PoStntno plačano c gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE e ST. 23 ® 1. JUNIJAI956
LETO XV
CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SO

i
ŠE O METODI DELA ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
SOH GOSPODARJENJA
Družbena in gospodarska vrednost in učinkovitost dela organov delavskega upravljanja je v mnogem odvisna od njihove metode dela. Na pomembnost metode dela organov delavskega upravljanja je nedavno opozorilo svoje organizacije tudi predsedstvo Republiškega sveta.
V tem opozorilu svetuje Republiški svet sindikalnim organizacijam, naj pomagajo družbenogospodarskim čmiteljem v gospodarskih organizacijah zlasti v dveh smereh:
Prvič, po omenjenem nasvetu naj sindikalne organizacije tvorno sodelujejo pri skrbni in temeljiti Pripravi gradiva za zasedanje delavskih organov upravljanja, tako da bo delavcem predloženo gradivo vsestransko razčlenjeno in utemeljeno, tako s stališča socialističnih, družbeno-gospodar-skih načel, s stališča obstoječe Pozitivne gospodarske zakonodaje, kot s stališča praktičnih gospodarskih koristi, ki jih obetajo. Posamezni praktični gospodarski Ukrepi.
Drugič, člani organov delavskega gospodarjenja naj bi načeloma ne sklepali o nobenem predlogu, ki o njem ne bi bili tako
nosti za naše gospodarstvo in za afirmacijo organov delavskega gospodarjenja, kot ene izmed prvin socialističnih gospodarskih razmerij. Zato je potrebno vzporedno s praktičnim gospodarjenjem, to je vzporedno z uvajanjem delovnih ljudi v tehniko gospodarjenja, oblikovati in razvijati njihovo družbenogospodarsko podobo.
Nekaj primerov iz naše tekoče gospodarske prakse. Pogosto se dogaja, da posamezniki na zasedanjih sporeče delavcem, da je podjetje zašlo v zagato, ker je »banka blokirala kredite«,' nič pa ne povedo o verižnem kreditiranju, v katerega so zapletena mnoga podjetja, in o porazni nevarnosti take prakse za družbeno gospodarstvo in za ekonomski položaj slehernega' posameznika, če je ne bi energično zatrli. Taka ekonomska »analiza« gospodarskega položaja podjetja ne more roditi nič drugega kot godrnjanje in grajo na račun banke in uredb. V tem primeru torej, zaradi površne in malomarne analize vzrokov za določene gospodarske težave, ravnamo kot bi ravnal tisti, ki bi si zaradi neprevidnosti zlomil nogo, pa bi potem godrnjal
problemih, torej samo čisto tehničnih, suho gmotnih in izključno poslovnih, medtem ko skrbi za družbenogospodarsko vzgojo in izobrazbo sindikat. Taka ločitev je seveda nesmiselna, ker sta praktično gospodarjenje in gospodarska načela neločljivi zadevi Gospodarstvo je družbeno razmerje in vsi pojavi v njem so družbeni, nosijo s seboj določene družbene posledice, in obratno, človeka vodijo pri njegovih odločitvah vedno družbeni motivi. Zato je tudi nemogoče razsojati posamezne, čisto praktične; gospodarske zadeve drugače kot z družbenega stališča. Investicija, ki je lahko' po matematičnem računu silno donosna, je v prak-
v resnejše obravave gospodarstva, pri čemer spotoma spoznavajo ljudje temeljne ekonomske zakonitosti in se resneje angažirajo v našo gospodarsko problematiko. Tak način dela pomeni tudi konec tega, da posamezniki enostransko presojajo posamezne gospodarske pojave in na osnovi takih enostranskih ugotovitev tudi ukrepajo.
Zdi se, da je tako metodo dela, ki se je jela javljati v nekaterih gospodarskih organizacijah, imeti kot temelj uspešni gospodarski vzgoji (ki seveda ne izključuje drugih oblik), in plodni gospodarski praksi. Po tej poti je namreč mogoče priti do kompleksnih analiz gospodarskih pro-
tičnem gospodarskem življenju j blemov, spoznavanju činiteljev in lahko popolnoma nesmiselna: j vzrokov, ki vplivajo na določene tovarna, ki ostane brez surovin,1 pojave v gospodarstvu in tako na tovarna izdelkov, s katerimi je■: temelju objektivno spoznanih trg preplavljen itd. Primer jati i dejstev do pravilnega razsojanja | plače delavcev v posameznih de-! ukrepov za bodočnost. To pa je I želah brez istočasne primerjave j tista solidna osnova za uspešno ' storilnosti dela in razvojne stop- | delo delavskih organov upravljanje proizvajalnih sil je zadeva, nja, ki je marsikje šele v prav s katere se lahko zabavajo le prav rahlih začetkih, se pravi v brezdelneži in hudobneži, vredna prvih povojih, in ki nam jo kaže pa ni niti toliko kot prenašanje, čimbolj utrditi in razviti. Isto-vode v rešetih.	j časno pa je to resen zametek so-
V primerih, ko pa se je v go- jlidnega teoretičnega dela, ki sloni spodarski organizaciji uveljavila na praktičnih problemih našega
Preteklo nedeljo je zasedala v Ljubljani Stalna konferenca mest Jugoslavije ter se ob aktivnem sodelovanju Številnih strokovnjakov in tuji hdelegatov posvetovala o stanovanjski graditvi in stanovanjih. Istočasno so v Ljubljani priredili razstar>o z naslovom »Stanovanja za naše razmere«
temeljito poučeni, da bi res lahko in nergal nad zdravnikom, ki mu Presodili, ali je tak predlagani jo je zavaroval z mavcem, da ukrep v predloženi obliki spre- ozdravi. V obeh primerih je poseg iemljiv ali ni, to se pravi, ali je neprijeten in na videz škodljiv, družbeno-gospodarsko koristen, toda v obeh primerih zdravi, ali je moralno neoporečno spre- Samo vsestranska analiza usmeri jeti ga ali ne, in kakšne gmotne organe upravljanja, ne v to, da koristi prinaša v primerjavi z nergajo nad uredbo, ampak v Vloženimi sredstvi in napori.	zdravo, premišljeno in razsodno
Če premotrimo povedani na- ukrepanje, svet Republiškega sveta o tvor- Prav enako kratkovidne so tihem sodelovanju sindikalnih or- , ste analize, pri katerih skušajo ganizacij pri oblikovanju in iz-j avtorji pridobiti delavce za na-Popolnjevanju dela organov de- vijanje cen, za zadrževanje blaga tavskega upravljanja s stališča itd. Na videz donosni ukrepi se Vzgojne dejavnosti sindikatov, pokažejo pozornemu in razsod-Potem moramo ugotoviti, da po- nemu gospodarstveniku škodljivi meni ta predlog še en korak na- | in socialistični gospodarski morali Prej v smeri povezovanja prak- ' nasprotni.
tične gospodarske dejavnosti ak- j Ponekod se je udomačilo miš-tivnih delavcev z njihovo idejno, ljenje in na njem zasnovana pra-družbeno-gospodarsko vzgojo. ksa, da vodstvo podjetja skrbi le Nihče seveda ne zanika osnov- za to, da obvešča organe upravne važnosti in vrednosti splošnega Ijanja o praktičnih gospodarskih ^obraževanja, Iti mora teči po določenem programu in sistemu, m mora biti seveda prilagojen izobraževanje odraslih. Ven-pa moramo biti stvarni in se ^hvedati, da si mi žal nismo hiti uspeli izdelati takega redne-ša sistema pošolskega izobraže-Vhhja odraslih, ki bi sproti uspo-Sat>ljal ljudi za družbeno delo-^hlrje, ali enostavno povedano za življenje, da bi v njem na-toedno in samostojno delovali. b°likor pa imamo zametke ta-ustanov, pa žal še daleč ne Ujemajo večine aktivnega delav-»'■Va in po vsebini in metodi dela ®ele krčijo pot sistemu izobraževanja, kakršnega silno potrebujemo.
delavsko upravljanje pa je Porinilo v sredo življenja številne Phtožice delovnih ljudi, ki morajo V'Cr praktično gospodariti, odlo-pri čemer seveda ne gre za hhke tehnično upravne posle,, ifhlveč za izrazito družbeno Lphrerjanje gospodarstva. Ta za- ! av!ya od teh številnih tisočev Jtiivnih delovnih ljudi tenak ^rednogospodarski posluh in pa hcutek, seveda zasnovan na te-- dejstev, za to, kaj je v gospodarstvu koristno in kaj ni.
*h prvo in drugo je osnovne važ-1
taka metoda dela, da operativno vodstveni činitelji v podjetju posvečajo pozornost samo »praktični« strani gospodarjenja, sindikat pa samo družbenovzgojni, opažamo to, da zapadajo vodstveni organi v kvaren prakticizem, sindikat pa v neko abstraktno gospodarsko vzgojo »po temah in po programu«. Na obeh straneh je opaziti nebroj škodljivih pojavov, med katerimi je družbena inertnost najnevarnejša. Gospodarski prakticizem vleče vodstvene tovariše med čeri najbolj slepe tržne stihije, ki jo je mogoče obvladati že z malce ekonomske zrelost; abstraktno razglabljanje o gospodarskih zakonih pa, zlasti pa med gospodarsko manj razgledanimi delavci, ohranjujejo tako imenovano čmo-belo pojmovanje pojavov v gospodarstvu in na ta način ne deluje mobilizacijsko, ne odkriva posebnosti v našem gospodarskem razvoju in ne kaže naše gospodarske razvojne poti.
Iz povedanega torej izhaja, da morajo biti vsi napori družbenogospodarskih činiteljev v gospodarski organizaciji, od sindikata do vodstva podjetja, vsklajeni in da se morajo med seboj izpopolnjevati, če hočemo doseči uvodoma omenjeno metodo dela delavskih organov upravljanja.
V številnih gospodarskih organizacijah so s pridom krenili po taki poti in stvari obetajo koristnih sadov. V nekaterih primerih so pričeli tovariši, ki po svoji poklicni dolžnosti (tehniki, ekonomisti, pravniki) proučujejo gospodarske organzacije, izdelovati temeljitejše analize o posameznih problemih, ki jih skupno z vodstvom sindikata. prirode tako, da so uporabne za študij. Za take študije je značilno, da so temeljite in da uvajajo delovne ljudi (tiste, ki študije pripravljajo, in one, Iti ob njih razpravljajo)
gospodarstva in vključuje v aktivno teoretično delo širše plasti družbenogospodarsko aktivnih delovnih ljudi
Ko je iovariš Tito ob svojem rojstnem dnevu sprejemal čestitke iz vseh krajev naše domovine, je priporočil, naj bi v prihodnje ta dan praznovali kot dan mladosti, športa in veselja mladih državljanov socialistične Jugoslavije. — Tovariš Saša Bižal izroča štafetno palico Slovenije predsedniku
Titu
OB OBISKU TOVARIŠA TITA
V SOVJETSKI ZVEZI
Tovariš Tito bo v soboto, 2. junija, prispel v Sovjetsko zvezo, kamor sta ga povabila Bulganin in Hruščev Idni med . obiskom sovjetskih državnikov v Beogradu. S tovarišem Titom so odpotovali tudi tovariši Edvard Kardelj, Koča Popovič, Mijalko Todorovič in drugi. Jugoslovanski voditelji bodo ostali v Sovjetski zvezi tri tedne.
Od obiska najvišjih sovjetskih racije, ki sta jo podpisala tovariš državnikov v Beogradu je minilo Tito in predsednik Bulganin. leto dni. V tem času se je na Praksa je potrdila ustvarjalno svetu in tudi v stikih med Jugo- moč in globoko pravilnost načel, slavijo in Sovjetsko zvezo marši- ki jih razglaša beograjska dekla-kaj spremenilo.	racija — eden izmed največjih in
Odnosi med državami so se najbolj _ pozitivnih dokumentov znatno izboljšali. Obdobje hladne našega časa.
vojne se umika obdobju enako-: | Dogodki, ki so sledili tej de-pravnega sodelovanja med drža- klaraciji (med katerimi je nevarni in narodi. Odpirajo se nove dvomno najvažnejši XX. kongres možnosti za odstranitev negativ- sovjetski komunistov, ki ni samo nih posledic preteklosti. Živimo v i pobudnik uveljavljanja nove času živahnih diplomatskih in po- smeri v Sovjetski zvezi, ampak litičnih prizadevanj, da bi utrdili tudi nove smeri v odnosih med in razširili pota za ureditev vseh državami in socialističnimi giba-mednarodnih problemov.	j nji, ki temelji na načelih, izraže-
Sovjetsko-jugoslovanslco sode-; nih v beograjski deklaraciji), lovanje se je v zadnjem letu moč- osvetljuje mnoge mednarodne
probleme v novi luči, to pa zahteva novih temeljitih analiz,
no okrepilo in razširilo. Ureditev vsestranskega in enakopravnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo koristi narodom obeh dežel, obenem pa je tudi eden izmed najpomembnejših elementov zbol j Sevanja mednarodnih razmer.
Sadovi sovjetsko-jugoslovan-skega sodelovanja in pozitivni razvoj v mednarodnih odnosih so prepričljiv dokaz zgodovinske pomembnosti beograjske dekla-
Kako številne so vrste »Partizana« ljubljanskega okraja, je pokazal nedeljski nastop na stadionu v Šiški. Pionirke so zaplesale kolo, starejši člani pa so pokazali svoje znanje na orodju
novih naporov, da bi človeštvo čimprej rešili težavnih bremen preteklosti. Pojavile so se nove napredne sile na vseh celinah, prenekateri problemi so jasnejši kot prej, drugi pa se že bližajo rešitvi.
V odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa smo se približali tisti stopnji razvoja, ko obojestranski interesi in interesi svetovnega miru ter napredka terjajo še tesnejše in še širše enakopravno sodelovanje.
O tem — torej o krepitvi novih elementov v mednarodnem življenju in o nadaljnjem utrjevanju sovjetsko-jugoslovanskih prijateljskih stikov — se bodo razgovarjali v Moskvi. Prepričani smo, da bo ta obisk — ki ga jugoslovanski delovni ljudje toplo pozdravljajo — res »eno najpomembnejših potovanj maršala Tita« in »nova etapa v pozitivnem razvoju mednarodnih stikov«, kot piše te dni francosko časopisje.
NARODI JUGOSLAVIJE SO ČESTITALI TOVARIŠU TITU
Tvoj in naš praznik
zem,« je rečeno v pismu, ki so ga poslali maršalu Titu iz Bosne in Hercegovine.
Iz Makedonije pa so predsedniku republike poslali sledeč pozdrav ... »Tvoj rojstni dan je tudi naš. Tvoji rojstni dnevi so dnevi vsega znanega, spoštovanega in priznanega.«
Narod Črne gore Titu takole čestita: ... »Ti si bil vedno na
Sedem republik, sedem štafetnih palic, sedem srčnih voščil priznanja in ljubezni.
Ljudstvo Srbije je takole čestitalo maršalu Titu za 64-rojstni dan: »Človeštvo se počasi odmika od razpotja, katerega si Ti tako lepo naznačil, ko si dejal, ali ,atomska smrt‘ ali pa ,atomska sreča‘. Kakor je naša država na pravi poti, je pa velik del človeštva še na razpotju zgodovine. Ti j čelu boja, ki je delovnemu člo-jim pomagaš prijateljsko z delom veštvu vrnilo upanje v trajnost in besedo.«	| mira. Danes, ko to že čutimo, se
Naši sosedje Hrvatje pa so po- Ti moramo zahvaliti, pa ne samo vedali maršalu Titu, da ni lepših ' mi, temveč vse svobodoljubno datumov zapisanih v srcih in za- človeštvo, dragi naš maršal Tito.« vesti, kot so tisti dnevi, ki so po- j Ko je predsednik Tito prejel vezani s celotnim našim razvo- ' čestitke, se je narodom Jugosla-jem. »Že davno pa vemo, da je ■ vije zahvalil:	»Zahvaljujem se
vse naše življenje od prvega dne- vam in preko vas narodom Jugova upora pa do letošnje pomladi slavije, delovnim kolektivom, simbolizirano v eni sami besedi' pripadnikom JLA za tople če-
Tito...«
... »Tudi v bodoče bomo z vso požrtvovalnostjo izpolnjevali naloge, ki nam jih nalaga novi čas. Vi, kot naš vodja, ste s svojo daljnovidno politiko dosegli, da je naša država na čelu boja za mir v svetu,« končuje čestitke maršalu Titu slovenski narod.
