega pred-hajajo v vojni. Anglija bo ba- sednika, iz katerega je jasno je prenehala z vojno, ker ne bo sprevideti, da Francija niti ne mogla več zaklada t i svoje za- misli, na mir. Duhovščina zanika zaroto. 'jggB t KATOLIŠKA DOHUVŠČDNA SE ZAGOVARJA OBDOLŽITVAM NEWYORSKEGA ŽUtPANA. RAZNI ŽUPNIKI IN MONSIGNORJI SO D1 PRIZNALI, DA SO PODKUPOVALI PRIČE. TOI »New York, 26. maja. Trije katoliški duhovni so pod prisego zanikali včeraj pred preiskovalno komisijo, da bi se za-rotili proti imestni vlakli in da bi ovirali župana Mitchella pri izvrševanju« njegovilh uradnih dolžnosti. Duhovniki, ki so se tako izjavili so: monsignor Dunne, kancelar newyorske nadšlkofije, Rev. William Far-rell in Rev. Joseph Dineen, tajnik škofa 'Hayes, Kako se duhovni zagovarjajo. Te tri duhovne je imenoval newyorski župan Miitchell kot glavne zarotnike, ko jih je zalotil pri telefonskih pogovorih. Toda vsi trije so resolutno zatrdili, da ni vse res, kar govori župan Mitchell, toda pozneje so priznali, da je deloma resnično. Posebno monsignor Dunn je priznal, da je obljubil dr. Potter ju $100, če gre iz mesta in ne bo pričal proti duhovnom. Župan iMitchell se je nato izjavil, da mora imeti duhovščina jako slabo vest, če hoče odstraniti priče, ki bi pod prisego pričale proti duhovščini. • Izja monsignorja Dunna. Monsignor je pred- preiskovalno sodnijo povedal: "Župan Mitchell je brez usmiljenja na- ;ge! upljiv iz mestne vlade. Kjert li se duhovni vmešajo v polit ko, povsod trpijo škodo ljudj in nastanejo spori in prepii Vse, kar so duhovni navedli svoj zagovor, ni druzega kc hudobno zavijanje. Guverner bo odločil. Guverner države New York, Chas. Whitman bo posef vmes. Glavni državni pravi se je izjavil, da kot se gl skrivni telefonski pogovori, so jih imeli duihovni glede sleparije in zarote, da bi biti nemudoma vsi prijeti izaprti ter občutno kaznovani IPreiskava, katero je ttpelial župan Mitchell proti onim zavodom, ki so v katoliški oskrbi, je :nsno pokazala, da so sirotišnice v skrajno zanemarjenem položaju, in da se je iz denarja, katerega bi morali dobiti siromaki, plačevalo bogate katoliške odvetnike, itd. Preiskava se bo nadaljevala še ves drugi teden. norali Potopljena ladija brez svarila. London, 28. maja. Havas brzojavka naznanja, da sta dospeli *v pristanišče Port Ven-dres dve francoski ftorpedovki, ki. ste pripeljali 30 mornarjev padal katoliške duhovne, naše! torpediranega laškega parmka| usmiljene sestre in redovnike, iMoravia. Ta parnik je tor-| ki skrbe v sirotišnicah za otro- pediran od nekega nemškega ke, da celo mrtve je potegnil submarina pretečeni četrtek in iz groba, da bi dosegel švoj namen." Rev Dineen se je izjavil: '^Jaz obdolžujem župana kot zatiralca resnice. Trusti in katoliška duhovščina. Msgr. Dunn je povzročil veliko senzacijo, Jco se je izjavil, da so boj proti katoliški duhovščini uprizorili veliki trusti, kakor Standard Oil Co. in Charity Trust. Vlada je hotela Boga vzeti iz src sirot, toda tega duhovščina ni mogla pripustiti. Zlobna zavijanja. Župan Mitchell pa se je izjavil, da ie bit in da je vedno pripravljen dokazati v javnosti vse, kar je trdil. J^adalje. tudi, i so dobili piti vino. Obtožba se dvigne, troje sodnikov se zbere v Beljaku in proglasijo obsodbo. In kako mislite, da je bil ta slovenski gostilničar obsojen? Dobil je — dve da je vredna, da sploh eksisti-ra na svetil? iKdo izmed vas, Slovenci, se more postaviti in mirnega srca povedati, da je Avstrijska vlada pravična vlada! Ali je res? Kdor bi to trdil, je blazen človek in »pa da nemudoma v blaznico za vse 'življenje. In avstrijski sodniki, ki tako sfxlijo, spadajo v prisilne jopiče! Ali Vam ne vzroji cela narava, ali vam ne vzkipi duša, ko .vidite vlado, ki obsodi sina. ki je skoro ubil lastnega očeta, na tri tedne ječe, Slovenca pa, ki je dal poži-rek vina lačnim in žejnim, pa na dve leti ječe! 'Seveda, če sin pretepe in za-sramuje očeta, to ni nevarno avstrijski vladi. Avstrijska vlada je znana no celem svetu, da elo pospešuje prepir, poboj in zasramovanje med lastnimi narodi, med lastnimi rodbinami! To je avstrijski vladi ljubo, da se siromašni narod sam med seboj pobija, kajti le tedaj, če avstrijska vlada zatroši smrtno sovraštvo med narod sam, da sin pobija očeta, brat brata, tedaj je mogoče avstrijski vladi obstati in piti kri narodom.. Če pa kdo stori dobro delo svojec mu bližnjemu, tedaj avstrijska vlada dobi silen strah, da se ne bi narod spoprijaznil med , . i , . . , . ke kaj kruha, lakoi se era tx)stavi seboj, da se ne' bi zavedal, da „„ ln\rn: K , kri ni voda, kadar v Avstriji kdo kaže dobroto svojemu bližnjemu, tedaj nastopi vlada in kaznuje takega človeka tako silno, da se gabi ta avstrijska vlada celejjaffsvetu! Kako more narod biti civiliziran, kulturen, kako more imeti višje ideje in spoznanje za kaj boljšega, če mu vlada na