... »Z radostjo in ponosom pričakuje ljudstvo Bosne in Hercegovine 25. maj. Skupaj s teboj slavimo velike uspehe, ki smo jih dosegli v boju za mir in sociali-
st.itke. Naši narodi so me zadolžili za marsikaj, ne samo mene, temveč vse one tovariše, ki delajo na odgovornih mestih. Delovni kolektivi so lani dosegli lepe uspehe. Tudi jaz pripadam takemu kolektivu, ki je pač na najodgovornejšem mestu. Srečen sem, ker ste mi tudi letos dali vse priznanje za moje delo. Tovarišice in tovariši mladinci, že lim, da naj bo 25. maj zlet naše mladosti, to naj bo šport naše mladine.«
i

I Z
ORGANIZACIJ
Z ZASEDANJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZSJ
Tri vprašanja naše trgovine
Dne 16. in 17. maja je zasedalo v Beogradu predsedstvo Centralnega sveta ZSJ. Prvi dan so skupno s predsedstvom Centralnega odbora trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev razpravljali o problemih trgovine, naslednji dan pa so s predsedstvom CO kmetijskih delavcev pretresali vprašanja proizvodnje na kmetijskih posestvih. Zapišimo nekaj misli s prve seje, o drugi pa prihodnjič.
Trgovina je vsekakor — to moramo priznati — kljub velikim težavam dosegla prav lepe uspehe. Lani je bil denarni promet v trgovini za 43 */o večji kot leto prej, obseg blagovne zamenjave v trgovini pa je bil lani za 31 % večji kot leta 1951, oziroma 23 °/o večji kot predlanskim. Skoz trgovino je šlo torej veliko več blaga, delavcev in uslužbencev v trgo-
Odnos med trgovino in potrošnikom
Trgovina je že po svoji naravi posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. Že zavoljo tega je odnos med trgovino in potrošnjo dokaj delikatna zadeva, saj je vsaka stvar, bodi dobra, še bolj pa slaba, takoj očita vsej javnosti, in to je dostikrat povod, da s
vini pa je bilo za 4% manj, kar ■ prstom pokažemo najprej na tr spet pomeni, da so bili stroški govino, če nam kaj ni všeč, češ trgovine manjši. Toda je nekaj ! ona je kriva, pa čeprav je krivda stvari, ki še tarejo našo trgovino drugod. Tega se trgovski delavci in ki otežujejo njen nadaljnji in uslužbenci prav dobro zaveda-
razvoj.
IV. KONGRES KOVINARJEV JUGOSLAVIJE
Skrbimo za naš delavski podmladek
V teh dneh je bil v Novem Sadu četrti kongres kovinarjev Jugoslavije. Prisostvoval mu je član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, član predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Pepca Kardelj in predstavniki belgijskih in romunskih kovinarjev.
Tovariš Tito je poslal kongresu brzojavko, v kateri med drugim omenja, »da morajo kovinarji kazati več skrbi delavskemu podmladku, ker s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Našo delavsko mladino je potrebno stalno izobraževati in to na svetlih tradicijah delavskega gibanja, v katerem je kovinarjem vedno pripadalo posebno mesto. In mnoga izkustva iz ča-
DROBNE
IZ ORGANIZACIJ
sov, ko sem še sam delal kot kovinar, bi lahko izkoristili za izobraževanje. Tako bi naši mladi delavci imeli aktivnejši odnos nasproti delavskemu upravljanju«.
Na kongresu so v glavnem obravnavali delavsko upravljanje in gospodarstvo, življenjski standard in plačni sistem ter socialno politiko in zaščito pri delu.
Tovariš Leskošek je govoril o vlogi sindikatov. Sindikat naj v današnjih razmerah predvsem razvija nov odnos do dela in skrbi za večjo storilnost. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da sindikalni voditelji ne bi bili člani organov delavskega upravljanja. Pri vsaki večji gospodarski organizaciji naj bi deloval študijski oddelek ali odsek za proučevanje storilnosti dela. Cilj oddelka bi bil povečanje storilnosti. Tudi s sodelovanjem med podjetji bi lahko dosegli lepe uspehe. Povečali bi lahko predvsem asortiman izdelkov, ne da bi gradili nove tovarne.
Kongres je pozdravil v imenu predvojnih sindikalnih funkcionarjev Vladimir Milič, ki je že
več kot pol stoletja član sindi-| nizirali dostavo blaga na kata kovinarjev. Precitali so tudi dom> uredm obratovalni čas po pozdrave^ kovinarjev_ Fms e, željah potrošnikov, že prej
jo in se trudijo, da bi slabe stvari popravili, od vseh nas potrošnikov pa pričakujejo v prvi vrsti več pomoči. Seveda pa tudi sami lahko marsikaj naredijo, da bi zadovoljili željam potrošnikov, oziroma da vplivajo na našo industrijo.
Taka pomoč, posebno zaposlenim ženam, bi bila, če bi prodajali napol pripravljena jedila, tiskali navodila, kako razne vrste blaga uporabljamo, hranimo itd., organizirali dostavo blaga
Danske, Italije in Anglije.
Izvršni odbor Mednarodne federacije rudarjev je zasedal v Beogradu
V sredo se je začelo v Beogradu zasedanje Izvršnega od-
rili blago, da bi odpadlo čakanje v trgovini, propagirali nove proizvode, ki lajšajo delo gospodinjam, vplivali na okus in navade potrošnikov, obenem pa proučevali njihove želje in zahteve ter vplivali na proizvajalce, da bi proizvajali tisto, kar si potrošnik želi, itd.
Kajpak to ni vse. Boj proti
bora Mednarodne federacije ru- j škodljivstvu in kvarjenju blaga, darjev. To je prvo mednarodno za čimnižji odstotek marže, niž-sindikalno posvetovanje po vojni je prevozne stroške s tem, da ne
pri nas.
Prejšnji dan so se člani Izvršnega odbora udeležili plenarnega zasedanja Centralnega odbora Sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije. Na tem zasedanju so razpravljali o problemih delavskega upravljanja.
kupujejo blaga od daleč, za so' lidno in kulturno postrežbo, z eno besedo za to, da bi prišel potrošnik do čim cenejšega blaga. Vse to so stvari, ki jih pričakujemo od trgovine, in pričajo, kako važno družbeno opravilo je trgovina.
Potrošniški sveti so omogočili,
Lepa prireditev zagorskih nslažbencev.
Sindikalna organizacija občinskega
ljudskega odbora Narodne banke uprave komunalnih ustanov je priredila proslavo na Sv. Gori, zibelki zasavskega partizanstva. V okrašeni
dvorani planinske koče so imeli pester spored nastopov. Ob tej priložnosti so razvili svojo sindikalno zastavo. Zvečer so se zbrali pri tabornem ognju in njihova partizanska pesem je odmevala globoko v noč.	č. c.
Beli rudarji se izobražujejo. Sindikalna organizacija pri Proizvodnji nafte v Lendavi je priredila za delavce strokovni tečaj. V teh dneh pa bodo začeli z drugim tečajem, ki je nan njen visokokvalificiranim delavci
namenjen visokokvalificiranim delavcem. Podjetje štipendira tudi več študentov na rudarski šoli
Varaždinu.
S KONGRESA SINDIKATA LESNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
LE Z VEČJO PRODUKTIVNOSTJO
se bo izboljšal položaj lesnih delavcev
da je stik z osebjem v trgovini in potrošniki neposrednejši. Prav oni omogočajo, da se razblinijo dostikrat dokaj napačne predstave potrošnikov o trgovini in njenem poslovanju. Istočasno pa so ji v močno oporo pri opravljanju njene družbene funkcije. Zlasti so koristni pri majhnih trgovskih podjetjih, kjer delavsko upravljanje ni razvito, dostikrat ni organizacije Zveze komunistov, sam gospodarski sistem pa ni dajal dovolj stimulacije za znižanje stroškov blagovnega prometa.
Vendar se potrošniški sveti še niso povsem uveljavili, niso se znašli tudi zategadelj, ker še niso čisto jasno opredeljena njihova pooblastila, niti ni enotnih stališč, kje in kakšen naj bo potrošniški svet. Nedvomno je del resnice
tudi v tem, da se potrošniški sveti _______ ________ ____ _____
niso tako uveljavili tudi zato, ker vine so”kadri. Trgovsko izobraženi podrobnih predpisov o udelež- nih ljudi je v Jugoslaviji prema-bi potrošnikov pri dobičku trgo- j0. y LR Bosni in Hercegovini jih vine-	j manjka na primer 4000. Tudi na-
Vredno bi biilo razmisliti o pred- raščaja ni dovolj in še med temi, logu seje obeh predsedstev, da bi ki delajo v trgovini, jih precej tudi pri nas odprli trgovine s sa- j išče zaposlitev drugod za boljšo
je odvisno od naših gospodarskih možnosti. Po domače povedano, vse to je odvisno od tega, koliko denarja lahko damo v te namene. Res je pa tudi, da je dostikrat denar na razpolago, ne uporabimo pa ga najpametneje. Porabili so ga za renoviranje trgovin, gradili luksuzne lokale itd., ko bi lahko s tem denarjem napravili marsikaj tistega, kar je veliko nujnejše, skladišča na primer, ali bi nabavili hladilnike, kamione itd. Tako pa je šlo precej denarja le za olepšavo mest, kar mislimo, da je v naših razmerah še precejšnja potrata, ko nam na vseh krajih in koncih še vsega potrebne j šega manjka.
Kadri
Tretja vrsta težav naše trgo-
mopostrežbo. To v svetu ni nič novega in so prednosti take trgovine za potrošnika nedvomne. Stroški trgovine so znatno nižji, čakanja je manj, s primemo organizacijo poslovanja pa se da tudi možnost, da bi kdo kaj odnesel, ne da bi plačal, spraviti na minimum, in to ne bi mogel biti razlog, da bi se takih trgovin branili. Poskusimo, saj ne moremo reči, da so drugod po svetu kaj bolj pošteni kot pri nas.
Naslednja stvar, ki niti trgovini niti potrošnikom ni v prid, je, da je še precej splošno mnenje, da je trgovina izvor akumu-
plačo. Od tistega, ki naj dela v trgovini, pa ne zahtevamo le strokovne usposobljenosti, marveč tudi visoke moralne kvalitete..
Imamo sicer pravilnik za strokovno usposabljanje ljudi, stimulacija za strokovno usposabljanje pa je še prešibka. V plači ti ljudje namreč ne morejo veliko napredovati. Zato menijo, naj bi bil plačni sistem v trgovini tak, da bi bolj upošteval načelo nagrajevanja po delu. Ko smo že pri plačnem sistemu, recimo še to, da so predlagali, naj bi plačni sklad ne bil več odvisen od de-,	„ ,	.	„	, namega, marveč od blagovnega
lacije. Taka mnenja srečujemo prometa v trgovini. Na ta način zlasti v nekaterih ljudskih odbo- v trgovinah ne bi imeli od povi-rih, ki pričakujejo od trgovine Sevanja cen nobene koristi. Tru-čimvečji dobiček, istočasno jih dili bi se bolj za to, da bi prodali pa grajajo zavoljo visokih cen. I čimveč blaga. To bi se zgodilo le, Ce zaide podjetje v težave, ga bi blago ugajalo kupcem in — likvidirajo, kar je veliko lažje, kajpak — če bo poceni.
kot pa da bi ga postavili na noge in še prej skrbeli, da bi do težav
Precej so na seji govorili o
ne prišlo. Naloga sindikatov, pri tem, da bi lahko v trgovinah zatem ne mislimo samo na sindikat poslili več žena, ter o moralnih trgovskih delavcev, pa je. da se kvalitetah uslužbencev. Le-ti so zavzamejo za čiimboljše in čim v stalnem stiku z ljudmi in se solidnejše poslovanje trgovskih morajo obnašati tako, kot se spo-podjetij.	dobi za državljana socialistične
Jugoslavije. Ponovno so naglasili.
Tehnična oprema trgovin ?a M m°rali preprečiti «eio v
r	"	trgovini takim ljudem, ki so bili
Znano je že, da je danes sko- obsojeni za kriminalna dejanja, raj polovico manj trgovskih po- Tem ne bi smeli dati v roke ta-slovalnic kot pred vojno. L. 1939 kega dela, kjer bi 'Imeli možnost jih je bilo v vsej državi 89.691, spet se pregrešiti zoper družbeno leta 1955 pa 34.882. Seveda jih je lastnino.
bilo treba nekaj zapreti, toliko pa To je nekaj temeljnih misli o prav gotovo ne. Težava je še v trgovini, o katerih 'je bilo govora
Od 12. do 14. maja je zasedal na Reki IV. kongres Sindikata lesnih delavcev Jugoslavije. Udeležilo se ga je 163 izvoljenih delegatov ter številni tuji gostje. Med njimi je bil tudi član predsed; stva Mednarodne federacije gradbenih in lesnih delavcev, saj je nas sindikat že član te mednarodne sindikalne strokovne zveze. Na
| vov mu je poslalo vrsto predlo-
tem, ker tisti, ki zidajo nova stanovanjska naselja, na trgovine dostikrat čisto pozabijo. V Sarajevu na primer so zgradili novo
Kongres se je zadržal v glavnem na proizvodnjih vprašanjih, ni izdajo letno več Lot 130 milijonov To ni slučajno, saj je velik del dinarjev za zaščito delavcev. Tu pa p^izvodov lesne industrije na-niso všteta sredstva, ki jih vlagajo ^	. .	, v .. <,T , • ___
za izboljšanje higienskih prostorov men J en Široki potrošnji. V tej pa-po obratih. Vsako leto omogočijo čl a- nogi industrije je 293 podjetij S nom kolektiva cenena letovanja in 61g obrati toda le 8 je zares Ve-izlete, za kar dajejo iz dobička pod-	,..	, , J	.-
jetja več kot 12 milijonov dinarjev. lliklil podjetij, OStala SO manjša.
P. A. v žagarski industriji na primer \azTrjinoe,e“joniSindikategPrdaktivVa! & « četrtine majhnih .podjetij, Razpravljali so o poživitvi akcije za ki napravijo le dve petim celotne f krvodajalstvo tudi v bližnji okolici proizvodnje te industrije. Treba Štor. žastopnik transfuzijske postaje; bo torej združevati manjša pod-
iz Celja, tovariš dr. Bogomir Hrasovec, ...	.	,	,__ ._,.____.
je govoril o pomenu krvodajalstva, j jetja, zlasti pa rekonstruirati, saj Iz Kočevja. Rudnik rjavega premoga v j jih je večina precej zastarelih, Kočevju obratuje že vrsto let. Ko- _______	....	...	.	,
- ' •	•	— i— -	Produktivnost dela je vseka-
kor tudi v lesni industriji problem številka ena. Osnovnih sredstev je trikrat več, vrednost proizvodnje pa komaj dvakrat večja. Torej produktivnost dela pada in -p plače so nizke. Nekateri vidijo izboljšanje gmotnega položaja lesnih delavcev v realnih tarifnih odnosih in nagrajevanju po delu, torej zgolj v ureditvi sistema plač. Nedvomno je boj za višjo storilnost tesno povezan s sistemom plač, ki naj bo tak, da bo spodbujal k višji storilnost.
S tem pa zadevamo že ob drugo vprašanje: višja storilnost je poleg boljše organizacije dela rezultat tudi večje strokovne usposobljenosti. Se je velikp nepismenih, občutno je pomanjkanje strokovnjakov. V državi je le 3,7 % visokokvalificiranih delavcev v tej panogi industrije, v Bosni pa le slab odstotek. Dotok mladih moči je sorazmerno šibak in še kolikor pride mladih delavcev iz strokovnih šol, so obrtniški delavci: od 18.691 vajencev se jih je 10.660 izučilo pri obrtnikih. Kar prav ima tisti delegat, ki je dejal, da lahko tovarno zgradimo v treh letih, strokovno usposobiti človeka pa ne moremo tako hitro. Za to je treba več časa.
Kongres se je še posebej zadržal ob varstvu našega gozdnega bogastva. V Jugoslaviji je še
Srbije je zahteval, naj se kongres zavzame za to, da bi odpravili take stvari, ki preprečujejo de-no izvedljiv. Pravijo namreč, da lavcem dopust v počitniških dobi se skupnosti bolj splačalo vsa- movih. Drugi spet so zahtevali,
kongresu so med drugim sprejeli tudi novi statut, za predsednika so spet izvolili tovariša Josipa Bosnarja, podpredsednika sta Nedeljko Karaičič in Stepan Salamon, tajnik je pa Tihomir Stepič.
Sov, zahtev ter naročil nov- nu naselje »Švrakino brdo«, kjer živi predsedstvu. Republiški odbor 5000 ljudi, zgradili pa niso niti
ene trgovine. Potem so neko stanovanje preuredili v trgovino. Centralni svet meni, da bi morali sestaviti perspektivni plan razvoja trgovske mreže in ne bi
smeli odobriti nobene gradnje, ki
ki teh družin	podariti	štedilnik	naj se spremeni zakon	o	delav-	ne bi bila v skladu s tem načrtom,
iin bi imela skupnost od	tega več	skem upravljanju,	tretji	se	zavze- | Da ne manjka le poslovalnic,
koristi, kot pa da pusti, da gore majo za spremembo sistema kre- marveč tudi tržnic v mestih, po-drva v odprtem ognjišču.	ditiranja itd. To je dokaz, kako sebno pa primernih skladišč, da
Ta kongres	je zanimiv še po	veliko avtoriteto	uživa	sindikat	je vozni park slab in da ni dovolj
nečem. Precej	delovnih	kolekti-	med delavci.	velik, vse to so že stare stvari. To
na skupnem zasedanju Centralnega sveta ZSJ in CO sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Jugoslavije. Prihodnjič pa se bomo zadržali ob vprašanjih, o katerih so razpravljali naslednji dan skupno s CO sindikata kmetijskih delavcev Jugoslavije.
J-fce sk0e*U6i
koliko bo vaše podjetje prispevalo za tiskovni sklad
čev&ki rudarji nakopljejo vsako leto več premoga. Lani so ga izkopali že nad 150.000 ton. Letos Bodo kočevski rudarji predvsem izkoriščali slabše sloje premoga in na dnevnem kopu odstranili precej zemlje. To pomeni, da hočejo premogovne sloje čimbolj izkoristiti.
Če bi hoteli tehnično izboljšati proizvodnjo, bi morali izboljšati separacijo, rudnik potrebuje več bagrov za dnevni kop. Tudi separacijo bi morali obnoviti in podaljšati bi bilo treba industrijske tire, dokupiti nekaj lokomotiv in vagončkov. Rudarji upajo, da bodo ob podpori skupnosti vse to slej ali prej tudi uresničili.
Resno vprašanje, ki tare vodstvo rudnika in delavski svet, so stanovanja in ostala preskrba rudarjev. Precej rudarjev še stanuje v barakah in stavbah, ki ne ustrezajo svojemu namenu. Res, zadnja leta je bilo precej storjenega, toda še marsikaj bi morali izboljšati.
Tudi prehrana v rudniški restavraciji ni najboljša. Na račun tega je bila izrečena že prenekatera beseda, toda pravega uspeha niso dosegli. Za trgovsko podjetje, ki oskrbuje rudarje in njihove družine, bi morali najti primernejše prostore. Prevoz kruha iz Kočevja do rudnika stane vsak dan
pred nedavnim izvolili,
Viktor Dragoš
Opomba uredništva. Prav je, da je tovariš Viktor potarnal o stvareh, ki žulijo njega in rudarje. Toda na nekaj ne smemo pozabiti. Letos so investicijska sredstva zelo omejena.
Če bi več namenili za investicije, kot je namenjeno, če bi več namenili kočevskemu rudniku, bi drugje, kjer so sredstva še bolj potrebna, ostali brez njih. Marsikaj tega, kar omenja tovariš Dragoš glede prehrane v rudniški restavraciji, trgovini in pekarni pa bi bilo mogoče urediti kar pri njih doma, seveda s	kopico	dobre	V60I10	SkOTO milijon odprtin
Tolje. Upamo, da nam	tovariš	Viktor	ognjišč, kjer gre veliko lesa v nič.
metil? kajti "?va7 ,“ba'Vstaviti	7	90 izrazili predlog ki
vedno na pravo mesto.	je bolj ilustracija kot pa praktic-
O B ROBU DOGODKOV
VOLITVE V TRSTI
tako kot v vsej tržaških občinah
Preteklo nedeljo in ponedeljek so bile v Trstu —
Italiji — občinske in pokrajinske volitve. V šestih ____________
(Trst, Milje, Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repen tabor) je 222.640 volivcev volilo svoje občinske in pokrajinske svetovalce. V tržaški občini (mesto Trst) se je pomerilo 12 strank in skupin:	Komunistična
partija, Italijanska liberalna stranka, Neodvisna socialistična zveza, Italijanska republikanska stranka, Italijanska socialistična stranka v zvezi z »Unita Popolare«, Radikalna stranka, Krščanska demokracija, Monarhistična stranka, Italijansko socialno gibanje (fašisti), Nacionalno gospodarsko gibanje, Slovenska demokratska zveza in italijanska socialnodemokratska stranka. V okoliških občinah pa so se napredne stranke večinoma združile in ustanovile enotne liste.
delništvo znašlo v težavah, se je kriza pojavila tudi v drugih vejah tržaškega gospodarstva.
V Trst se je vrnila Italija in kriza se je z dneva v dan večala. Dandanes izplovejo iz pristanišča le dve do tri ladje /dnevno. Trst nima dovolj pomorskih prog niti ladij. Industrija ne izkorišča	-----,l!---A1	A——
jejo svobodnemu pristanišču tudi zato* ker menijo, da bi potem izgubili državo® subvencije. Te skupine podpira skraja* italijanska reakcija, ki je prepričana* da bi se s svobodno cono selil v Trs* jugoslovanski vpliv.
Vse probleme seveda zasledimo lahk® tudi v predvolilnem boju.
Zapisal sem že, da je v tržaški obči®1 nastopilo 12 strank in volilnih skupi*** Oglejmo si jih nekoliko pobliže.
1. Komunističn partij®* Največja delavska stranka v Trstu. Pfl zadnjih občinskih volitvah je zavzel® drugo mesto. Na njeni kandidatni listi so
Tfnltinni 2* C2 1 A.mn .. •	\T — 1 I — _ lf.i. 1 č
Skoro vsa povojna leta s vladale tako imenovane stranke sredine
— krščanska demokracija in njeni majli ni zavezniki: socialni demokrati, iibe-
Trstu Kje sta med in mleko, ki ste ju napovedovali v imenu svojih rimskih gospo-
koriŠča svoje zmogljivosti, trgovina Italijani in Slovenci. Nosilec liste J® opada.	Vidalij ki ga naši bralci prav dobro
Ogromni birokratski aparat krizo še poznajo. Zadnje, čase se je sicer nekolik® povečuje. Proizvodno je zaposlenih	T—-- —
40*/* vseh zaposlenih Tržačanov. V
darjev? Kje je gospodarski napredek, ki so ga obljubljali? Kje so ladje? Kje pomorske proge? In kje je prosta cona, kje tistih obljubljenih 70 milijard za ila izvoljena, ampak jo je imenovala razvoj tržaškega gospodarstva?
talci in republikanci. V rokah teh strank je bila tudi pokrajinska uprava, ki ni bila izvoljena, ampak jo je imei— bivša Zavezniška vojaška uprava.
V predvolilnem boju, ki je bil precej živahen, včasih celo oster, so stranke zbliževali ozirom ločevali podobni ali različni pogledi na dosedanje občinske uprave v Trstu in okoliških občinah ter na de- vojaštva
lovanje pokrajinskega sveta. Grupirali sta se v glavnem dve popolnoma nasprotni politični skupini. Levičarske stranke so v tržaški občini nastopile z geslom, da je sedanja štiristrankarska občinska uprava delovala riščevalskih slojev *— " gojno pokorščino žavno gospodarsko krizo, ki jo občuti zlasti tržaški delovni človek; zato jo je treba zamenjati z demokratično in socialistično usmerjeno občinsko upravo, ki bi reševala in rešila pereče socialne in gospodarske probleme tržaškega mesta. Stranke vladajoče koalicije pa so s podporo desnice in škofa Santina skušale zagovarjati sedanjo upravo, z željo, da bi obdržale svoje pozicije, skušale so zakrivati težavne gospodarske in socialne razmere ter z volilnimi obljubami in razpihovanjem šovinističnih strasti preprečiti odmik volivcev k levici. To pa je bila dokaj nehvaležna naloga. Devet let so te stranke le obljubljale, obljnb pa niso izpolnjevale. Cc*o njihovi lastni pristaši so na predvolilnih -darovanjih spraševali občinske odbornike:
le
.	...	..	.	Vsak
tretji Tržačan je uradnik.
Nad 21.000 delavcev je nezaposlenih. Ti dobivajo skromno podporo, toda le šest mesecev.
Iz ankete tržaškega urada za socialno varstvo je razvidno, da 26.000 Tržačanov živi v največji bedi. Nad 15.000 družin nima stanovanj. V zadnjem letu — i- e««* Tržačanov izsclild v. Avstra-odrezan od zaledja in —
njegovo pristanišče za prevoz bla- umira.
Avstrijo, kjer so imeli veliko Tržaško gospodarstvo in njegovo pri-V obliki Marshallove pomoči stanišče sta mednarodnega pomena, zgra-
— .1	11)17	,1 „ BI •____ - I XI •	___1----J_ A________2__
Po zadnji vojni je Trst nekaj let do- se je 8000 Tr kaj dobro živel. Američani so potrebo- lijo. Trst je vali njegovo pristanišče za prevoz bla- umira.
te
Ti
ena v službi mednarodne trgovine, rst je pristanišče svojega naravnega
in državnih podpor je od 1947. do 1955.
leta dobil skoro 50 milijard lir. Razen _______ _______________ .	________o_
tega so ameriški	vojaki v devetih letih	zaledja: Jugoslavije, Avstrije, Madžar-
okupacije pustili	v Trstu 260 milijonov	ske, češkoslovaške. Italija je 1912. leta
dolarjev. Kljub	temu blagodejnemu	sodelovala v tržaškem prometu s 3,6*/«,
,	vplivu okupacije pa Trst nikoli	ni do-	leta 1953 pa	s 1i0,‘ T,-Jf J—
v	ter s	svojo brezpo-	segel	ravni, do katere se je povzpel pred	položaj nič boljši.
Rimu	povzročila tc-	prvo	svetovno vojno, ko je bil	prista-	gospodarskem	obje:
o	krizo,	ki jo občuti	n išče	svojega naravnega zaledja.	lahko le, če	spel
Že zadnja leta okupacije se je v svojega naravnega_________________________r_____	w __________ ,	„
Trst spet začela	seliti kriza. Ameriške	Tržačani zahtevajo ustanovitev svobod-	ških	delavcev,	čeprav	jn	v	KomunistiČ**1
lošiljke v Avstrijo so bile vedno manj-	ne cone, uvedbo valutne olajšave in	partiji	še	precej	zastarelega	in	nes®"
a	cialističnega. vendar je ena n.<.in»nred"
Trst ne more živeti v _emn Italije. Razvija se spet postane pristanišče svojega naravnega zaledja. Zato napredni
vnesel: sledil je Togliattiju in priznal’ da je Jugoslavija »država, ki je napravil® pomembne korake k socializmu«. Tod® škode, ki so jo povzročila Partiji V1-1 dali jeva informbirojevska stališča, ni mp" goče odpraviti z nekaterimi izjavam1, Vidali je javno priznal svoje napak® (to priznanje je odvrnilo od Partije nevarnost krize), toda svojim informbi1'®" Jevškim pogledom se ni povsem odpovedal. Skuša se sicer prilagoditi sp1*®" membam, ki so nastale po 20. kongres® sovjetskih komunistov, iskren prista* enakopravnega sodelovanja vseh soci®-lističnih sil pa še vedno ni. Po njegove®* bi se morale socialistične sile zbir®lj okrog Komunistične partije, ki naj imela vodilno vlogo, zato ker je najbolj številna in ker je pač Komunistična partija, ne pa zato, ker naj bi b*** razredno najbolj zaveden in idejno najbolj enoten in napreden del delavske^® razreda. Ti njegovi pogledi škoduj®^ sodelovanju vseh socialističnih sil, katerega se zavzema vedno več tr|a/ — -	- -	—	-,*ičo*
še, pa tudi pri pomoči so začeli sko- olajšave za tranzitno trgovino," zboljša-paritj. Italijanska carina je zavirala raz- nje pomorskih, železniških in cestnih Trsta v prid Genove in Benetk. V zvez, kar bi omogočilo Trstu aspešno
voj
težave je zašlo tudi ladjedelništvo, ki tekmovanje z drugimi pristanišči." Naje bilo prisiljeno drago kupovati grad- sprotniki svobodnega pristanišča (zlasti beno gradivo v Italiji. Naročila so kop- industrialci) pa sc zavzemajo zn indn-neln, novih pa ni bilo, ker so države strializacijo raie bolj poceni kupovale ladje v drugih tev v ital ladjedelnicah. Precej modernih ladij, ki so jih zgradili tržaški delavci s sred-
uaiiatKucga, »cnum j c ena nfljnSp*® ^
nejših sil v Trstu, ki je v svoj progr®1® vse glavne zahteve tržaške^' 'J®
industrialci) pa :
‘‘o Trsta
tev v italijansko gospodarstvo. Med
er se je promet zmanjšal in se je ladje-
njimi so tudi lastniki velikih pomorskih družb, ki imajo v Trstu svoje pisarne, ladje pa v Genovi, Palermu in Benetkah. Prišteti jim moramo še furlanske veleposestnike, ki vedo, da bi svobodna cona razbila njihov monopol na tržaškem tržišču. Tržaški industrialci pa nasprotu-
- proJ5r Ja
zapisala vse glavne zahteve tržaŠkes1* proletariata in tudi slovenskega živi J®' Proces odmetavanja informbirojevsk®#. zavzemajo za indn- balasta, ki se je začel v njej PrC $ in njegovo vključi- n«-*aj meseci, se nadaljuje- pri j ali s*CJ cmJarrivn M*wl bodo v njej zmagale marksistične idej®* to pa bo močno koristilo zbliževanj
in uveljavljanju	-=•*
Trstu.
socialističnih sil
2. Italijanska 1 i h e r a 1 n. i stranka. Sodeluje v Vža.Ški občini* 1VI“ njeni listi ro zlasti in®®" eietrgovci. Nosilec liste J
upravi. Na njeni strialci in ve
1. JUNIJA 1956 @ ŠT. 23
SIROM PO NASI DOMOVINI
»DELAVSKA ENOTNOST«
PRVEGA JUNIJA 1924 V TRBOVLJAH
UDAREC NASILJU
Delavci zasavskih revirjev so na ta dan za ceno svoje krvi zaustavili jugoslovanski fašizem na pohodu
Jugoslovansko meščanstvo se je po prvi svetovni vojni počasi opomoglo od strahu pred revolucionarnim vzdušjem, ki je zavladalo med delovnimi ljudmi. Kakor hitro pa se je opomoglo, se je povezalo z evropskimi meščani, dvignilo glavo ter pokazalo svoj pravi obraz.
Da hi v kali zadušila svo-bodarske težnje in napredna stremljenja delovnih ljudi, je segla po vseh sredstvih nasilja. Prepovedala je vsako napredno delavsko organizacijo, postavila komuniste in zavedne delavce iz-
silje. Toda vse to še ni zadostovalo. Po zgledu Mussolinija so ustanovili oboroženo fašistično tolpo z donečim imenom: Organizacija jugoslovanskih nacionalistov — »Orjuna«. To naj bi bila oborožena pest protiljudskih režimov, ki naj v krvi zaduši vsako delavsko misel in organizacijo. In pohod Orjune je pričel. Sejal je strah in mržnjo. Delavski razred se je zavedel strašne nevarnosti. Dvignil se je in fašizmu zastavil pot.
V nedeljo, 1. junija 1924 so se Trboveljčani zbrali k predvolil-
ni otrok. Delavske pesti niso popustile. Mladinske skupine pod vodstvom Marinka, Klopčiča, Mama, Faranka so udarile in so pognale orjuna še v beg proti postaji.
Tedaj pa____
Zabliskali so se bajoneti žan-darski-h pušk in pritisnili na goloroke delavce. Zandarji so prihiteli orjunašem na pomoč in jih vzeli v svojo zaščito. Nasilje orju-našev se je pričelo. Preiskovali so hiše, in polovili 17 rudarjev. Svoj bes so znesli nad dvaindvajsetletnim Francetom Fakinom, ga pretepali in mučili. Potem so ga kot v brezsramnih orgijah vodili v kamnolom in ga ustrelili ob
Slovehskavpriloqa ,»Borbe

- OtjtmoSU kut ft o6ie»at pod Poač-PrfbtteeiČCTtm režimom, dne 1. junija v Trbovljah sledeče žrtvb t- f • ^
Franc Fakin Albin Frifz Jakob Ocepek ’
t	20	•	radar. « te« .	roda, 60 let.	* ‘
f
IvanRozina nelni rejenček NJupanc
"JteMjalo« to |W*esljJw> «*s* pnenra detomeme fcnfehm Stewml|e. prisegamo ob njihovih grobovih da S te 6o#» toltto časa oebpcasao borili preg onim. U «, oaleS Orjnnce - plačane obijal« delovnega ljudstvo dohle, / toa bodo padla žrtve popolnoma meččevan,. Ta trim, dolaenjejo ponomo-. da gre protesti boj ra vse. « avljente / | C« Svobodo ranga deloraeg, tio^Sra.« «,mo » boičet troha Padi. proletmste irira bodo popolnoma maščevano' / tde »edat ko bodo premagan. tan-atM. nosilci danaSnj« krivice l„ Mlzme. In ko bo gospodoval na sveto osvobojen •<
? IJadsU rod . svobodni «clj=Hstični dndM To prisego breka , «unl celokupni ravoluelonarnl proletariat jugolavijet
Sava padlim žrtvam .reakcije! >
| j Neodvisna Delavska Stranka J w Zveza Neod. Sfrokovniilt Jugoslavije	„	/	Organizacij ,	9
Zveza Rudarskih Delavcev •	**
Oborožen napad Orjune na rudarje
* IN SEKIRAMI PO TRBOVUAa ORJUNCI POSTAVLJAJO SVOJ PREKI SOD PROTI RUD^^^^ORJITNTI
#*'**».	.	- VRSUO ROPARSKE VLOME. -OBLAST JIH INO.RElSw ^DP«!	“ RUDARSi“°°*
4-T_.	1 Jumjs. i eke tunda pripravljen popolnem:
tantia pripravljen popolnoma
SIo^7*Je ~ Trbov- j med celokupnega proletariat* » J.,, lj«. Osnjaneli so razvitje svojega jhv | godaviji največ trpeti m doprinesli
_______ ____________________1^vap delavskega razreda.
.i	drulb‘
te-*«*eri «rij.ni., ta ta od- tta. borata ta «, M
jo hoteli vreči na rudarje, pa jo zadeli •tj* same. Iker menda niso r ' — ' njo ravnali. Cela bitki,
zakona, uvedla zloglasen zakon o zaščiti države. Ječe so bile bedne, v deželi je zavladalo na-
še iz naših organizacij
Slavje v Pekrah. Člani sindikalne ^°Qružnice obrtnih delavcev in uslužbencev Pekre-Llmbuš, so pred dnevi izvili svoj sindikalni prapor. Ob tej Svečanosti je nastopil pevski zbor ‘Angel Besednjak«, pevski zbor lim-uške gimnazije in godba. »Svoboda-‘abor«.