domačem pragu počenja take ostudne nečistosti, nemo-ralnosti in grozodejstva! In ljudje, časopisi, kakor jih je žalibog tudi med nami Slovenci v Ameriki dovolj, med njimi celo katoliški časopisi, zagovarjajo to* gnjusobno, nečisto vlado, kajti ti časopisi so isto-tako nečisti, nagnjusni, njih uredniki poglavarji nečistežev, človeških grdob in izdajic na roda, četudi nosijo na sebi posvečeno, črno duhovniško sivk njo! ljudi vanje. Gradili smo jih veliko, nekaj nad ducat. Zd»j pa stoje pred nami in kažejo vse svoje slabost i. Zdaj vemo dobro, da bi par hiš zadostovalo popolnoma. In stojimo poleg in premišljamo, ka ko bi se dalo teh ducat hiš ali vsaj nekaj izmed teh spraviti v eno hi šo. Eni pravijo: podrimo jih pa se zidajmo novo. Temu se upirajo drugi in pravijo: naše ni treba podirati, je dobra. Podrite svoje in pridite k nam. To zopet onim ni prav. In tako gre dalje in dalje pridemo pa nikamor ne. I)a, ko bi bili mi pazili malo bolj takrat, ko so rastle te hiše kot gp be po dežju, bi ne imeli danes tega vprašanja pred nami. Ampak za čeli smo, kot vsako stvar: cc poj de, poj de, če ne, pa ne. Gre, dokler gre. Kako daleč še kaže, ne vemo. Da pa ne kaže ni česar dobrega, vemo. In za to naš klic: združimo se. Z i>odporninii organizacijami je tako kot je bilo z asesmenti. Slo je, dokler je šlo, po pravilu: vsi jednaki. Mi dobro vemo, da nista niti dva popolnoma jodnaka. niti dva jednako zdrava in skoro niti dva jednako stara. Vendar pa smo poizkušali to resnico popolnoma izbrisati s tem, da smo rekli: vsi je dnaki. — No, konečno so prišli zakoni, kateri so nas dobili popolnoma nepripravljene. Danes je zakon odpravil tisto konkurenco, ki smo jo imeli nekdaj. Toliko in toliko plačuje vsak, pa mirna Bosna. Kaj bo z združenjem ? Nekaj sumljivega gre pO naši javnosti. Stika se za kozli, velikimi grešnimi kozli, kateri so se zapodili v zelnik prelepih idej in podrli 111 vničili vse. In ko jih javnost najde, txnlo prelili kot nedolžna velikonočna ja^njeta svojo kri za gre he tega sveta. Z drugimi besedami se to pravi: združenje je po naših pojmih nekaj tako It'oega, tal-o vzvišeno«;-!;, da stremimo v^i za tem. Več iet delujemo že za tem — a po delovanju in stroških nekaterih let smo danes tam, kjer smo bili v začeti. 11 ali {Ki še bolj nazaj. Vsi smo navdušeni za idejo združenja, a vsi vemo, da ne bode iz tega nič. Vendar f>a si ne upamo tega j>ovedati. In gorje tistemu, ki bi prvi ustal in rekel: jaz sem zoper združenje zato, ker ne vidim, da bo iz te 1110- Dokler je združenju, 5. Ker je menili umetnim potom to, kar nam je v krvi od vselej, namreč tradi cijondna nesloga. Danes je torej ideja zdruzenja še kot lepa ptica, katera se nam vedno bolj odaljuje v zrak in bode v doglednem času izginila popolnoma izpred naših oči j. To so fakta, katerim se bomo morali privaditi radi ali neradi polagoma vsi. Težkega srca se poslavljamo oc lepe misli: združenje. A če se ne poslovimo saini od misli, se bo poslovila misel od nas. In rezultat je jednak. "Čas Dopisi. Nekaj o združenju Jednot. Tri leta in že več pretresa naše ozračje misel: združimo se. Združimo podporne organizacije, napravimo veliko močno organizacijo. Bodimo vsi jedno. \ Teoretično je tole dobro. Taka združitev bi bila jako idealna. Ampak kar je preveč idealnega je navadno previsoko. Teoretično srno bili vsi za združenje in smo še. Ko pa je prišla na vrsto praktična stran tega vprašanja, smo pa takoj naleteli na prve ovire. Združiti sc. Dobro. Lepa misel. Ampak vprašanje je KAKO? Tudi glede tega smo imeli že leti teške ječe s trdim delom, P^lno načrtov Ampak kar ni bilo ker je naredil zločin prof - Za 1 rtra' Je h,1° Za Pavla' S * javnemu miru in redu! Torej surovi, zverinski sin, ki je smrtno poškodoval in pretepel lastnega'očeta in ga poleg tega v nezavesti še namazal « kravjim blatom, je bil obsojen na tri tedne ječe, usmiljeni človek pa, ki je spolnjeval božje in človeške postave, pa je dobil dve leti ječe s .trdim delom! ' Kdo more trditi o vladi, ki inia take postave, take sodnike, tuur je bil Zopet Peter zadovoljen, ni bilo prav Ravltl. In tak Peter in Pavel smo do malega vsi. Vsak vidi združitev po svoje, vsak bi najrajši tak0 združitev; da bi bila zanji prav. Da, združenje oviramo vsi, prav vsi. vsak po svoje in vsak zase. Imamo tatinski pregovor, ki pravi po nase: karkoli storiš, stori previdno in glej na izid. Ko bi ne bili mi tako neusmiljeno lahkomiseln narod, kot smo, bi bili lahko že tedaj preračunali, ko smo ustanavljali Jednote. in Zveze, da je Kdor* ne vrjam^ naj poizkuša. na javni oder in zavpilo bi se: t£ je kriv. Pa bi ne bil kriv. Ampak človeška narava je že taka, da išče nekod sovražnike vselej, kadar se mu ne izpolni kaka lepa misel. V javnosti se namiguje: ta je kriv, oni je kriv, da ni združenja. Drugi gredo celo tako daleč, tla kažejo: ti in ti se