- Tekmovanje podružnic v Ptuju, “biinski sindikalni svet v Ptuju je ij-ipravil tekmovalni načrt za tekmo-<%ie med podružnicami. Tako bodo i^kmovali v pridobivanju novih čla-”?v> v skrbi za strokovno in politično konomsko izobraževanje članstva, za „e$3o storilnost in še na drugih podrtjih.
nem« zborovanju. Prav ta dan so orjunaši priredili svoj izzivalni pohod na Trbovlje, da v srcu proletarskih revirjev razvijejo svoj prapor. Prišli so v črnino mrtvaško odeti, izziva je. Na čelu je stopala vojaška godba Dravske divizije. Rudarji so stali nemo pred Delavskim domom, dlani so stisnili v pesti Spustili so vojaško godbo mimo. Potem pa ... Delavska telesa so se strnila v neprebojen zid in proletarske pesti so udarile v obraz nasilja. Orjunaši so dvignili orožje. Zrak se je napolnil s smodnikom. Padle so prve žrtve: rudar Albin Fritz, rudar Ivan Rozina, stavbinski delavec Zupanc, rudar Ocepek, v krvi je obležal nedolžen štiirilet-
siju plamenov rudarskega doma, ki so ga zažgali.
Čez nekaj dni so uprizorili v Celju sodni proces. Rudarji so obtoževali in pokazali morilce, toda sodišče jih ni hotelo videti. Izreklo je »salomonsko« sodbo: »Morilcev ni mogoče ugotoviti...«
Ko je trboveljski proletariat z gnevom v srcih pokopaval svoje žrtve, so žandarji močno zastra-žili pokopališče. Njihovi bledi obrazi so bili polni strahu pred ljudsko sodbo.
Pokolj v Trbovljah in zverinski umor rudarja Franca Fakina je dokončno razkril fašistični obraz Orjune. Proletariat zasavskih rudarjev pa mu je zadal za ceno svoje krvi udarec v obraz in zaustavil pot nasilja.
predsednik industrijskega pristanišča j°fti. Lani je razpadla aa dve skupini: revica, |3j j0 vodi profesor Collotti, je rstopila iz stranke v znak protesta pro-, njeni desničarski politiki in ustanovila ,raško sekcijo radikalne stranke. S ‘e® se je liberalna stranka spremenila , agenturo velikih magnatov tako ime-"”vanih »morskih psov«. Njen volilni »rngram je enak političnim in gospo-, rskim težnjam izkoriščevalskega razreda.
-	Neodvisna socialistična h.v e z a. Nova napredna politična sku-n'»n, ki je v Trstu nastala po razpustu
-	®.v,°bodiine fronte. Združuje najnaprednejše sile v tržaškem delavskem giba-Uh, Slovence in Italijane, komuniste, a* so za razliko od Vidalijevcev tudi v 1 ctežjih časih ostali zvesti marksizmu-: n,nizmu. Neodvisna socialistična zveza (i hejprej predlagala, naj bi vse socia-r,, ,ne šile skupno nastopile, toda njen a-e^ng so socialisti odklonili. Zato je sc?*°pila samostojno. V njenih program-CjA. načelih je rečeno: »Neodvisna so-1 ^''stična zveza zagovarja nujnost sode^ ti, an.ie vseh delavskih strank in struj y sindikalnem in političnem področja, lj, bodočem občinskem svetu se bo boki za enotno akcijo vseh tistih strank,
. ' 2 hll fl	.  1 : Z.. — . - MMOiVMO m i I- : ■,co Iv ,1 
levičarska skupina »Cipriano Facchinei-ti«, ki se je pridružila socialnim demokratom.
5.	Italijanska socialistična stranka. Nennijeva tržaška podružnica. Do nedavnega je životarila kot manjša skupina med komunisti in socialnimi demokrati. Nenni jo sknša okrepiti z nacionalističnimi izjavami o italijanstvu Trsta, o obrambi nacionalnih interesov. Razen tega pa skuša Nenni s podpiranjem stalinizma pridobiti na svojo stran nezadovoljne stalinistične elemente v Komunistični partiji. V glavnem pa je program socialistične stranke podoben programu Komunistične partije, s katero Nenni sodeluje. Socialistična stranka je sklenila volilni sporazum z levičarskim gibanjem »Unita Popolare , ki v Trstu nima kdo ve kaj pristašev. Nosilca skupne liste sta dr. Teiner in dr. Pincherle.
6.	Radikalna stranka. Ne-bredna meščanska skupina, ki je nastala iz levega krila liberalne stranke. Nosilec njene liste je prof. Collotti. Zavzema se za nekatere socialne in gospodarske reforme; kaže pripravljenost
Kredo na volitve s programi, ki vsebu-3 osnovne gospodarske in politične j ® te ve tržaškega delovnega ljudstva. ž Javlja, da bo vložila vse svoje napore dejansko obnovo občinske uprave, ter to, da se vključi vanjo demokra-veČina, ki bo kazala resnično ra-Jjmevanje za potrebe delavcev in trža-s prebivalstva. Ta večina mora biti |£?s°bna voditi odločno in dinamično po-e<:lko. da se načnejo in rešijo nujna ^ sPodarska vprašanja Trsta, kot na pri-prosta cona, pomorstvo, promet, te« edelniška industrija, pristanišče in vprašanje brezposelnosti . . . Po-c:.apjn. da se bo borila za demokratiza-dfT° nprevnih organov. Da se uresniči SL^ekratično sožitje med Italijani in venci, se Neodvisna socialistična zve-.°n.veznje, da se bo borila proti di-riniinaciji na področju narodnostnih PuKvi* in za uveljavljanje določil re-jw Dllkanske ustave in londonskega me-jjonduma.« Na listi Nedvisne sociali Siene
že sedem let vodilno vlogo v občinskem svetu. Njen predsednik Bartoli, je tržaški župan. V tržaški podružnici italijanske krščanske demokracije prevladujejo desničarske težnje Pelle m Scelbe. Bartoli je odkrit nasprotnik svobodne cone. Vseskozi je podpiral genovsko pomorsko politiko na škodo Trsta. Nasprotoval je vsakemu gibanju, za gospodarsko obnovo mesta, obsojal delavske stavke, zanikal opoziciji v občinskem svetu najosnovnejše pravice, izvajal strupeno diskriminacijsko politiko nasproti tržaškim Slovencem, skušal sejati mržno do Jugoslavije in zavirati sporazumevanje med Italijo in Jugoslavijo. Zaradi tega je levo demokr-ščansko krilo grozilo, da njegove ponovne kandidature ne bo podprlo. Po večdnevnih razpravah so tržaški demokristjani končno le kandidirali Bartolija. toda šele tedaj, ko jih je opomnil škof Santin in ko so velekapitalisti zahte-
___	_________ ______ vali, naj ga kandidirajo, škof Santin
zveze so Slovenci in Italijani, je poslal volivcem pismo, v katerem ~	^ *’	jih poziva, naj izpolnijo svojo dolžnost
do vere in Kristusa, torej volijo naj demokristjane. Kandidati krščanske demokracije so v predvolilni kampanji hvaliti sedanjo mestno upravo in ve-
nosilec je dr. Jože Dekleva.
4* Italijanska republikan
strank
* r u n k a. Sredinska stranka, ki aJH*av/e nZ i ^emokrisUani v občinski
Pred leti je iz nje izstopila
liko obljubljali.
8.	Monarhistična stranka. Desničarska skupina, ki je pri prejšnjih volitvah nastopila z dvema listama, sedaj pa z eno. Njen program je enak programu Italijanske monarhistične stranke, desničarski in konservativen.
9.	Italijansko socialno gibanje. Fašistična skupina, desničarska in šovinistična. Pred nedavnim so jo zapustili nekateri skrajneži in ustanovili n acionalno-socialis žično stranko, ki je najprej povedala, da bo samostojno nastopila, potem pa se je pridružila Nacionalnemu gospodarskemu gibanju.
10.	Nacionalno gospodarsko gibanje. Nova skupina, ki je spočetka nameravala združevati nezadovoljne majhne in srednje gospodarske kroge, kmalu pa se je prelevila v skrajno desničarsko grupacijo. V njej se je zbrala vsa najskrajnejša desnica.
11.	Slovenska demokratska zveza. Klerikalna skupina Tržaških Slovencev, ki jo vodi dr. Agne-letto, zagrizen nasprotnik vsakega demokratičnega in naprednega gibanja. Zaradi svoje reakcionarne politike in nekritičnega podpiranja Bartolija je izgubila veliko pristašev in vse zaveznike, predvsem socialiste, ki so odkrito nastopili proti Agnelettu.
12. Italijanska socialnodemokratska stranka. Nastala iz nekdanje šovinistično in meščansko pobarvane Socialistične stranke Julijske Krajine. Sodeluje z demokristjani v občinski upravi. Nosilec njene liste je prof. Lucio Lonza, meščanski politik, ki zvesto podpira izkoriščevalske sloje. Leva skupina v tej stranki, je najprej predlagala, naj bi socialistične sile sestavile enotno listo, ker pa ta predlog ni bil sprejet, je imenovala nekaj svojih kandidatov, ki nastopajo na socialnodemokratski listi.
To so politične stranke in skupine, ko so se potegovale za zaupanje volivcev tržaškega mesta. Gotovo ste že opazili, da med njimi ni ene izmed največjih tržaških političnih skupin — indipenden-tistov (Tržaške unije in Fronte za neodvisnost), ki so pri zadnjih volitvah dobili 27.006 glasov. Conska volilna komisija je odklonila kandidatno listo tega gibanja, češ da ni pravilno sestavljena. S tem je hotela odpraviti eno izmed največjih list in usmeriti njeiue volitve k sredinskim in desničarskim str
IZ MARIBORA
7,6 na sekundo
Pred kratkim so se maribor-čanke pomerile v strojepisju in stenografiji. Namen tekmovanja je bil, da se posveti večja pozornost storilnosti dela v pisarnah. Tekmovalo je 16 stenograf in j v hitrosti 180 zlogov na minuto. Prvo mesto je osvojila uslužbenka Tovarne umetnin brusov, tovarišica Svarcer Herma, ki je napravila 100% pravilen prenos. Takoj za njo sta bili dijakinji Ekonomske srednje šole tovarišici Kamenšek Angela in Kert Nada. V hitrosti 160 zlogov na minuto si slede: tovarišica Bertoncelj Lijana, dijakinja ESS; tovarišica Lešnik Štefka, uslužbenka v »Hidromontaži« in dijakinja ESŠ Augustinovič Vida.
Prvič so se pomerile tudi strojepiske. Kar 32 se jih je vsedlo za stroje. Najboljša je spet bila tovarišica Svarcer Herma, ki je pisala s hitrostjo 7,6 udarca na sekundo. S tem rezultatom je znatno izboljšala lanski republiški rekord 6,65. Sledijo ji: Švare Inge, Bučar Regina, Zebrek Vera,
res nekaj dobrih stenodaktilo-grafinj.	B. D.
Tovariš Tito med pionirji in mladino, ki mu je prišla voščit k štiriinšestdesetemu rojstnemu dnevu
S PIONIRJI V INDUSTRIJSKI ŠOLI
Halo, me slišiš...?
Bil je lep, sončen četrtkov popoldan. Za Kurilnico na Vilharjevi cesti je bilo vse živo. Zbirali so se otroci iz osnovnih šol Ledine in Moste. Šolskemu upravitelju, tovarišu Trobežu, se je komaj posrečilo razporediti jih v dve skupini. Ena skupina si bo ogledala in delala v Industrijski šoli za telefonsko-telegrafskega mehanika, druga pa bo šla v Kurilnico. Dekleta so se navduševala za šolo, kjer jih je mikala slušalka in zvenenje zvoncev. Večina fantov pa bo zavila v Kurilnico, kjer jim bodo pokazali motorni vlak, obračanje lokomotiv, popravljanje in vsa mogoča dela na lokomotivah.
Več kot petinštirideset pionirk in pionirjev je vedrega obraza sprejel predavatelj tovariš Maks Kadivc. Otroci so posedli po klopeh. Z zanimam jem so zrli v njega, ko je v kratkih, enostavnih in razumljivih besedah pojasnjeval telefonske in telegrafske naprave.
»Pred sto leti je živel v Severni Ameriki Samuel Morse. Izumil je telegrafski aparat Sestavil je tudi mednarodno abecedo za brzojavljanje. Po njem jo imenujemo morsejevi znaki. Vsaka črka te besede je sestavljena iz vodoravnih črt in pik. Na primer črko »o« napišemo s tremi vodoravnimi črticami, črko »k z dvema pikama. Povedati pa vam moram, da je morsejeva abeceda že zastarela in jo vse manj uporabljamo. Danes prenašamo poročila z najsodobnejšimi telegrafskimi aparati, .teleprinterji*. Uporabljajo jih že vse naše pošte ...«
Približno tako je pripovedoval tovariš Maks otrokom in ti so ga z zanimanjem poslušali. Ko je končal, so se pionirji porazdelili v manjše skupinice in vsako skupinico je vodil eden ali več gojencev te industrijske šole. Pričeli so s praktičnim delom pri posameznih aparatih. Velika učilnica je bila kar prepolna. Vsakdo je
----------------------------------------
zlasti k desničarskemu Nacionalnemu gospodarskemu gibanju, ki med drugim ovori tudi o prosti coni. Za glasove in-ipendentistov, med katerimi je tudi kakih 10.000 Slovencev, so se borile številne stranke. Nekaj dni pred volitvami so indipendentistični voditelji pozvali svoje volivce, naj volijo levičarske opozicijske stranke: Mnogi indipendentistični volivci so to že tako nameravali storiti, kajti kolebljiva in neodločna politika Tržaške nnije in Fronte za neodvisnost jih je že zdavnaj razočarala.
Na podeželju pa so bile sile razdeljene takole:
1.	Devin -Na brežina:	Lista
občinske enotnosti, ki združuje vse napredne sile. Samostojno so nastopili slovenski klerikalci, pa tudi desničarski Italijani.
2.	Zgonik:	Lista demokratične
enotnosti. Slovenska desnica ima svojo listo.
3.	Repentabor:	Lista demo-
kratične enotnosti. Razen nje se je volivcem predstavila tudi lista desničarskega »Neodvisnega gospodarskega združevanja«.
4.	Dolina : Občinska demokratična lista, v kateri so vse levičarske stranke, razen socialistov. Svoje kandidatne liste so imele še: Socialistična stranka. Krščanska demokracija in Slovenska demokratska zveza.
5.	Milje: Levičarska lista »Frau-sin«. Razen nje so postavile svoje liste tudi naslednje stranke: socialistična, republikanska in demokrščanska.
Kot vidimo so torej levičarske sile v okoliških vaseh uspele ustvariti volilno enotnost, ki je ponekod bolj trdna, drugje manj, ki pa je vendarle znamenje, da se obdobje sporov in spopadov v tržaškem delavskem gibanju bliža koncu.
V nedeljo in ponedeljek so tržaški volivci odločili, kakšna naj bo nadaljnja usoda njihovega mesta, odtrganega od naravnega zaledja in prepuščenega na milost in nemilost italijanskim magnatom. Podrobnih poročil o rezultatih volitev še nimamo. Ko boste čijali te vrstice, jih bodo dnevniki že objavili. Iz njih bomo nedvomno razbrali, da so občinske in pokrajinske volitve v Trstu ter okoliških vaseh zaostrile spor med naprednimi in reakcionarnimi silami, da so — vsaj upamo tako — okrepile tiste sile, ki se zavzemajo za napredek Trsta in za rešitev socialnih in gospodarskih problemov v korist delovnih ljudi.
imel kaj povedati in vprašati in glasno čebljanje je odmevalo po , hodniku in na dvorišče. Tovariš! Maks pa je stopal od skupine do skupine in poslušal razlage svojih učencev. Ponekje je še sam malo pomagal in otroci so vse razumeli.