boje za svoj kruh. Zato so proti združenju. Resnica pa je, da združenja ne bode zato, ker je težje popravljati grehe kot pa delati jih. Imeli smo priliko opazovati debato o združenju na konvenciji SNPJ v Pittsburg, Pa. Vsi govorniki so govorili o lepi misli, vsi so bili zato, da je to nekaj dobrega in lepega. Niti eden se ni oglasil proti. In vendar smo imeli vtis, da so tisti, ki so govorili za združenje in tisti, ki so poslušali, bili do dna duše prepričani, da ne bode nič. Pogumne j ši so potem izražali privatno svoje misli: Lepo je to, vse lepo in pravilno, samo škoda, da ne bo iz tega nič. I11 izrazi vseh delegatov so ti na-pravljali jednak vtis. Ni treba, da iščemo v javnosti krivce: ta je kriv, oni je kriv, da ni združenja. Ce bi bila ideja tako lahko izpeljiva, kot se lahko govori o njej, bi bilo absolutno izključeno, da bi mogli posamezniki kaj ovirati. Zato je odveč, da govorimo, ta je kriv, oni je kriv, da ni združenja. Popolnoma odveč je, da prelivamo kri jagnjet za grehe, katere smo zagrešili vsi. Odveč je živeti vsredi tako resnega življenja v sanjah. Združenje od prvega ^štfTfca do danes ni bilo druzega, St&kor ene izmed tistih lepih sanj, katerih se dpžimo tako krčevito, v katere upamo in katerih ne izpustimo tudi, če nam vsa znamenja kažejo, tla ne bode nič. I11 znamenja kažejo. I11 rezultat |x> večletnem delovanju kaže, da ne bo združenja. In kdor je zadevo premišljeval iz gospodarskega stališča, je moral biti od prvega začetka prepričanja, da združenja ne more biti iz sledečih vzrokov: , 1. Ker je vsa narava taka, da nismo bili še nikdar zdru?eni, ampak smo še vselej in vedno držali vsak k sebi, vsak na svojo stran. 2. Ker družiti je mogoče samo nekaj, kar je med seboj popolnoma jednako. Jednakost morebiti v nameivih, v številu in gosj^odar-sko. $labše in močnejše se/ne druži po naravnih zakon i W ampak slabše vselej podleže močnejšemu. 3. Ker 'je nemog*£ce združiti cela društva v eneiii kraju spadajoča k jedni in j^ti organizaciji. {Pismo Slovenca v Meksiki. Columbus, iN. Mex., 14. maja Cenjeno občinstvo: Želim ne-coliko sporočati o naših razmerah ob meksikanski meji, kakor tudi od Meksike. Naš 20 >olk je zapustil Fort Bliss, Tex ^rvi dan, ko se je zvršil napad na mesto Colunubus, N. Mex. var nas je bilo pri prvem bata-janu smo bili drugi dan na liti mesta ob 4. zjutraj. Nasproti so nairi prišli otroci, možje in ženske na-pol oblečeni. Po mestu je bilo še vse krvavo in vse razibito. Okna vsa izsuta in pojita. In velik ogenj je divjal v mestu. Videl sem veliko ranjencev Meksikanscev kakor tudi \nierikancev. Videl sem tudi ečje število mrtvih Meksikan-cev in tudi sedem naših vojakov. Amerikanske vojake so jotem poslali domov k svojcem. Mi smo bili prvi teden noč in dan na lovu za Villo. Čez teen dni j je pa več vojakov sem osipelo, večinoma 'konjeništvo, potem so pa oni prevzeli lov za Villo. Ml pa tukaj straži 1110 mesto in vojaško zalogo. Bil sem tudi v Meksiki, daleč noter v deželi. Dvakrat smo ime li male praske z Vilovimi bam-diti. Dne 29, in 30. marca je bi la naša konjenica v boju z bandit i. O tem boju ne vem nič zanimivega povedati, ker ni bilo kaj posebnega. Kajti bandi-tje so videli, da nič ne opravi jo, če bi se lotili, potem pa pobegnejo v gorovje in se poskri jejo med skalami. Drugič je bilo 7. aprila. Hodi li smo po nekem hribu. Kar naenkrat začno kroglje frčati okoli naših glav. Naši vojaki so začeli dirjati na vse krajt. Poveljujoči častnik nam je za-povedal: "Na tla!", naikar smo se po trebuhu plazili proti kraju, odkoder so priletele svin-čertke. V par minutah je pridir-jala naša konjenica in jillv je od nasprotne strani obkolila, radi česar so se morali podati. Zajeli smo vse, pobrali orožje In vse, kar so imeli pri sebi. Vze li smo jim lepo številopušk, koliko, ne vem. Jaz sem jih imel n,a 'svojem vozu1 sedemnajst in dve strojni puški. Dofbili smo tudi par konj, 'ki so jih ukradli v Columbus, N. iMex. Na glavah so imeli klobuke, ki so jih ukradli o ta vojna druzega polnena ikakor pa evropska. Lahko si mislite, tukaj so Amerikanci, ki delajo od dneva do noči, da si zaslužijo vsakdanji kruh, in v najboljšem spanju ponoči pa začno kroglje fr* čati v sobo in banditje poska-čejo v hišo, pomorijo, še celo dekletani ne prizanesejo, denar in premoženje pa pokradejo in zbežijo zopet v -gore. Ko jim pa zmanjka živeža, pa hajdi zopet na lov. Dragi prijatelji, s takimi ljudmi nikakor ne more- in zgrabiti za čati takega sovražnika človeštva kof je Villa in njegovi iban-ditje. Če se pa primeri, da se Amerika zaplete v vojno, se bom z veliko večjo korajžo bojeval kot pa bi se v Evropi z našo mačeho Avstrijo. Naznanjam vam tudi, da je I3k maja prišla milicija v Columbus, New Mfcx. 