»Halo! Halo! Kaj me slišite?« Mala Nataša je nerodno držala v drobceni roki telefonsko slušalko in klicala prijateljico Liziko, ki jc z zanimanjem poslušala na drugi strani žice.
»Saj se nič ne sliši,« je žalostno pogledala Lizika.
Fantje so brž pregledali vso napravo. Prevezovali in uravnavali so žico, od onih debelih pa do najtanjših. Končno je Lizika zaslišala Natašin glasek. Obraz ji je zažarel.
»Tovariš, tukaj nastavite prst.« Mislil sem si: fant, ne boš me dobil na limanice.
»Kaj pa delaš?« Fantič v kratkih hlačah je z drobno roko hitro vrtil ročico.
»Elektriko delam. Sreča, da niste prej prijeli za žico, ker bi vas pošteno streslo,« mi je odvrnil fantek.
Mala Marija je počasi udarjala na tipke. Na ozkem traku papirja v daljnopisnikti so nastajale črke: MARI J A, LEDINA.
Namen kongresa (ki je vsako tretje leto) radioloških sekcij pri zdravniških društvih, je prikazati delo naše radiologije (to je veda, ki se ukvarja z odkrivanjem rakastih obolenj). Na letošnjem kongresu so obravnavali sodobne metode ugotavljanja rakastih obolenj in posvetili veliko časa vprašanju zdravljenja teh bolezni. Naša zdravstvena praksa kaže, da smo kljub številnim težavam tudi na tem polju dosegli evropsko raven. Največ uspehov sta pri tem dosegla Onkološki institut v Ljubljani in Zavod za rentgenologi jo in radioterapijo v Zagrebu. V tem zavodu so uvedli moderno metodo rentgeniziranja ožilja in žolčnika, kar je posebej važno za ugotavljanje rakastih obolenj in to prej, preden se kirurgi sploh odločijo za težaven operacijski poseg. Močno je napredovala tudi radiologija v vojaških ustanovah. Poleg izobraževanja visokokvalificiranih kadrov pa smo začeli v zadnjem času tudi opremljati naše bolnišnice z najmodernejšimi rentgenskimi aparati.
O tem nam je zgovorno pri-
Otroci so pisali in brali napisane besede. Marija mi je zaupala, da bo v jeseni šla v gimnazijo, ker se dobro uči. In pozneje mogoče še k daljnopisniku.
Pri drugih mizah so bodoči mehaniki komaj odgovarjali na vprašanja otrok. Leo, Jože in drugi učenci Industrijske šole se že dolgo niso tako znojili, kakor ta četrtek. Pravijo, da niti pri spraševanju ne. Otroci so hoteli vse vedeti, za vsako žico, kaj pomeni ta vijak, ona napeljava, tuljava, in vse to je bilo težko povedati z enostavnimi, razumljivi besedami.
Že je zahajalo sonce za študentovski Kolegij in Gospodarsko razstavišče, ko so otroci zapuščali delavnice in učilnice Industrijske šole. Prijetno in koristno so prebili popoldan. Bodoči mehaniki so jim še naložili žice, magnetov, slušalk in drugih stvari. Vse to so podarili njihovemu pionirskemu odredu in pionirji si bodo lahko sami izdelovali detektorje in podobne aparate.
Prihodnji četrtek pa gre njihova skupina v Kurilnico. Druga skupina pa v Industrijsko šolo. Lepo je, da so železničarji in poštarji posvetili toliko pažnje vzgoji mladega rodu.
čala razstava na Gospodarskem razstavišču. Razstava nas je seznanila z aparati, ki jih danes uporabljajo v rentgenologi ji. Pri nas imamo največ jo tovarno takih aparatov v Nišu. Ta se je prvič pojavila na trgu s svojimi izdelki že leta 1953. Sedaj izdeluje kakih 100 proizvodov za elektromedicino, razne električne naprave ter elektronske cevi. Tovarna v Nišu in ostala podobna podjetja danes lahko krijejo potrebe domačega tržišča. Podjetje »Elektrotehnika« iz Ljubljane se sicer na razstavišču ni razlikovalo od ostalih razstavljalcev, kljub temu pa ne bo odveč, če zapišemo, da se je to podjetje razvilo iz popravljalnice rentgenskih aparatov, danes pa že proizvaja dobre in cenene rentgenske aparate.
Razstava je imela namen seznaniti jugoslovanske rentgenologe z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami na polju rentgenologi je. Pa ne samo to. Vsi obiskovalci so dobili vtis, da je naša industrija rentgenskih aparatov dosegla vsaj po kakovosti, če že ne po količini sosednje dr^ žave,
Pionir tke pišejo na teleprinterju
Ob kongresu radiologov
P O
DOMOVINI
0 SPREJEMANJU TUJIH DELEGACIJ
VEC POZORNOSTI
Današnja Jugoslavija vzbuja pregovarjajo, je tako — ni tako,
I svojim sistemom socialistične demokracije izredno zanimanje naprednih ljudi v svetu. Zato nas obiskujejo razne delegacije, ki bi rade od blizu spoznale našo pot.
Vsaka teh delegacij obišče naše tovarne, zlasti tiste, ki smo jih zgradili po osvoboditvi. O sprejemanju delegacij v tovarnah se malo podrobneje pomenimo, saj je od vtisov, ki jih dobe s takih obiskov, precej odvisno mnenje članov delegacij o nas.
Začnimo kar od kraja in opozorimo le na nekatere slabe stvari, ki nam jih povedo dosedanje izkušnje.
Vsak delovni kolektiv je že vnaprej obveščen o prihodu delegacije. Toda le malokdaj se zgodi, da bi iz kolektiva potrdili sprejem pismenega ali telefonskega sporočila ter da bi povedali, če so vse pripravili. Tako je organizator dostikrat v precej hudih škripcih, saj ne ve, če v tovarni, ki naj jo delegacija obišče, sploh vedo za obisk.
Zgodilo se je že, da je delegacija več kot pol ure čakala pred vrati tovarne, ne da bi jo sprejeli. Nekaj je tu gotovo malomarnosti, ker se v podjetju niso domenili, kdo naj delegacijo sprejme, ali pa so pozabili obvestiti vratarja. To je kajpak sila nevljudno in vzbuja vtis, da se v naše tovarne zelo težko pride, da je treba ne vem kakšnih dovoljenj itd. Delegacijo večkrat pričaka kak uslužbenec podjetja in jo potem vodi k direktorju. Vsaj pred upravnim poslopjem naj bi delegacijo pričakali predstavnik delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, direktor ter predsednik sindikata, zlasti če gre za sindikalno organizacijo. Marsikje sprejmejo delegacijo v tovarni še predstavniki okrajnega ter občinskega sindikalnega sveta, funkcionarji Socialistične zveze ter okrajnega in občinskega ljudskega odbora.
Razume se samo po sebi, da je treba članom delegacije predstaviti vse ljudi, ki so jih dočakali Najprimernejše pa je, če pozdravi delegacijo predsednik delavskega sveta kot predstavnik organov delavskega upravljanja tovarne. Le-ta naj tudi predstavi delegaciji tovariše, ki so jih pričakali, da odpade potem tisto nevšečno spraševanje, kdo je ta in kdo oni.
Ne bi bilo tudi slabo, če bi iz vrst zaposlenih v podjetju našli človeka, ki razume jezik dežele, iz katere je delegacija.
Znano je, da je vsaki delegaciji čas skopo odmerjen. S tem v podjetjih dostikrat premalo računajo in jim hočejo pokazati zadnji kotiček tovarne. Včasih je to zelo dolga in utrudljiva pot. Dosegli bi pa isto, če bi jim pokazali samo glavno.
Razen ogleda tovarne je zelo važen tudi razgovor tako o delavskem upravljanju kot o proizvodnji, razvoju podjetja, vlogi sindikata, direktorja itd. Za tuje delegacije je veliko stvari pri. nas novih in se zanje zanimajo. Nam pa so že vsakdanje in se dostikrat niti ne spomnimo nanje. Zato se je treba na obisk vedno dobro pripraviti. Pri tem pa kaže vsekakor upoštevati, iz katere dežele je delegacija in kdo je v njej.
Zelo neprijetno je, če ob takih razgovorih tovariši, ki spremljajo delegacijo, nimajo enotnih podatkov in stališč. Predstavite si, kakšen vtis lahko dobi delegacija, če se njeni spremljevalci
sami vprašujejo za podatke o svoji tovarni in podobno. Zato naj bi imeli v podjetjih, ki jih obiskujejo delegacije, zbrane vsaj osnovne podatke in te dajmo vodji delegacije. Naj mimogrede omenimo, da imajo v nekaterih podjetjih vodiča, ki ve odgovoriti v glavnem na vsa vprašanja iz proizvodnje. S tem so vodilni tovariši iz tovarne precej razbremenjeni. Ko smo že pri podatkih, naj povemo, da se je nekje zgodilo, da nihče od funkcionarjev
kolektivu. Podjetja, ki žele navezati tesnejše stike s tujo tovarno, katere predstavnik je v delegaciji, bodo dala kajpak tudi pomembnejše darilo. Osebna darila pa naj bodo ali knjižna ali simbolična.
In še nekaj je treba reči, Cla-
stregli kje z našo domačo hrano? Precej težav pa nastane, ker si člani delegacij. ob prostih dneh — ponavadi je to sobota, ne morejo pri nas ničesar kupiti, ker so trgovine zaprte.
To je nekaj splošnih misli o sprejemanju delegacij. Ce še en-
nekega našega velikega podjetja ustanov ter jim kar naprej po-do direktorja ni vedel, koliko nujajo slivovko. Zlasti je treba
nom delegacije ponujajo skoraj krat ponovimo temeljno misel, bi povsod le vsemogoče alkoholne dejali: dobro se na obisk pripra-pijače; da bi kje postregli tudi vimo in se pogovorimo tudi o tem, s pivom ali brezalkoholnimi pija- kaj jim hočemo povedati. In na čarni, se le redkokdaj zgodi. Ni skromnost ne pozabimo, saj je prijetno biti v delegaciji, ki v konec koncev precej čudno, da enem dnevu obišče več tovarn in jim prirede v kolektivu cel banket, istočasno pa pripovedujemo,
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE TEKSTILNE STAVKE V KRANJU
razpisuje v smislu sklepa zadnje seje Odbora
nagradni natečaj
ZA IZDELAVO OSNUTKA ZA ZNAČKO, LETAK IN OVITEK ZBORNIKA DOKUMETARNEGA GRADIVA O STAVKI
Osnovni motiv, ki naj preveva vse tri osnutke, naj bo boj delovnega ljudstva za oblast, njegova zmaga in njegov boj za socialistično družbo.
Vsi trije osnutki ne smejo biti istovetni.
Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, da odkupi posamezne osnutke od različnih avtorjev.
NAGRADE: Prva nagrada 50.000 din, druga 30.000 din in tretja 20.000 din.
Osnutke s šifro je treba poslati pripravljalnemu odboru za proslavo 20-letnice tekstilne stavke pri Okrajnem odboru SZDL v Kranju najpozneje do 15. junija letos.
V zaprti kuverti naj vsak avtor navede točen naslov.
Pripravljalni odbor
da nam še slabo gre, da gospodarsko še nismo razviti, da ljudje pri nas še težko žive. Druga je stvar seveda pri uradnih zadevah, ki so centralno prirejene, kjer so te zadeve določene že po ustaljeni mednarodnih rabi in se jih moramo tudi pri nas, hočeš nočeš, držati.	—re
45 % vseh nesreč pri delu zakrivi alkohol
OB DNEVU GASILCEV
Ljudskega premoženja ne bomo očnvali s prapori in uniformami, za to so potrebne gasilske naprave in pripomočki
ljudi je zaposlenih v tovarni, da niso vedeli za kapacitete strojev in je potem neki član iz delegacije na osnovi številk, ki so mu jih dali, vodstvu tovarne safn povedal, kolikšna je kapaciteta njihovega stroja, peči itd.
Vprašanje zase je odnos delavcev do delegacije. Ponekod so precej brezbrižni in ne pozdravljajo. Največkrat celo ne vedo, kdo je prišel, čeprav imajo v tovarni ozvočenja. Kakšen vtis napravi na delegacijo, če se delavci sprehajajo po oddelkih, stoje v gručah, se pogovarjajo in če jih niti prisotnost direktorja niti funkcionarjev delavskega upravljanja ne moti, nam ni treba posebej pripovedovati. Potem je kaj težko govoriti delegaciji o naši gospodarski nerazvitosti, o boju za višjo storilnost itd., saj vsak lahko reče, in to so tudi že storili: le malo bolj bi delali, pa bi imeli več.
Večina članov delegacij želi razgovarjati z delavci. Naš delavec je zelo razgledan, toda pre-redkobeseden, odgovarja zelo na kratko ali pa le zmigne z rameni. Seveda to ni povsod in ne smemo reči, da je to splošen pojav. Večina delavcev tako odgovori, da je moč takoj ugotoviti, da se za-
Rezek zvok signalnih naprav gasilskega avtomobila je presekal nočno tišino. Zopet gori, toda kje? Tako se sprašujejo tisti, ki skorajda ne morejo dočakati zadnjega trolejbusa, da jih popelje proti domu. Morda bodo med vožnjo nekje v daljavi opazili rdečo svetlobo ter tako dobili odgovor na svoja ugibanja. Nekajkrat bodo še sočutno zavzdihnili, potem pa pozabili, da se nekje ljudje borijo z ognjem na življenje in smrt.
.	^	...	,, . Odhitimo mi na kraj nesreče,
mislita na to v poletna vročini. Gasilci sestavljajo svoje cevi, le No, ponekod prirede delegaciji ge nekaj sekund in gašenje se bo
IrAoilri	c o. rvr*i mtivi	y _ i . i-v .vi i • i ••	_
tudi kosilo. Rado se primeri, da traja taka reč sila dolgo, včasih tudi zavoljo slabe postrežbe. Tudi ne poznajo mere ter povabijo na
začelo. Deček, ki stoji pred nami, že dalj časa opazuje žalostni prizor. Nenadoma pa pokaže svojemu vrstniku gasilsko cev, iz ka-
galne. Ti so se na preizkusnih gašenjih kar dobro obnesli. Izdelali smo jih okoli 2000 ter jih opremili z brizgalnami. Podjetja, ki so delala te motorje, pa so pred dvema letoma proizvodnjo teh naprav popolnoma ustavila. Tako smo sedaj izključno navezani na uvoz. Gasilci danes v glavnem uporabljajo male motorne brizgalke z zmogljivostjo 200 litrov vode v sekundi. Te naprave so domače proizvodnje, vendar obstaja bojazen, da tudi teh v kratkem ne bomo več izdelovali.
Velike težave imamo pri izdelovanju konopljenih cevi. Letna proizvodnja konoplje pri nas
kosilo vse vodilne uslužbence tere je voda tako lepo curljala, podjetja. Skromnost, to naj bo ,]a sta kar pozabila na nesrečo prvo načelo pri teh stvareh. j ter se posvetila le še opazovanju
Ne bo napak, če rečemo ob! nesrečne cevi. Tn pa se začne koncu še nekaj besed o našem naše razmišljanje o konopljenih gostinstvu in trgovini. Težko naj- ceveh in gasilskih aparatih ter deš primerna prenočišča, po več njihovih pripomočkih, ljudi dajo v eno sobo, hrana je Pred petimi leti smo pri nas kaj enolična. Zakaj jih ne bi po- začeli izdelovati motorje za briz-
Gasilski praznik v Ljubljani
V nedeljo, 27. maja, je imelo n j ar, Simon Keržin in Alojz Be-slovensko gasilstvo svoj praznik, denčič pa z bronasto medaljo III. Poklicna gasilska četa Okrajnega stopnje.	Lukančič
ljudskega odbora Ljubljana je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom iz Ljubljane izvedla mokro gasilsko vajo na stavbi telesnovzgo j nega društva »Partizan« v Ljubljani (Narodni dom).
Po končani gasilski vaji je bila
Zasedanje mednarodne organizacije dela
Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko v Zveznem izvršnem svetu Mama Markovič bo prisostvoval rednemu
pred Mestnim domom majhna slo- . zasedanju Mednarodne organiza-vesnost. Član upravnega odbora j cije dela, ki bo od 6. do 10. ju-republiške Gasilske zveze LRS | nija v Ženevi. Jugoslovansko de-tovariš Maks Tvrdy je obrazložil legacijo na tem zasedanju pa bo

VABIMO VSE POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE
da nam pošljejo do najkasneje 10. junija 1956 paitn«»ld
spisek tistih članov Prešernove družbe, ki so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov izven kmetijstva. Na osnovi tega spiska bomo izvedli posebno žrebanje dobitkov za člane PD — kmečke proizvajalce.
Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse nerazpečane »Vpisnice«. Za »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vrnili do tega roka, bomo menili, da so bile dane novim članom in bomo obremenili poverjenike na toliko članarine po 320 din, kolikor so prejeli »Vpisnic«, pa jih niso vrnili.
Najkasneje do 10. junija 1956 naj člani in poverjeniki poravnajo tudi vse obveznosti, ker sicer ne bodo imeli pravice do slučajno izžrebanega dobitka na njihovo številko »Vpisnice«.
Žrebanje bo v petek, 10. junija 1956, ob 12. uri v prostorih Prešernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju.
TAJNIŠTVO
vedajo, kaj grade m s kakšp™1 pomen gasilskega praznika ter ; vodil dr. Jože Potrč, ki je pred-trudom ustvarjamo. To je tisto, vse gasdce pohvalil za njihovo sednik nacionalne komisije za P3 °sn°vi ^esPr Potem izjavila.!o dosedanje delo, nekaterim članom i Mednarodno organizacijo dela. v?!®iSt,C	tak° kraSne Poklicne gasilske Čete Okrajnega ; Kot delegati bodo zasedanju pri-
sostvovali še Norbert Veber in
,ljudt v naši dom°vmi.	j ljudskega odbora Ljubljana pa je
j Zdaj pa še nekaj o darilih, podelil odlikovanja. Odlikovani | Običaj je namreč, da vsaki dele- so bili tudi naslednji tovariši: ga cm tudi v tovarni nekaj poklo- _	_	. .	, ,. T
ni jo. Seveda je to za kolektiv, i F™nc G?m V!ato, T lj° L zlasti tak, ki ga delegacije po- stopnje, Franc Sojer m Janez Le-gosteje obiskujejo, kar precejšen nasi s srebrno medaljo II. stop-strošek. Najprimernejše darilo je nje, Rudolf Kavčič, Anton Hoče-vsekakor album o proizvodnji in var, Vinko Korenčan, Karol Žga-
Jovan Popovič, sekretarja Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Naše gospodarske organizacije pa bosta zastopala generalni tajnik Industrijske zbornice inž. Zvonko Marič in dr. Jaša Davičo, glavni urednik »Ekonomske politike«.
nopljo najboljše kvalitete. Predelava pa se konopljarnam ne izplača, saj jo lahko prodajo izvoznikom za znatno višjo ceno, kot pa bi za njo dobile od izdelovalcev gasilskih cevi. Zanimivo je tudi to, da surovo konopljo v velikih količinah izvažamo v inozemstvo, za izdelovanje cevi pa
Zaščita ljudskega premoženja
moramo uvažati konopno prejo. S tem se tudi cena metru cevi poveča za okoli tisoč dinarjev.
*
Po občeveljavnih predpisih odgovarjajo za požarno varnost v industrijskih podjetjih direktor skupno z delavskim svetom in upravnim odborom. Ti so dolžni organizirati požarnovarnostno službo. V nekaterih podjetjih skušajo gasilsko službo reševati le z ukrepi, ki so zgolj preventivnega značaja. Tako se izognejo večjim izdatkom, saj črpajo sredstva za gasilske naprave iz sklada za prosto razpolaganje. Morda bi le kazalo požarnovarnostne naprave postaviti v isto vrsto l ostalimi osnovnimi sredstvi. Tako kot so po eni strani posamezni delavski sveti preskopi pri nabavi
znaša 29.000 ton. Malenkostnih gasilskih aparatov pa so organi količin, to je okoli 300 ton, ki bi delavskega samoupravljanja v jih morali zagotoviti industriji nekaterih podjetjih preveč raz-gasilskih cevi, pa nikakor ne mo- ( sipni. Nabava avtomobilov, lepih remo dobiti. Podjetja, ki izdelu- | uniform, praporov imajo tu pred-jejo gasilske cevi, potrebujejo ko- j nost pred ostalimi sredstvi. S tern
sicer skušajo delovni kolektiv navdušiti za požarnovarnostno službo. To je vse lepo in prav. Toda ljudskega premoženja ne bomo mogli očuvati samo s prapori in uniformami, za to so nam potrebne gasilske naprave in pripomočki. Nabava le-teh pa mora biti naša prva naloga.
Vračanje neupravičeno prejetih dodatkov po uredbi o otroških dodatkih
Pogosti so primeri, da je nekdo prejemal otroške do- izplačil tega dodatka ali z zasego plače oziroma pokojnine ce, do katerih sploh, ni nil upravičen ali pa ne v takš- ali invalidnine.
--1... i--+ -iv i- —*—Vi ------ix 	Če kratko povzamemo gornje določbe, bomo rekli naslednje:
datke,
nem znesku, kot jih je prejemal. Zneski neupravičeno prejetih dodatkov so v nekaterih primerih visoki in znašam tudi po več sto tisoč dinarjev. Zadnji dve leti je bilo vprašanje vračanja neupravičeno prejetih dodatkov velik problem.
Uredba o otroških dodatkih, ki je bila objavljena v 36. številki Uradnega lista FLRJ iz leta 1955, je prinesla glede odgovornosti za povračilo neupravičeno prejetih dodatkov nekaj novosti. Ker so zadevne določbe, za delavce in uslužbence zelo pomembne, niso na še vsi seznanjeni z njimi, si oglejmo do izida te uredbe veljavne predpise glede vračanja neupravičeno prejetih otroških dodatkov in kakšne spremembe prinaša nova uredba o otroških dodatkih.
I. Odgovornost po prejšnjih predpisih
Uredba o dodatkih za otroke (Ur list FLRJ št. 48/51 i«i spremembe te dopolnitve v št. 59/52 in Št. 29/54) določa v 19. členu glede dolžnosti povračila neupravičeno prejetih dodatkov naslednje:
Upravičenec, ki ne prijavi sprememb (ki vplivajo na pravico ali višino otroškega dodatka) ali predloži to prijavo prepozno, ali predloži netočno prijavo, je dolžan povrniti škodo, ki je zaradi tega nastala.
Ako je škoda nastala zaradi tega, ker so podjetja ali ustanove ali drugi državni organi nepravilno odredili ali nepravilno izplačevali stalni denarni dodatek za otroke, odgovarja za povračilo te škode organom socialnega zavarovanja podjetje oziroma ustanova, a tem oziroma drugim državnim organom — upravičenec dodatka.
Povračilo škode se uveljavlja v upravnem postopku.
Povračilo škode uveljavlja od upravičenca podjetje, ustanova oziroma državni organ, ki določa in izplačuje stalni dodatek za otroke — z odtegnitvijo od naslednjih
1.	Organom socialnega zavarovanja so glede povračila nepravilno odrejenih in nepravilno izplačanih dodatkov v vsakem primeru odgovorna podjetja, ustanove oziroma državni organi za ves čas, ko so sami odločali o pravici do otroškega dodatka oziroma so izplačevali dodatke brez odločbe zavoda za socialno zavarovanje.
2.	Upravičenci so odgovorni za povračilo Škode, ki je nastala po njihovi krivdi, ker niso prijavili, so napačno ali prepozno prijavili okolnosti, ki vplivajo na pravico do otroškega dodatka, povrniti pa morajo — ne glede na krivdo — tudi neupravičeno prejete zneske otroških dodatkov, ko je preplačilo nastalo zaradi tega, ker so podjetja, ustanove ali uradi nepravilno določili ali nepravilno izplačali otroški dodatek, čeprav za to upravičenec sam ni kriv.
3.	Povračilo neupravičeno prejetih otroških dodatkov se izvrši na ta način, da se zneski preplačila odtegnejo od naslednjih izplačil otroškega dodatka ali pa z zasego plače oziroma pokojnine ali invalidnine.
4.	Povračilo škode oziroma preplačila se uveljavlja v upravnem postopku, to se pravi, da organi socialnega zavarovanja sami izdajo odločbo o povračilu škode. Seveda je proti zadevni odločbi dopustna pritožba v upravnem postopku in potem še upravni spor pred vrhovnim sodiščem.
Preplačila pri neupravičeno prejetih dodatkih so dvojne vrste:
a)	takšna, ki so nastala po krivdi upravičencev samih, ker niso prijavili ali so prepozno prijavili okolnosti, ki vplivajo na pravico do otroškega dodatka ali njegovo višino, ali so dali netočne podatke;
b)	takšne, ki so nastale brez krivde upravičencev.
19. člen Uredbe o dodatkih za otroke ne pove jasno, ali mora upravičenec povrniti zneske neupravičeno prejetih otroških dodatkov samo tedaj, ko je kriv za ne-
upravičeno izplačilo, ali pa tudi tedaj, ko Je vse okolnosti v redu prijavil, preplačilo pa je nastalo brez njegove krivde. Praksa podjetij, zavodov, uradov in organov socialnega zavarovanja je bila, da so povračilo preplačila v vsakem primeru zahtevali od upravičenca.
Praksa je bila zelo ostra. Praksa vrhovnih sodišč ni bila ves čas enotna. V zadnjem Času se je nagibala k mnenju, naj bi bili upravičenci dolžni povrniti neupravičeno prejete zneske le tedaj, kadar so odgovorni za preplačilo.
Ko je bilo stanje takšno, je bila nujna nova jasnejša in umestnejša ureditev tega vprašanja.
II. Odgovornost po novih predpisih
Spremenjena in dopolnjena uredba o otroških dodatkih, ki je bila objavljena v Ur. listu 10. avgusta 1955, je vprašanje odgovornosti za vračilo neupravičeno izplačanih dodatkov jasneje uredila. Novelirana uredba se je začela uporabljati s 1. februarjem 1956, določbe o odgovornosti upravičencev za nastala preplačila in glede vračanja pa so se začela uporabljati takoj z dnem objave, t. j. z 10. avgustom 1955.
V 65. členu je bilo določeno, da se z dnem objave nove uredbe ustavijo postopki za povračilo škode, ki so bili uvedeni po 19. čl. prejšnje uredbe. Prej izdane odločbe glede zahtev za povračilo škode po upravičencih ostanejo v veljavi le toliko, kolikor so bile že izvršene od dneva objave nove uredbe (do 10. Vlil. 1955).
Kolikor takšne odločbe še niso bile izvršene, se odpravijo, povračilo še nepovrnjenega dela pa se lahko zahteva le v mejah 57. člena nove uredbe.
Po 57. členu pa je upravičenec otroškega dodatka dolžan povrniti vso škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izplačila dodatka v tehle primerih:
1.	če predloži netočne podatke, pa organ, ki je pristojen za izdajo odločbe o otroškem dodatku, na podlagi takih netočnih podatkov nepravilno ugotovi ali prizna pravico do dodatka;
2.	če ne prijavi vsake spremembe, ki ima za posledico izgubo pravice do dodatka (n. pr. spremembo o gmotnem stanju, število družinskih članov, šolanje otrok in podobno) v petnajstih dneh po nastali spremembi;
3.	če se je dodatek nepravilno izplačeval v večjem
znesku, kot pa je bil določen v odločbi, s katero je bila priznana pravica do dodatka.
Zahteva, da upravičenci v zgoraj naštetih primerih povrnejo Škodo, se uveljavlja pred rednim sodiščem.
Po novih predpisih je jasno določeno, v katerih primerih upravičenec odgovarja za vračilo neupravičeno prejetih zneskov otroških dodatkov in kako se uveljavljajo zahteve za povračilo škode.
Od 10. avgusta 1955 dalje je vračanje neupravičeno prejetih dodatkov po upravičencih torej urejeno takole:
1.	Kar so upravičenci do tega dne vrnili, se šteje, da je v redu vrnjeno;
2.	za povračilo zneskov neupravičeno prejetih otroških dodatkov, ki do tega dne še niso bili vrnjeni, so upravičenci odgovorni le, če gre za katerega od primerov, ki so v 57. čl. izrecno našteti;
3.	če upravičenec ne pristane prostovoljno na vračanje še nepovrnjenega zneska otroških dodatkov, ki jih je neupravičeno prejel, morejo pristojni zavodi za socialno zavarovanje, podjetja, zavodi ali uradi uveljavljati zahteve za povračilo le pred rednim sodiščem.
Že v l. poglavju je bilo rečeno, da so do 31. I. 1956 gospodarske organizacije, zavodi in uradi v določenih primerih zavodom za socialno zavarovanje odgovarjali za povračilo nepravilno izplačanih otroških dodatkov in da so se zneski preplačil enostavno prenesli z računa podjetje« zavoda ali urada na račun pristojnega zavoda za socialno zavarovanje. Vendar morejo gospodarske organizacije, zavodi in uradi od 10. VIII. 1955 dalje zahtevati od delavčev in uslužbencev-upravičencev otroškega dodatka le v mejah njihove odgovornosti po 57. čl., in to, če ti prostovoljno ne pristanejo na vračanje zneska nastale škode, samo s tožbo pred rednim sodiščem.
Enak je postopek za zavode za socialno zavarovanje. Gospodarske organizacije, zavodi ali uradi morejo takoj po 10. VIII. 1955 morebitna preplačila pri otroških dodatkih odtegovati delavcem in uslužbencem od njihovih prejemkov samo z njihovim pristankom ali na temelju sodbe rednega sodišča. Isto velja za zavode za socialno zavarovanje.
Vprašanje vračanja neupravičeno prejetih otroških dodatkov po upravičencih je v novih predpisih o otroških dodatkih pravičneje urejeno, njihova odgovornost za povračilo škode je r 57. čl. novelirane uredbe o otroških dodatkih točno določena.
L
1. JUNIJA 1956 ® ST. 23
GOSPODARSTVO
»DELAVSKA ENOTNOST«
O stanovanjski graditvi in stanovanjih
ZA NAŠE RAZMERE
Tare nas huda stanovanjska stiska. V 221 jugoslovanskih mestih je 315.602 stanovanj manj, kot je samostojnih gospodinjstev. Od 860.000 stanovanj je 168.217 takih, ki jih je treba generalno popraviti (19,6%), 57.476 stanovanj Pa je treba takoj porušiti, ker so tako slaba, da v njih ni več moč prebivati.
Od kod taka stanovanjska stiska
Že iz prej navedenih podatkov je moč razbrati, da smo podedovali zelo slabe hiše, veliko je bilo v vojni porušenega in poškodovanega. Že samo to je hudo zaostrilo stanovanjsko stisko. Po osvoboditvi pa smo naše glavne sile usmerili na graditev bazične industrije, zaradi česar je nujno zaostajala gradnja stanovanj. Industrializacija pa že sama po sebi Pomeni veliko spremembo socialne strukture prebivalstva, to je, naglo se veča število mestnega Prebivalstva. Sploh pa je treba reči, da stanovanjska stiska ni neka jugoslovanska posebnost. Poznajo jo povsod po svetu, zlasti Pa v tistih deželah, ki se industrijsko razvijajo. Pri nas, kjer se je socialna struktura prebivalstva tako naglo spremenila kot doslej še nikjer, je stanovanjska stiska toliko bolj občutna. Ker pa smo naša sredstva v tem času investirali v glavnem v industrijo, je za gradnjo stanovanj in sploh objektov družbenega standarda malo ostalo. In vendar smo od osvoboditve do sedaj dali za gradnjo stanovanj 157 milijard dinarjev ter zgradili več kot 200.000 stanovanj.
Na vrsti so stanovanja
Danes, ko je graditev bazične industrije v glavnem končana, ko damo lahko večji del narodnega dohodka za to, da bi zboljšali gmoten položaj delovnih ljudi, je stopilo v ospredje tudi stanovanjsko vprašanje. In o tem so govorili na posvetovanju, ki ga je priredila Stalna konferenca zveze mest pretekli teden v Ljubljani. Priredili so tudi razstavo pod geslom: »Stanovanje
naše razmere.« Posvetovanje je trajalo dva dni in so se ga poleg 1200 delegatov udeležili tudi Številni gostje iz tujine. Med njimi so bili generalni sekretar Mednarodne federacije mest Nikolaj Arhema, podpredsednik francoske zveze mest in občin George Dardel, delegacije Moskve, Varšave, Prage, Dunaja in drugi. Posvetovanje je odprl Predsednik stalne konference mest Jugoslavije tov. dr. Marijan ■Dermastja, poročal pa je predsednik okrajnega ljudskega odbora Beograda tov. Miloš Minic.
Posvetovanje In razstava sta Opozorila na vrsto problemov Gradnje in upravljanja stanovanj
gospodarjenja z našim stano-Vanjskim skladom.
Na daljši rok
, Vse kaže, da so se tega vpra-^nja lotili z vso resnostjo. S pridevkom za gradnjo stanovanj, ki ga plačujejo podjetja in ustanove na plače delavcev in uslužbencev, bomo zbrali že precej denarja v ta namen. To je po-'nsmbno še zlasti zato, ker bo ta nenar uporabljen v glavnem v 0oliki kreditov. Da pa bi stano-
vanjsko stisko lahko čimprej omilili, samo desetodstotni prispevek ne bo zadostoval. Na posvetovanju so predlagali, naj bi ta prispevek za prihodnje leto povišali na 17 %, kar pa še vedno ne bo dovolj, da bi obenem preskrbeli stanovanja za stalen letni prirastek prebivalstva in za tiste, ki danes še nimajo stanovanja. Vsekakor je treba stanovanjsko krizo reševati na »daljši role«, skladno z razvojem naših gospodarskih možnosti Razen tega kaže angažirati v ta namen tudi sredstva okrajev, občin in mest, prav tako pa tudi pritegniti zasebnike h gradnji stanovanj.