'Tu je veli ka zaloga vojaškega materija la. Preskrbljeni smo z vsem potrebnim, kadar bo sila. Tukaj so vroči dnevi do ve čera, noči so pa hlad-ne, tako da na juitro pred solnčnim vzhodom nam je prav mrzlo. Tudi močan veter večkrat tako moč no piha, da gre pesek v zrak. Po meksikanskih pokrajinaJh sem videl v veo krajih dobro in rodovitno zemljo, samo ljudje so leni za obdelovanje. Mislil sem si, iko bi ti ljudje pridno zemljo obdelovali in kopali rudnike, bi bili eden prvih narodov. V gozdovih in hribih je dosti volkov, ponoči so tako tulili, da nismo mogli spati. Med pticami sem opazil tu»di grlice, čemur sem se zelo čudil. ,V več icrajih mi je zemlja tako ugajala, da sem mislil, ko bi jaz imel en par sto akrov te zemlje, bi bil v nekaj letih premožen kmet. Meksikanci so nekateri prav tlotbri ljudje iz nami, nekateri pa prav vroče krvi, tako da mora človek dobro paziti in bistro obračati oči na nje. IPo Meksiki so viliki hribj* in med hribi pa veliki pašniki; drevja je bolj malo, ker ne more rasti, ker je zemlja po hribih presuha in peščena. Tra-vji raste, pa se stproti posuši. Ob potokih in rekah pa rastejo topoli, ki so zeleni po zimi in po letu, in tudi fina zemlja je ob takih potokih Imeli smo težavno pot v Me-ksiko z vozovi čez hribe in doline, čez vode in potoke in reke. V več krajih smo morali marširati preko vode, da smo bili do pasa mokri. Po dnevu je še kako, ponoči pa je bolj slabo, ker so mrzle noči tukaj. Bili smo daleč v Meksiki, kakih 280 milj od meje. Dobili smo povelje, da moramo še tisto noč spraviti vse vozove preko reke- Pelali smo štiri ure neprenehoma, tema je bila, da nisem ničesar videl. Kar sem imel delati okrog voza, sem moral z roiko tipati in verige skupaj spenjati. Ob polnoči smo prišli na hrib, potem smo pa zakurili in se sušili ter večerjo kuhali. Na mene je pa prišla vrsta za stražo. Lahko si mislite, kako je prijetno na straži, ves truden in moker in zaspan, pa moraš korakati in čuvati celo noč. .'Meksikanski vojaki so sla/bo opravljeni; eni nosijo kape, eni klobuke, mnogo jih je napol v civilni obleki, napol v vojaški. V armadi >so stari-možje in prav mladi fantje. Kar se pa tiče vaj in streljanja, so prav slabo izurjeni. Streljajo previsoko. Med sto Meksikanci dobiš le dva ali tri dobre strelce. Večinoma streljajo stoje s puško, samo da poka, če pa kaj zadene, je vseeno. Ropot in frčanje krogel j jim jako ugaja. \Foseb-no veslje imajo Meksikanci, če streljajo izza kakega vogala, streljajo kar tja vendan. Namesto da bi Meksikanec pomeril in naprej pogledal, pa gleda ravno narobe ali nazaj in se ozira po tovariših, kadar pa puška poči, »Meksikanec zarni-ži in zobe pokaže. Videl sem tudi družine v več krajih sedeti. Vsi v krogu, kadili so eno cigareto y vsi skuipaj, INlajprv*. napravi oče par dimov, potem mati, potem starejši sinovi in hčere, potem pa še otroci, Jako sem se čudil tej meksikanski navadi. •Meksikanci imajo male vi nizke hiše. Od zunaj zgleda to kakor podrtija, znotraj pa irria-io še precej čisto in fino pohištvo, vse ročno narejeno. Mb-ko iz žita delajo žene same doma. Žito najprej dobro posušijo, potem pa v koritu tolčejo. 'Meksiko zigleda precej žalostna m zapuščena dežela dan-dane* Videl sem mnogo vasij in mest, in v vsaki vasi je bilo pa kak zapuščen otrok. Celo meksilkanska žival je vsa pO" divjana od neprestane revolucije ! iMi prebivamo po kempah ali pa v šotorih, mnoigo nas pa živi v zakopiih pod zemljo. Zvečer po večerji se zberemo in igramo na orgljice in se včasih tudi malo zasukamo za kratek čas. Včasih pa tudi kako zapo jemo. Ko se mrak naredi, mo* ramo biti tihi in mirni, nekaj nas gre pa na stražo, nekaj pa na patrolo. Več noči moramo prespati v celi obleki, da smo takoj pripravljeni za obratnibo, če bi se primeril napad. 10. maja so naši zrakoplovci razkrili deset tisoč Carranzovih vojakov, deset milj od Columbus, N. Mex. Dobili smo povelje, da moramo biti takoj pripravljeni za napad. Veliko vojakov je obkolilo mesto, polo-' Utl zanositi. Ob koncu may, June 10th to September lOtb. YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED Of D. a C. Line steamer* for transportation between Detroit and Cleveland, Detroit and Buffalo, either direction. _ „ . ^ . .._ j Rend two cent stamp for Illustrated pamphlet and Oreet Lake* Map. Addr*** L. Q. Lew la, C- P. A.. Detroit, Mich. pETRO!T & CLEVELAND NAVIGATION COMPANY PHILIP H. MCMILLAN, Pre. A. AABCIIANTS. Vlce-PM*. A Oenl. M«r. ~ Alt D. a C. Steamers arrive and depart Third Avanu* Wharf. Csntral Staadard Tim*. t: Čistenje in likanje oblek* DOBRO DELO. % Molk« obleke.................$1.00 Moikc suknje................J 1.00 Jopiči..............j.................BOc NIZKE CENE. Ženske kiklje. Ženske dolge suknje........$14)0 Ženske obleke.................$1jOO The DAMM DRY CLEANING Co. Cut739-w 1574 E. 55th ST. essL2om A. J. DAMM, poslorodja. . J. S. Jablonski, Slovenski fotograf k\U St Clair Aie. mi Istjefaje sUke >a fcaitbe in drutinske alike, slike, po naj notesi i modi ln po niskih cenah. Zal -vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni' sastoqj. mr VSE DELO JE GARANTIRANO. jO jt' . / Km alti je prišel iz trga in •čim se je prepričal, da ga nihče ne opazuje, je ubral pot pod noge in bežal kar je mogel oziraje se vsak *h je cel zaklad, je drhnil pisar in tehtal vrečo. V njegr>-viV-očeh je zasijal plamen po-željivosti in ves se je tresel, ko je Kozina odveza! vrečo in se je vicUfr^lesk zlata in srebra. —Vsak ipolovico, prijatelj, je relkel Kozina in začel *lenar zlagati na dva kupčka, med tem ko je pisar pazil, če ju nihče ne gleda. Ali pisarjevo oko je vedno uhajalo nazaj h kupu zlata in srebra, ki je ležal pred njim in v njegovi duši so se začele porajati grozne misli. Kozina je sedel na tleh in je bil sklonjen nad denar. Pisar je šel nekajkrat okrog njega, kalkor bi motril okolico, ali njegovo oflco se ni odmaknilo od Kozine. 'Naenkrat'se je ustavil, bliskoma se je nagnil h Kozini in ga z obema rokama zgrabil za vrat. Slišal se je hripav, gn^ranju podoben vzklik. Kozina je s silo obupa poskušal se oprostiti iz pisarjevih rok. Zvijal se je pod njegovimi rokami, ga prasikal in se premetaval, a /pisarjfeve r6ke so ga držale, :kot da bi bile bA železa. Kozina je začel lagovati, njegovi prstje, ki so trgali pisarjeve roke, so odnehali, telo se je nekako sese-lo. Pisar ga je potegnil k bre-in ga vrgel V Ljubljanico, je zaplusmla in Kozina j« v nji izginil kakor ikamen. Pisar je potem denar pospravil v vrečo in bežal ž njo proti Vrhniki. (Sodnik Završan ni imel mirne ure. Ko 'Simona Kozine nI dobil na njegovem dcnjiui in je izvedel, da je bil malo časa poprej odšel, je poslal svoje ljudi na vse strani ga iskat, a iskali so ga zaman. Obenem je Završan preiskal Kozinovo stanovanje, a ni razen obleke ničesar našel. Ker ni bilo dobiti nič denarja, je Završan takoj sklepal, da je bil Kozina posvarjen in da je pravočasno odnesel svoj zaklad. , lPoslal je posla k ogljarski koči na Lesno brdo, a ko je ta ponoči prijezdil nazaj, ni imel drugega sporočiti, kakor da stoji Erazem na straži. Kozina pa da še ni prišel iskat ondi za kopanega zaklada. Vrhnika je bila seveda vsa pokonci. Kakor blisk je šla od hiše do hiše vest, da so cigani umorili prijorja Celestina in si cer s pomočjo Simona Kozine ter da so vsi v Bistri zaprti kmetje nedolžni, da so bili po krivici vrženi v ječo, trpinčeni in nekateri izmed njih tudi že umorjeni. Zavladala je velikan ska razburjenost in Završan je z*Magajnovo pomočjo le z ve liko itežavo ubranil ljudem, da niso kar ponoči šli nad samo-stap in poskusili s silo osvobo diti nedolžne jetnike. Naslednjega dne je prise sam deželni glavar z različnimi uradniki na Vrhniko. Sprejela ga je nepregledna množica, kajti prišlo je na vse zgodaj vse polno ljudstva iz bližnjih in tudi iz oddaljenih vasij, prepričat se, če se je res izkazala nedolžnost jetnikov. Deželni glavar in njegovi spremljevalci so se ustavili pri Završanu in so tam na dolgo in na široko zasliševali Erazma Ta je deželnemu glavarju vse natančno razložil, kar je bil izvedel. Ker mu je deželni gla var dal slovesno obljubo, da je prost vsake kazni, (kdor mu je razodel resnico o smrti prijor ja Celestina, se ni Erazem čutil več vezanega in je povedal, da mu je razkril ves dogodek dolgi Laban. —-In kje je zdaj ta mož? je vprašal deželni glavar. Erazem je moral povesiti glavo in prrpoznati, da ne ve, kam je izginil Laban. -Glavna priča je izginila in izginil je tudi obdolženi Kozi na — in vi hočete naj se vrja-me vašim besedam ? -Pripravljen sem storiti naj svetejšo prisego, da sem vse tako povedal, kakor mi je zatrpal dolgi Laban. je rekel Erazem 9 slovesnim glasom. 'A njegova ponudba ni napra vila nobenega vtisa. —'Ljubi ntoj gospod, je rekel deželni glavar, jaz sicer čisto nič ne dvomim, da govorite resnico, ali kar pravite, to ni nikak dokaz. Deželni glavar je kmalu zaključil zasliševanje in je povabil Zav-ršana, Erazma in Strnišo, naj gredo ž njim v Bistro. Ko so zapustili hišo, je množica veselja zavrisnila, misleč, da je že vse v redu in da bodo zdaj jetnike izpustili, a vrisk je 'hipoma utihnil in zavladala je plahost, ko so ljudje izvedeli, da deželni glavar in njegovi spremljevalci nič prav ne verujejo Erazmu in da pojdejo.