Denar je le del vprašanja
Toda za nas se kaže to vprašanje še v drugi luči Ni vprašanje samo denar. Že sedaj je slišati mnenja, naj bi del denarja, ki se zbira iz desetodstotnega prispevka za gradnjo stanovanj, dali za modernizacijo gradbene industrije. Vrtimo se namreč v račaranem krogu: trudimo se, da bi iz denarja, kolikor ga imamo na razpolago, zgradili čimveč stanovanj. Da pa bo gradnja cenejša, jo je treba industrializirati, to je, preiti na industrijski način gradnje. Zlato pa je treba mehanizirati gradbena podjetja ter izpopolniti tista podjetja, ki izdelujejo inštalacije, opremo stanovanj itd. Na posvetovanju je prevladalo mnenje, naj bi sredstva za modernizacijo podjetij gradbenega materiala dobili iz splošnega investicijskega sklada, kar pa je denarja zbranega za stanovanjsko graditev, naj v ta namen tudi ostane. Istočasno naj bi se torej potrudili za to, da bi prešli na industrijski način gradnje posameznih delov stavbe, da bi se proces gradnje na stavbišču čimbolj skrajšal, gradbena podjetja pa naj bodo velika, dobro mehanizirana in z izpopolnjeno organizacijo dela.
Določimo standarde
Pri vsem tem gre še za nekaj: za standarde posameznih elementov hiš. Če so v vsaki stavbi drugačne stopnice, okna, vrata itd., jih kajpak ni moč serijsko izdelovati. Zato so na posvetovanju priporočili, naj bi izdelali uredbo, ki bi določila standarde za posamezne elemente hiš. Od projektantov pa je odvisno, ali bodo pri izdelavi načrtov upoštevali te standarde, zlasti pa da bodo projektirali take stavbe, v katerih bo prostor čim ekonomičnejše izrabljen in da bo gradnja čim cenejša.
Gre tndi za komunalne naprave
Prodrlo je že mnenje, da gradnja eno ali dvodnižinskih hišic ni rentabilna. Najcenejša je vrstna hiša, s tremi ali štirimi nadstropju To ustreza našim razmeram, saj zahtevajo višje hiše že precej moderno mehanizacijo gradbene-ga podjetja in še iz opeke so lahko. Čeprav je gradnja majhnih hiš na prvi pogled cenejša, vendar je treba vedeti, da odpade potem na skupnost, Iti mora zgraditi ceste, kanalizacijo, vodovod, napeljati elektriko, urediti prometne zveze itd. zelo veliko breme. In še obdelovalne površine se manjšajo, mesto pa postane ena sama dolga vas. Kolikor je danes pereče vprašanje gradnje
stanovanj, prav toliko so velike težave z gradnjo komunalnih naprav. Če le-teh ne bomo gradili obenem s stanovanji, bi se lahko zgodilo, da bo to v mestih resno zavrlo stanovanjsko graditev.
Za vse to je kajpak potreben urbanistični načrt in načrt gradnje stanovanj za nekaj let naprej.
Kdo naj preskrbi stanovanje
Na posvetovanju so povedali med drugim tudi nekaj misli o upravljanju stanovanjskih hiš. Potrebna je uredba, s katero bi dobili hišni sveti več samostojnosti, stanovanjske uprave naj bi bile zgolj administrativne ustanove, ki bi upravljale tudi nekatere administrativne posle hišnih svetov, po njihovem naročilu se-seveda. Stanovanjske skupnosti naj bi postale prave skupnosti državljanov na določenem področju, ki naj bi skrbele tudi za komunalo na svojem področju. Tudi predpisi o razpolaganju stanovanj so pomanjkljivi. Sedanje administrativno dodeljevanje stanovanj naj bi odpravili, podjetja in ustanove naj bi same preskrbele stanovanja za svoje delavce in uslužbence, občine pa naj bi skrbele za stanovanja tistih, ki morajo biti v občini (prosvetni delavci, zdravstveno osebje, socialni delavci itd.). Nekateri so bili mnenja, naj bi vse to prepustili hišnim svetom, vendar ta
Z JI H V JI I, JI
Podpisani Maks Strniša, član sindikalne podružnice kemičnih delavcev v tovarni »Zmaj« v Ljubljani, se vsem članom kolektiva iskreno zahvaljujem za njihovo tovariško pozornost, ki so ml jo posvetili v dolgotrajni bolezni, in za poslana darila. Vidim, da niso pozabili na bolnega tovariša, česar sem zelo vesel.
Želim, da bi tudi druge sindikalne podružnice posnemale našo in si jo vzele za vzgled, saj je v bolezni človek potreben vsestranske pomoči in pozornosti.	Maks Strniša
predlog ni prodrl. Sploh pa je zakonodaja s tega področja še precej pomanjkljiva. Izdati bi bilo treba predpise o stanovanjskih zadrugah, stanovanjski in zemljiški lastnini, o upravljanju	m
stanovanj in sploh o stanovanj- :> skem gospodarstvu.
Posvetovanje in razstava sta dala vrsto pobud, ki jih bodo lahko s pridom uporabili pri reševanju pri nas tako perečega stanovanjskega vprašanja.
Taka naj bi bSo sodobna kuhinja
NEKAJ BESED O UVOZU NEPOTREBNIH STVARI
Brezglavost ali kaj?
Letos bomo uvozili za več milijard dinarjev potrošnega blaga. S tem hočemo prvič omogočiti potrošnikom, da bi dobili tiste predmete široke potrošnje, ki jih na trgu za sedaj še ni dovolj, so slabe kakovosti ali pa so predragi, in drugič z uvozom hočemo vzpodbuditi domače proizvajalce na kakovostnejšo, bolj raznoliko, predvsem pa ceneno proizvodnjo. Skupnost je torej uvoznikom zaupala zelo odgovorno nalogo, ki naj bi vplivala na boljšo založenost in s tem na ustalitev trga. Toda po nekaterih znakih sodeč se uvozniki ali bolje rečeno njih strokovna organizacija, Zveza trgovinskih zbornic, te naloge ne zaveda, jo podcenjuje ter ravna v nasprotju s smotri, ki jih hočemo doseči z uvozom blaga. Predstavniki uvoznih podjetij v Zvezni trgovinski zbornici na primer nočejo pojasniti novinarjem, kaj vse bomo uvozili, češ da »potrošnikov ni potrebno obveščati o tem, kaj in kdaj bomo kakšno stvar uvozili iz inozemstva«. Takšen odgovor je za današnji čas naravnost presenetljiv in nič čudnega ni, če zasumimo, da se za njim skriva
samovolja, odtujevanje zbornic od članstva, to je od proizvajalcev, nevarnost, da se družbeni organ zapre sam vase, se zbirokratizira in se ogne družbeni graji, če njegovo delo ni v skladu s cilji, ki jih hočemo doseči.
Našteti pomisleki niso odveč. Ni in ne sme nam biti vseeno, kaj bomo uvozili, kajti gre za milijarde, gre za devize, ki nam jih
hudo, hudo primanjkuje. Proiz-rsikdaj opozarjali, da uvozniki ne sodelujejo z
vajalci so že marš
njimi, naročajo blago slabše kakovosti ali celo uvažajo stvari, ki bi jih zlahka proizvedli doma. Pred nedavnim smo zopet slišali dvoje takšnih opozoril, ki po svoje osvetljujejo to uvozno politiko. Tovarna dežnikov iz Lendave in podjetje »Dežnik« iz Ljubljane opozarjata na nesmotrnost uvoza. Poglejmo, za kaj namreč gre. -
Na trgu so se nedavno tega pojavili uvoženi dežniki. Po nekaterih vesteh, na primer kot piše »Informator« v svoji 225. številki, je mogoče soditi, da bomo uvozili še precej dežnikov, približno za okoli 60 milijonov dinarjev. Vse bi bilo v redu, če bi
V	PODBRDU OB BACl BRSTI MLADO ŽIVLJENJE
NOVA TOVARNA
V	njej raste nov, mlad rod predic in tkalk
Pod prelazom Podbrdo leži, obdan od visokih bohinjskih gona, gričev in holmov, kraj istega imena. Mimo njega poskakuje in v penečem šumu kot razigran otrok hiti proti Soči bistra Bača.
V tem slikovitem kraju, kjer se ljudje, kot odmaknjeni od sveta, ubadajo s skopo zemljo, je pred meseci završalo: »Dobimo tovarno!« — In res! Prišli so zidarji in obnovili nekdanjo, sedaj že razpadajočo, italijansko vojašnico pod strmim železniškim nasipom.
Minilo je komaj nekaj mesecev. V obnovljenem poslopju je začela obratovati predilnica. To je bilo 22. decembra lani. V tovarno so prišli sinovi in hčere malih kmetov in bajtarjev iz Podbrda in okolice, ki so še nedavno obračali težko zemljo in pasli živino po rebrih in senožetih. Prišli so otroci železniških in cestnih delavcev, ki so se morda že pripravljali, da gredo za kruhom kdo ve' kam. Prvikrat v tovarni, prvikrat ob predilnih in tkalskih strojih, brez znanja in izkušenj.
Delo v novi tovarni, ki so jo »Bača« imenovali,, v začetku ni bilo lahko. Morali so dobiti stroje in ljudi, ki bodo naučili mlade delavce in delavke delati. Zdaj končujejo zadnja gradbena dela. V tovarni, edini v tem delu Tolminske, dela že 80 ljudi, ki so jo vzljubili jn delo v njej.
Kakšen je delovni program te nove mlade tovarne, ki bo, kakor menijo, začela polno obratovati konec junija? Direktor podjetja, tovariš Mirko Juh nam je dejal, da je naloga tovarne izdelovati kar najboljše blago za ženske in moške obleke, svilo vseh vrst in podobno. To pa v čimveč vzorcih, da bodo lahko potrošniki izbirali po svojem okusu. Najboljša kakovost in množina vzorcev — v tem je, kratko povedano, proizvodna naloga tega kolektiva!
Ko greš skozi tovarno, srečuješ le mlade ljudi, nasmejanih obrazov, ki še danes komaj verjamejo, da tudi v njihovem kraju pojejo stroji pesem dela. Posebno veselo je v predilnici, kjer se
šestnajst, sedemnajstletna dekleta še malce nerodno sučejo okoli strojev, a jim delo že kar gladko teče izpod rok. Izkušena tovarišica pa jih nesebično uči, svetuje, pomaga... V Podbrdu raste nov mlad rod predic in tkalk.
Njihov delavski svet in upravni odbor, ki so ga izvolili, ni mlad samo po delu, marveč je resnično mlad. Saj jih je malo med njimi, ki bi šteli več od dvajset let. Zato je razumljivo, da ne govore še o velikih uspehih. Kajti zaorali so v ledino tako, kot so jo zaorali pred leti naši delovni ljudje, ko so prevzemali podjetja in tovarne v svoje roke. Zdaj si belijo glave z delovnimi načrti. Pri vsem pa pomaga sindikalna organizacija, ki so jo nedavno ustanovili, skratka: sodelujejo vsi kot dobra družina, ki ve, da bodo toliko imeli kolikor bodo prigospodarili.
Pridnim ljudem v tovarni, ki tako samozavestno in uspešno premagujejo začetne težave, želimo vse več delovnih uspehov v dobro njim in vseh naših delovnih ljudi.	S. K.
PREMIJSKI SISTEM
ALI JE PREMIJSKI SISTEM V VASEM PODJETJU DOBER?
8.
lili znate sestaviti osnutek premijskega pravilnika?
Oblika samega pravilnika o ^etnijah ni najvažnejša stvar, ®ndar je ne smemo podcenjevati tah 2atlGmar1ali- Preko besedila, "bel m diagramov premijskega javimo se člani delovnega ko-ktiva seznanjajo z načeli in podobnostmi funkcioniranja p rejskega sistema. Ko delavski sprejme besedilo in torej J ostale dele premijskega daviinika, so šele ustvarjene J Jnosti in obveznosti glede obračunavanja premij. Nejasnosti, aPake in pomanjkljivosti v pre-iJskih pravilnikih lahko rode za »ujetja in za premijske upravi-tle|Ce- razne neprijetnosti in ponj je potrebno popravljati in Poln jeva ti premijski pravilnik.
D 2a oblikovno plat premijskega naavilnika veljajo tale praktična
V..?- Premijski pravilnik mora ijgOvati vse, kar je potrebno, ja hioremo na njegovi osnovi Poe ° *n nedvomno odločiti, ali »arneznemu delavcu ali usluž-!
bencu pripada premija in v kakšni višini.
2.	Pojmi in opredelitve v premijskem pravilniku morajo biti jasni, nedvoumni in jih moramo vedno v enakem smislu uporabljati.
3.	Pri uporabi posameznih pojmov premijskega sistema in pri shemi oblike premijskega pravilnika se poslužujmo standardnih (ustaljenih) pomenov in standardne (ustaljene) sheme.
Čeprav so premijski pravilniki vsebinsko nujno različni glede na posebno organizacijo proizvodnje in glede različnih pobud, je prevelika raznoličnost v oblikah premijskih pravilnikov škodljiva in odvečna. Samostojno iskanje oblik in izvirno uporabljanje pojmov povzroča v podjetjih mnogo odvečnega dela, otežkoča nadzor in primerjavo premijskih pravilnikov, ki ga opravljajo oblastveni in družbeni organi. Navadno prav zaradi tega nastajajo večje ali manjše
neskladnosti pravilnikov s predpisi in osnovnimi načeli premijskega sistema. Priporočljivo je upoštevati navodila za sestavo premijskih pravilnikov z osnutkom tipičnega premijskega pravilnika za industrijska podjetja, ki jih je sestavil na osnovi večmesečnih študij Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS in ki jih bodo izdali v prvi polovici junija.
Premijski pravilnik naj z oblikovne plati vsebuje tele dele:
I. Osnovne določbe. — V tem delu pravilnika zapišemo bistvo in osnovno načelo sprejetega premijskega sistema v podjetju ter naštejemo potrebno pripravljalno delo za uvedbo premijskega sistema.
II.	Sredstva za premije. — V tem delu pravilnika določimo obseg sredstev za premije ter uporabo le-teh.
III.	Premijska merila. (To so osnovni vidiki za vključevanje in razvrščanje rezultatov dela v premijske osnove.) — V tem delu pravilnika naštejemo- premijska merila, ki prihajajo v poštev za posamezna delovna mesta.
IV.	Premijske osnove. (To so tisti uspehi, ki so vključeni v premijski sistem kot osnove za pre-
miranje.) V tem delu pravilnika naštejemo konkretne premijske osnove za posamezna delovna mesta. Priloga temu delu pravilnika so tudi tabele in diagrami, ki kažejo odvisnost višine premije od doseženih uspehov dela.
V.	Ugotavljanje doseženih uspehov dela. — V tem delu pravilnika določimo organe, ki ugotavljajo dosežne uspehe, organe, ki nadzorujejo to ugotavljanje, ter način, oziroma vire ugotavljanja doseženih rezultatov dela.
VI.	Obračun in izplačilo premij. — V tem delu pravilnika določimo organe, ki premije obračunavajo in izplačujejo, organe, ki obračun in izplačilo nadzorujejo, ter rok obračunov in izplačil.
VII.	Pritožbeni postopek. — V tem delu pravilnika določimo način vlaganja pritožb, organe, ki te pritožbe rešujejo, in način uresničevanja odločb o ugoditvi pritožb.
VIII.	Spremembe in dopolnitve. — V tem delu pravilnika določimo postopek, ki je potreben za spremembe in dopolnitve premijskega pravilnika.
Premijska načela, ki pridejo v industrijskih podjetjih v prvi vrsti v poštev, so tale:
1.	storilnost,
2.	izkoriščanje osnovnih sredstev,
3.	hitrost kroženja obratnih sredstev,
4.	gospodarnost (gibanje planiranih in kalkuliranih stroškov),
5.	ekonomična uporaba surovin in materiala,
6.	donosnost,
7.	kakovost,
8.	doseganje osnovnih in operativnih planov,
9.	doseganje povoljnih nabavnih in prodajnih cen,
10.	uspešnost pravdanja in reklamacij,
11.	realno planiranje,
12.	realnost norm in normativov,
13.	realnost kalkulacij in analiz,
14.	ažurnost in pravilnost periodičnih obračunov ter bilance,
15.	fluktuacija delavcev,
16.	nesreče pri delu,
17.	škoda,
18? racionalizacija.
V sestavku, ki bo objavljen v naslednji številki, bomo objavili še tabelo premijskih meril za posamezna delovna mesta v pomoč in orientacijo pri izbiri premijskih načel v industrijskih podjetjih.
naša domača industrija res ne mogla izdelati dovolj dežnikov, če bi izdelovala predmete slabše kakovosti, kot so uvoženi. Kot zatrjujejo predstavniki teh dveh podjetij, bi lahko s svojo proizvodnjo krili vse naše potrebe, lahko bi izdelovali dežnike ceneje, če se ne bi znašli v nerodnem položaju, da morajo za polizdelke plačevati trikratni oziroma štirikratni količnik, da dostikrat primanjkuje materiala itd. Gotove dežnike uvažamo brez količnika, ti so že po nekaj dneh pokvarjeni, dežnikarska obrt pa ne razpolaga z nadomestnimi deli in zato bo treba za popravilo teh zopet izdati nekaj deviz, če bomo hoteli, da potrošnik ne bo oškodovan.