šele v Bistro ipoizvedovait, kako in kaj da je na stvari. •Med množico je stal tudi Anton Magajna. Njegov pogled je bil teman in je razodeval njegov notranji gnev. Ko so se deželni glavar in njegovi sprem« Ijevalci v družbi z iZavršanom, z Erazmom in Strnišo odpeljali proti 'Bistri, je zaklical množici : - J —Pojdimo za njimi! Resni- za pravico, naj gre z nami! Kakor voda, če odmakne jez, tako je množica kričaje pritisnila za Magajno in se vdrla po cesti proti Bistri, kakor bi hotela dohiteti vozove, ki so drdrali spredaj. Kmalu za vozovi je pridrvela tudi množica pred samostan, a našla vrata zaprta, na obzidju pa so stali stražarji z nabitimi puškami in grozili, da u&trele vsakega kdor se približa vratom. Cele ure je množica stala pred samostanom in čakala na znanila, kaj se je ukrenilo, in postajala je čedalje nemirnej ša. Stražarji so morali večkrat ponoviti svoje grožnje, ker so ljudje opetovano poskušali si loma vdreti v samostan. Konč no so se odprla vrata in je prišel med ljudi sodnik Završan Vse je planilo proti njemu. Ljudje so vprek kričali in vpraševali, kaj da je, a Završan jim ni mogel povedati drugega, kakor da stvar preiskuje in da se zarpti kmetje takoj izpuste, čim se izkaže njih nedolžnost. —Deželni 'glavar mi je dal svojo besedo, da se to zgodi, je zatrjeval Završan, in zato vas pozivljem, da se mirno razide-te. Ljudje se niso marali raziti, nego so kričali, da počakajo toliko časa, dokler zaprtih kmetov ne izpuste, in cule so se tudi grožnje, da naskočijo samostan, in da vse pobijejo. Završan se je obrnil do Mia gajne in ga je prosil, naj on vpliva na ljudstvo, da se raz-ide. Prepričal ga je, da je to le na korist po nedolžnem zaprtih kmetov in v korist ljudstva ter mu slovesno obljubil, da mu vse pove, kar se bo govori lo in sklenilo ter mu po svojih močeh pomagal, da zmaga pravica. Magajna je uvidel, da ima Završan prav in pregovoril je ljudi, da so se razšli. 'Lahko to ni bilo, ali naposled se mu je to posrečilo. Magajna sam je šel na Vrhniko, kjer je hotel počakati Završana, da izve, kaj se je sklenilo. ^Preiskava v samostanu v Bistri je trajala do poznega večera. Zaslišani sp bili vsi zaprti obdolženci in pregledani vsi zapisniki, ali komisija, ki jo je pripeljal deželni glavar s seboj, se ni mogla odločiti, da bi bila vrjela Erazmu, Različni obdolženci so bili vsled torture že priznali, da so umorili prijorja Celestina in ostali trudi sedaj pri svojem priznanju, kajti bali so se torture bolj nego smrti. In to je bilo odločilno. 'Naj so Erazem, Strniša in Završan še tako dokazovali, da so ti ljudje nedolžni, da so umor priznali samo vsled groznega trpinčenja, komisije niso mogli prepričat še manj, ker so menihi vpljivali na komisijo s tem, da so Erazma, Strnišo in Završana predstavljali kot zaveznike najhujših sovražnikov samostana v Bistri. Deželni glavar je po dolgem obravnavanju odločil, da naj cesarski svetnik pl. Raudh začne preiskavo proti ciganom in njihovim zaveznikom, če ti morda vendarle niso krivi u-mora prijorja Celestina ali obenem je tudi odločil, da naj se nadaljuje preiskava proti kmetom. Erazem, Strniša in Završan so uvidevali, da drugače skoraj ni bilo mogoče storiti, a vendar jih je obšla zavest, da ostanejo pravi storilci nekaznovani in da bodo trpeli nedolžni judje. Bila je že noč, ko so zapusti-i saflmostan in se vrnili na Vrhniko, a vsem je bilo težko pri srcu in morile so jih skrbi, kaj da bo. Magajna je tiho poslušal, ko so mu pripovedovali, kako ma- Naprodaj je prve vrste brivnl caca, 3 stoli, lastnik ostane pri kupcu dva tedna. Dohodki $55 na teden garantirani. Cena sa mo $450, če se hitro proda. Vprašajte na 15504 Waterloo -Rd. (65) Polten slovenski fant, vešč slovenskega, nemškega in deloma angleškega jezika išče pri mernega posla v trgovini aH v saloonu. John Rogel, 1411 E. 53rd St. ('5.1) Mlad fant bi rad dobil sobo hrano vred. Vprašajte zvečer na 5516 Carry ave. (64) Naprodaj je hiša, 6 Sob, škri Ijeva streha, lot 40x60. Vprašajte na 1159 E. 76th St. Strašne bitke! nanjamo qenjenim na ikom v Barberton, O. da naiš tamojsni zastopnik MR. JOHN) BALANT, 436 — 1st St. ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se viselej lahko 3 zaupanjem obrnete na njega. Uprava "Clev. Amerike". t ■■ — .......... ■ ■ Dve čedni hiši ste naprodaj v Euclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V Slovenski naselbin* samo dve minuti od mestne meje, ena hiša 5 sob, na vogalu, druga hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $200 takoj, drugo na lahka odplačila. Vi podvojite vrednost tega posestp v dvjeflf letih če takoj kupite. faRo pripravno Vjpraša!jte pri L^uis Rechar, Euclid, Ohio. \ (58) Slike sedanje evropske vojne dobite na 5801 St. Clair ave. ' Lorain, O. kakor tudi druge vrste evropske slike in sicer popolnoma za-stonj. /Pri nas dobite sedaj tu di vsakovrstne suhe in sveže cvetlice, spominske in nagrob ne vence po jako zmernih cenah. * Naša posebnost je izdelovanje vsakovrstnih okvirjev (ro-mov) in škatulj z okvirji za spominske vence umrlih od $3.00 naprej, kakor tudi povečanje slik za smešno nizko ceno $1.00 naprej. Obenem tem potom naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se jaz, Ignac Slapnik preselil iz 4017 St. Clair ave. na 5801 iSt. Clair ave. in da sva sedaj skupaj s Frank Jelerčl-čem. Lepa hvala cenjenemu občinstvu za obila naročila takoj ko sva otvorila. Priporočava se še za nadajlna naročila. JELERČIC & SLAPNIK, 5801 St. Clair ave. POZOR! A: Kam pa v nedeljo, 4. junija? B: Na Kasteliceve farme, p d. pri Jernkovki, ali ne ves, da imajo Slovenske Sokolice" svojo prvo vrtno veselico in pa še kakšno! Slišal sem, da se članice prav marljivo pripravljajo, da nudijo občinstvu lep užitek in zabavo. A: Kje se pa dobijo tisti "tik- ci?" B: Ali ne veš, da pri Zofki Birkovl, ali pa pri mami Lau-schetovi ali pa pri g. Jos. 2ele-tu, slovenskemu pogrebnikul1 Torej v nedeljo, 4. junija pu-hitimo v krasno spomladansko naravo na stop 126 in pol v Euclid, O. na Kastelceve farme. Za godbo in ples je vnaprej preskrbljeno kakor tudi za domači prigrizek. Vsem prijateljem in znancem se že naprej zahvaljujemo. (June-4) Slovenske Sokolice. POZOR, LORAIN, O. Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika. Uprava "Clev. Amerike." Slovenski fant, priden za delo, dobi takoj dobro slu'zbo v gro-ceriji za zunaj in znotraj. Plača po dogovoru. Fr. Mramor, 5919 Prosser ave. (26) Proda se dobro H. D. dvojne hitrosti motorno kolo. Več se pozve na 5351 St. Clair ave. -—- (63) IZURJENI DELAVCI NA SLADKORNEM POLJU. Mi plačamo $20 na aker za 20 vrst. Dobra stanovanja. Zastonj železniška vožnja. Preživite poletje dobičkanosno na farmi in dajte svoji družini priliko, da uživa fini farmarski zrak, stran od dima in prahu tovaren. Za pojasnila se obrnite na The Owesso Sugar Co. 418 American Trust Bldg. Cle veland, O. ali na Paul de Ron-na, 575 Belvedere, cor. Charlevoix St. Detroit, Mich. (64) Dr. L E. SIEGELSTEIN . PERMANENT BLDC. 46 EUCUD AVL blizu E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in * istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uridn« u rat 9. *)■ de 4. pop. 7. iv eč. do 8. svež. 10. do 12 dop. ob aedaUah. Ixreiile la o/ftas, da n« pozabit* nastox)a m Dr. Richter s Pain-Expeller ta revmatlzem, bolest in otrpe-lost udov In mišic. Pravega dobite v zavoju kot vi dlte na sliki. Za vrnite vse zavoje, ki nimajo našo Trade Marke. 25c In 60c po lekarnah ali naravnost od nas. RICHTER CO. 74—80 Washington ttr. New York, N.Y. o uspeha je Obrodilo posveto-ca mora priti na dan I Kdor je'vanje deželnega glavarja. 5 Razglas f ^ Vsem rojakom v Cleveland« se da v naznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čilane od 16 do 35. leta vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, maj in junij. Torej kogar veseli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandti, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posfuiži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri predsedniku John Pekolj, M97 E. 61 st St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. * June 9) DEKLETA dobijo čedno delo v tovarni. Začetnice dobijo po $1.30 na dan. Delo je pri šivalnih strojih in operatorice pri strojih dobijo $1.40 na dan. Stalno delo za dekleta. The Union Salt Co. E. 65th St. in Lake Shore Railroad. Vzemite St. jCIair ave karo. (63) —"Čas" je edini slovenski mesechik v Ameriki za in izcforaizfbo. INlaročite velezanimivi list. SVOJI K SVOJIM! Pozor rojaki! Vsem cenjenim rojakom na znanjam, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreaht" na 694 E. 152nd St. v Collinwood. Pri meni dobite vselej sveže pivo, najfinejše vrste, poleglega pa vedno dobro žganje, bran dy, slivovka, drožnik in tiropi njevec. Jako dobre smodke za goste. Poleg tega imam okusno kosilo in večerjo vsak dian na razpolago, dober gulaš, pni-sitne kranjske klobase in drugo vedno za prigrizek. Posebno opozarjam rojake na mnogo dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah svira v mojih prostorih godba in vrši se dobra zabava.. Uljudno se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in jim jamčim, da jim bom vedno pošteno postregel. Anton Ser-schen, 694 E. 152nd St. Collin-wood, O. (Mon-Fri-68) Sprejmete se dve slovenski de-dekleti na stanovanje, s hrano ali brez. 1440 E, 41st iSt. (64) ALI ČAKATE? "Čakal ibom, dakler me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje« Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju. Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorico obleko ali suknjo? Nikdar ne čakajte, dokler vas ne boli. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5402 Superior ave & E. 55th St Uradne ure: 9—12. dop. in 1— 5.30 ppp. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotaih^zveoer. Vse delo garantirano. Zobe deremo brez bolečin. Govori se slovensko. (41) OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK b pa plačano do pravilih ko potofneta 4% St Clair aad SSthfSt Prospect and Hat«« Superior aad AddUoo. 5 lotov in za samo $800 čila. Druga dobra 10 lotov in velika hiša ter poslopja, cena samo $2500, lahka odplačila. Imam na tudi izvrstne lote 50x1 blizu kare, cena samo $450 ^Plačate'takoj $25, drugo pa $9 na mesec. Slovenci, to je vas najbolj ugodno, iif če hočete res dobro kupiti, lote bti* zu Collinwooda, razne mere in cene, pridite k M. A. Kalozl, stop 125 Shore Line. Drtqja hiša zapadno od Neff Rd. (67) Dobro delo dt>Bi slovensko dekle, ki zna angleško, za hišna dela v mali, dobri družini. 1770 Crawford Rd. vzemite Payne ave. karo. (63) Proda se dobro ohranjen stroj za kopiranje pisem, in proda se tudi jedilna miza prav po nizki ceni. Mrs. J. Jarc, 1358 Marquette Rd. (66) Kadar poiijetc denar t Avstrijo, ga mi popolnoma garontiramo. Naio premoženje znala $50.000.000 in to vam garantira. Nič reč vas no velja, če poiljete denar skosi naio banke, pa ste vsaj sigurni sa denar. Cms* Company Ootr 115.00 j Daposit*r$ wm» Pozor, si. trgovci ! '"S Zboljiajte tvoje trgovine I Pridobite li več odjemalcev Lep napis na trgovini je znamenje poltene trgovine. Soba se odda v najem za enega fanta s hrano ali brez. 5351 St. Clair ave. (63) Prvi In edini slovenski trgovski SLIKAR - SIGN MAKERJ UNUSKO DELO! Anton Vlut, 1150 E. 66th ST. m c: MLEKO •Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Igrati k JerI6 1166 E.60th ST. Prodaja se na drobno in diebelo. Svoji k svojim! Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST ! Varnostni bradi s« društvene uradnike V Ste. od <100.06 na lato. - Javni notar. - Pojamila ln nagveti zastonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road ^^^^^^^ Slovenski po- grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Sloveatcem z« naklonjenost in podporo! Postrežba vedno točna in poltena. R Dtmay(0< »uit* JUGOSLOVANSKA ZEMLJA V tem znamenju se tudi bojuje Jugoslovanski Odbor v Londonu in v tem znamenju bo tudi zmagal. Eden za vse, vsi za enega. Tu ne bo stal Hrvat pod Slovencem, niti Slovenec pod Srbom, ampak vsi. bomo lepo živeli v enotni državi eden poleg druzega z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi v demokratski državi. Jugoslavija se prikazuje na obzorju vse jasnejše v sredi svojih tovaršic Zmage in (Pravičnosti. Jugoslovanski Odbor v Londonu, ki je dal izgotoviti tu priobčen zemljevid za svoje svrhe, deluje in stremi za tem, da Postanejo svobodne vse dežele začrtane na tem zemljevidu ter pridejo v okvir Jugoslavije, to se pravi države Slovencev, Hrvatov in Srbov (mogoče tudi Bulgarov). Ta država bi bila brez Bulgarije skoraj tolika kakor Italija in bi obsegala okoli 260.000 š. km. s 15.000.000 prebivalcev. Površina Jugoslavije bi bila 26 krat tak6 velika kakor cela Kranjska, a štela bi skoro 30 krat toliko prebivalcev. • 1 , * •] + T. ILLYRICUS METULANUS. književne jezike: slovenski, srbo-hrvatski in bulgarski, mesto enega samega kot ob času sv. Cirila in Metoda pred tisoč leti. Na enem in istem jeziku so takrat pisali naši dedje i na Bul-garskerti i okolu Soluna i v Srbiji i v bajni prestolnici knezov Pribina in Kocela, ki sta vladala panonskim Slovencem in steblo vala ob Blatnem jezeru na zapadnem Ogrskem. Ali kakor je pred sto leti prerokoval o Napoleonu I. naš prvi pesnik Valentin Vodnik tudi Jugoslovani dobe sigurno svojo toskanščino, svoj enotni književni jezik. Priroda naših govorov namreč ni toliko različna, da bi mogli Slovenci, Srbo-Hrvati in Bulgari ostati stalno ločeni, ker tvorijo eno celotno skupina Kakor Benečani, Toskanci, Neapolitanci, Sicilijanci ali pa na severu Bavarci, švabi,, Franki, Prusi. Prva plemena so poznana pod imenom Italijani, druga pa pod imenom Nemci. Če so torej Jugoslovani ena edina jezikovna enota, kakor so Italijani in Nemci, potem imajo pravico ustvariti enotno domovino, neodvisno državo, ker prava domovina je prav zaprav jezik kakor veli učenjak Humboldt. Jugoslovanska zemlja obsega vse dežele, v katerih stanujejo Slovenci in Srbo-Hrvatir Koroško, iPrekmurje, (Ogrsko Slovenijo) Kranjsko, Goriško, Beneško Slovenijo, Trst z okolico, Istro, Hrvatsko, Slavonijo, Srem, Medmurje, Baranjo, Banat, kraljevino Srbijo, kraljestvo Črnogoro, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Tudi Bulgare bi morali sem uračunati radi jezikovne in krvne sorodnosti, ali zaradi momentne politične zmoče-nosti jihf moramo začasno obiti, da se izognemo politični zmedenosti. Jugoslovanska zemlja se razprostira od Jadranskega do Črnega morja, od Vrbskega jezera na Koroškem do Egejskega morja in Olimpa. Tu žive mnoga plemena, govore se razna narečja, ali ona so tako sorodna, da je teško reči, kje se konča eno in se začne drugo. Kdor je imel priliko potovati od Trsta do Carigrada, ta se je moral prepričati, da ti govori tvorijo eno samo jezikovno verigo, na kateri se člani lepo ujemajo in lepo skupaj drže! „ Vit zgodaj so se javili naši dedni sovražniki k delu in nas skušali razdeliti in tako oslabiti Nemci, Grki, Madjari in Lahi. Razdelili so nas politično in versko, tako da imamo danes tri MV^ -Vb' ll^Wb* ^ >^1 ><^1 »W MA1 H^Aji MVU' I^hi'A" W^