Uvoženi dežniki so naprodaj od 2550 do 2950 dinarjev. Uvažamo jih, kot rečeno, brez količnika. Naša podjetja pa, kot smo že omenili, plačujejo polizdelke s tri oziroma štirikratnim količnikom in to povečuje ceno izdelku. Dežnik, izdelan iz nekaterih uvoženih surovin, ob tem količniku, stane tovarno 5257,43 dinarjev, če pa bi uvozili polizdelke s količnikom 1, pa bi stal dežnik tovarno le 1341,92 dinarjev. Ce bi torej naša podjetja uvozila polizdelke, to je rezervne dele in svilo brez dodatnih količnikov, bi bili doma izdelani dežniki po predvidenih kalkulacijah cenejši od uvoženih za 1,609 oziroma 1009 dinarjev. Doma izdelani dežniki so torej prav zaradi teh količnikov dražji in podjetja ne morejo izdelkov bistveno poceniti vse dotlej, dokler 1 bodo tako drago plačevala polizdelke. Že sedaj, ko smo uvozili le del dežnikov, so trgovska podjetja. ne glede na kakovost uvoženih predmetov, odpovedala kupne pogodbe in nič čudnega ne bo, če jih bodo odpovedala še v večji meri ob večjem uvozu.
Podjetje »Dežnik« iz Ljubljane in Tovarna dežnikov iz Lendave vztrajata na tem, naj bi za široko potrošnjo uvažali le tisto blago, ki ga naša industrija ne more izdelovati ali pa ga iz-| deluje v slabši kakovosti, ne pa | blago, ob katerem je potrošnik I z navidezno nizko ceno prikrajšan, tako glede kakovosti predmetov in časa trajanja. Menijo ; tudi, da bi morali gospodarstve-niki, ki se ukvarjajo z uvozom, j misliti na kompenzacijski uvoz I rezervnih delov s količnikom 1 in se pred sklepanjem podobnih | pogodb pomeniti o potrebah s proizvajalci. Po nekaterih podat-; kih teh dveh podjetij naj bi podjetje »Jadran« iz Sežane uvozilo letos iz Italije za 30 milijonov lir dežnikov. Vodstvo podjetja »Dežnik« iz Ljubljane zatrjuje, da bi naša dežnikarska industrija lahko izdelala dvojno količino bolj kakovostnih dežnikov in jih dala na tržišče po nižji ceni, če bi dobila ob enakih pogojih le 15 milijonov lir.
Razen tega, da je ob takem uvozu oškodovana vsa naša skupnost, ker izdajamo devize za predmete, ki bi jih ob uvozu polizdelkov lahko ceneje izdelali doma, da je oškodovan potrošnik, je tu še vprašanje, kje naj dobe zaposlitev delavci, ki jih bosta morali ti dve tovarni delno odpustiti, če se položaj ne bo izboljšal. S takšno nesmotrno uvozno politiko bo torej treba prenehati iz splošnogospodarskih koristi. Strokovno združenje pa naj upošteva, da mu je bila zaupana zelo odgovorna naloga in da ni vseeno, za kaj trošimo težko pridobljene devize. Zveza trgovinskih zbornic in tudi druge zbornice se morajo zavedati, da so družbena gospodarska organizacija in da mora biti torej njihovo delo vsklajeno s koristmi vse naše družbene skupnosti.
Republiški odbor Sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Slovenije je na zadnji seji razpravljal o teh stvareh in o nesmotrnosti uvoza obvestil pristojne gospodarske organe. Upajmo, da bo stvar kmalu ugodno rešena.
UTRINKI
(Nadaljevanje)
In zopet se ji je zdelo, da ni preteklo mnogo časa, ko se je že mogel sam obleči, odpreti babici vrata, ji sezuti čevlje z utrujenih nog in ji govoriti s svojim meh.dm glasom. Opravljala je priložnostna dela, ki jih je dobivala, kakor je naneslo: kdaj pa kdaj je kak sosed zvedel za dnino, včasih pa je delala namesto kakšnega bolnega prijatelja. Odšla je h gospem, pri katerih je poprej delala, da bi jih vprašala, če bi je nemara ne hotele zopet nazaj. Toda po prvem obisku ni imela več dosti upanja. Veste, sedaj, res, so rekle gospe; veste, sedaj.
Ta čas ko je Velika Lannie iskala delo, so na Raymonda pazili sosedje. Niti sebi niti. njim ni bil v breme. Sedel je ob izbranem opravilu in cvilil. Nataknil si je bil leseno vreteno na vrtavko, na kateri so bili majhni žeblji brez glavic; preko teh je z izravnano lasnico ovijal svetlo grebeno volno in jo urno predel, dokler ni dolga cevka tkane volne padla skoji odprtino v vretenu. Sosedje so mu vdevali velike tope igle, on pa je zlagal volnene cevke in jih šival v rogoznice. Velika Lannie jih je imenovala lepe in Raymond je bil ponosen, ko mu je povedala, da jih zlahka proda. Zvečer, ko je zaspal, je s težkim srcem rogoznice razparala, oprala grebeno volno in jo tako ravno raztengila, da niti Raymondovi občutljivi prsti niso mogli ugotoviti, da ni nova, ko je z njo naslednji dan zopet delal.
V Veliki Lannie je vladal strah in ji kradel dneve in noči. H kakšni organizaciji po podporo ni hotela, ker se je bala, da bi ji Raymonda vzeli in ga dali v zavod (te besede ni hotela reči sama sebi; ona in njeni sosedje so utišali glasove, če so jo rekli drug drugemu). Sosedje so spletali dolgovezne zgodbe o tem, kaj se dogaja za zidovi čistih, pravokotnih zgradb, postavljenih na žlindrastih tleh predmestja. Kadar jih je pot zanesla tam mimo, so hiteli, kakor da gredo kraj pokopališča, in ko so prišli domov, so se počutili junake. Če so te dobili v enega tistih prostorov, so šepetali sosedje,, ti razcefrajo hrbet z biči in ko padeš, ti obrcajo glavo. Če bi bil kdorkoli prišel v Lannieno sobo, da vzame Raymonda s sabo v kakšen dom za slepce, bi se sosedje borili zanj s kamenjem, krepelci in vrelo vodo.
Raymond ni vedel za nič mimo dobrega. Ko je bil dovolj velik, da je mogel iti sam po stopnicah na cesto, je bil srečen. Ko je prišel ven, na majhno dvorišče, nasproti lahkim lesenim hišam, je držal glavo visoko in počasi obračal obraz z ene strani na drugo, ko da je zrak mehka tekočina, v kateri ga koplje. Tovorni avtomobili in vozovi niso obiskovali ceste, ki se je končala s smetiščem za zarjavele posteljne mreže in doslužene kotle. Otroci so se igrali nad svojo kramo, možje in žene so sloneli ob odprtih oknih in so klicali navzkriž drug drugega z veselimi močnimi glasovi. Raymond je vsepovsod slišal smeh, iztegoval je roke proti njemu in se tudi sam smejal. Spočetka, ko je prišel ven, so otroci prenehali z igro, se tiho zbrali krog njega in ga prevzeti gledali. Culi so bili za njegovo bedo in so čutili zanj nekakšno bolestno usmiljenje. Nekateri so govorili z njim z nežnimi, pozornimi glasovi. Raymond se je radosten smejal in segel s svojimi radovednimi, voljnimi, tankimi rokami slepcev k njihovim glasovom. Otroci so naglo odskočili v strahu, da bi se jih dotaknile njegove nenavadne roke. Potem so ga, nekako osramočeni, ker so se prestrašili, prijazno pozdravili, in se vrnili nazaj na cesto, nenehno ga motreč.
Ko so bili odšli, se je Raymond napotil do konca ceste. Za kažipot so mu bile polomljene ograje vzdolž nesnažnega pločnika, katerih se je nalahko dotikal in med hojo cvrčal pesmice brez besedila.
Nekateri možje in žene na oknih so mu kti-
Ali pozdrave, on jim je odzdravijal in mahal in se smehljal. Ko so se otroci, pozabivši nanj, zopet pri svoji igri smejali, se je ustavil in se obrnil proti zvokom, kakor da bi bili sonce.
Zvečer, ko je pripovedoval Veliki Lannie o svojem sprehodu, se je tolkel po kolenih in se hehetal ob spominu na smeh, ki ga je bil Cul. Če je bilo vreme preslabo, da bi šel ven, je sedel nad svojim delom z volno in ves dan govoril o jutrišnjem sprehodu.
Sosedje so za Raymonda in Veliko Lannie storili vse kar so mogli. Raymondu so dajali obleke, ki jih njihovi otroci še niso ponosili, prinašali so hrano, če so je imeli dovolj, da so jo mogli dati. Velika Lannie se je prebila skozi prvi teden in je molila, da bi se prebila še skozi drugega. Tako so minevali meseci; dni, ob katerih je mogla najti delo, je bilo vse manj in ona ni molila za čas, ki bo prišel, ker si ni upala misliti nanj.
Bitje, ki je rešilo življenje Raymondu in Veliki Lannie ter jima omogočilo, da sta še vnaprej živela skupaj, je bila gospa Ewig. Velika Lannie jo je podnevi blagoslavljala, ponoči pa bi molila zanjo, če bi nekako ne slutila, da bi bila predrznost vsaka priprošnja za gospo Delabarre Ewing.
Gospa Ewing je bila v mestu osebnost, če je odšla na obisk v Richmond, ali če se je vrnila z ogleda vrtov v Charlestonu, so časopisi to dejstvo vselej natisnili. Bila je ženska, ki se je
m m
m
■iii
OAIMONO
M JI!

strogo zavedala svojih odličnih obveznosti; bila je prva v odboru Comunity Chest in prav ona je zasnovala in režirala letne partije bridgeja, da bi dvignila fond za nasaditev salvije okrog topa, nasproti glavnega štaba D. A. R.
To in še mnogokaj so bili njeni javni posli, pri tem pa ni bila za svoje privatno življenje nič manj natančna. Čeprav brez otrok, je zase in za svojega moža vzorno vzdrževala hišo in ni nadzorstva nad podrobnostmi prepuščala hišnemu upravitelju, naj bi bil še tako zanesljiv.
Velika Lannie je delala za perico pri gospe Ewing že dolgo preden se je rodil Raymond. Od tistih časov so doživele Ewingove pralnice mnogo sprememb, a ne na boljše. Gospa Ewing je vzela Veliko Lannie nazaj v službo. Ta korak je pri svojih prijateljih zagovarjala z vedno uspešno metodo samograje. Ve, da je neumna, je rekla, po tem dolgem času in spričo načina, kako je Velika Lannie z njo ravnala. A vendar, je dejala — in se nasmehnila po svoje —čuti do kogarsižebodi nekakšno usmiljenje, zato tudi vedno prosjači okrog nje. Vedela je, da je napravila neumnost, toda to, je rekla, je pač čisto njej podobno.
Velika Lannie ni imela besed, da bi se zahvalila gospe Ewing in ji povedala, kaj more pomeniti dva dni zagotovljenega dela tedensko. Vsekakor pa je bilo zagotovljeno. Ko jo je gospa Ewing zopet sprejela, ni bila Velika Lannie nič mlajša in še vedno je bila počasna. Gospa Ewing jo je držala v nekakšnem stanju spodbujajoče negotovosti, sklicujoč se, čisto po resnici, na število močnejših in hitrejših žensk, ki so tudi bile v stiski za delo.
Dva dni dela v tednu je pomenilo denar za • najemnino in še je ostalo za hrano za Ray-monda in Veliko Lannie. Vzpodbujena od strahu in hvaležnosti je delala tako dobro za gospo Ewing, da so jo kdaj pa kdaj pohvalili. Gospoda Ewinga je poznala Velika Lannie samo na videz. Srečala ga je tu in tam, ko je zapuščal hišo, kadar je prišla, ali vstopal, kadar je odhajala. Bil je možiček, ne veliko večji od Raymonda.
Raymond je naglo rasel in bila je podoba, da je vsako jutro višji. Vsak dan se je sprehajal po cesti in jo, zbirajoč izkušnje, vedno bolj spoznaval, nato pa ponoči pripovedoval o tem Veliki Lannie. Ni bR več znamenitost ceste; otroci so se ga bili že tako navadili, da ga niso niti pogledali, možje pa in žene na oknih, ga niso več dovolj opažali, da bi ga pozdravljali. On pa je mahal vsakemu veselemu kriku, ki ga je Cul, m nadaljeval svojo pot, pojoč svoje pesmice in obračajoč se proti zvokom smeha.
Potem so se njegovi lepi dnevi končali tako nenadoma, kakor se odtrga list iz koledarja. Prišla je zima, kakršne mesto še ni pomnilo in Raymond ni imel oblek, ki bi jih mogel nositi zunaj na cesti. Velika Lannie je krpala njegovo dosluženo oblačilo, kakor dolgo je mogla, toda blago je bilo že tako obnošeno, da je pokalo na novih mestih, če je skušala zašiti razporke.
Sosedje niso mogli več dajati; kar so imeM, so morali obdržati zase.
Blazen črnec je v sosednjem mestu ubil žensko, ki mu je dajala delo, in nasilje se je jelo širiti kot požar. Vladala je nekakšna maščevalna panika. Črni delavci so bili odpuščeni iz službe in niso mogli dobiti novega dela. Toda gospa Ewing, nedvomno dobrosrčna bolj kot je prav, nemara celo do nevarnosti, je obdržala svojo črno perica Bolj kot kdajkoli poprej je imela Velika Lannie razlog, da jo je imenovala blagorodno.
Vso zimo je Raymond ostal za vrati. Sedel je ob svojem vretenu in predel, ogrnjen s starim svitrom Velike Lannie. Ko pa so njegove široke kratke hlače že docela razpadle, jih je nadomestilo mahedravo babičino krilo. Čeravno še otrok, je živel v preteklosti, v dnevih, ko se je sprehajal prešeren in vesel po cesti in so mu po ušesih odmevali glasovi smeha. Kadarkoli je o tem pripovedoval, se je moral zasmejati.
Kolikor se je mogel spomniti, ga Velika Lannie m nikoli pustila ven, če je bilo vreme neprimerno. Vselej jo je ubogal in tako je vdano prenašal tudi svojo zimsko ječo. Potem je bila nekega dne pomlad; ko jo je začutil celo v zakajenih, smrdljivih prostorih hiše, je razveseljen vzkriknil, kajti poslej se bo mogel zopet sprehajati po cesti. Toda Velika Lannie mu je ] morala razložiti, da ga njegove cape ne morejo zakriti, njen zaslužek pa ne zadošča, da bi mu mogla kupiti čevlje in obleko.
Raymond je prenehal govoriti o cesti, njegovi prsti so postali pri vretenu počasni.
Velika Lannie je sedaj storila nekaj, česar ni še nikoli poprej: prosila je svojo delodajalko, gospo Ewing, naj ji da za Rajmonda nekaj stare obleke gospoda Ewinga. Gledala je v tla in nekaj mrmrala. Ko je gospa Ewing razumela, za kaj gre, je bila, kakor je rekla, presenečena. Odvrnila ji je, da hudo skuša njeno dobrotljivost. Velika Lannie bi pač morala izmed vseh ljudi najbolje vedeti, da stori vse, kar je v njeni moči, pa še več.
Ko je Velika Lannie odhajala z dnine, ji je gospa Ewing lastnoročno prinesla zavoj. Rekla ji je, da je notri obleka in par čevljev. Čudovite, dragocene stvari; ljudje bi jo imeli za neumno, če bi vedeli, da jih daje. Kar boji se, kaj bo dejal gospod Ewing, ker je tako neumna.
V tem ko se ji je Velika Lannie poskušala zahvaliti, ji je razlagala, da je pač takšna, če jo ljudje nadlegujejo s prošnjami. Velika Lannie še nikdar ni videla Raymonda takšnega, kakršen je bil, ko mu je prinesla zavoj. Skakal je, plesal in ploskal z rokami; poskušal je govoriti, pa je namesto tega le cvilil; raztrgal je papir, tipal s prsti gosto tkano obleko, jo ponesel k obrazu in jo poljubljal. Nataknil je čevlje in z njimi cepedral okrog. Pripravil je Veliko Lannie do tega, da mu je spela hlače okrog pasu in mu jih spodaj zavihala. Žlobudral je o naslednjem dnevu, ko bo lahko zopet na cesti in ni našel besede, da bi izrazil svoje veselje.
Hotela mu je reči, naj drugi dan počaka, dokler se ne bo vrnila od gospe Ewing, da mu sama obleče novo oblačilo. Ko pa je čula njegov smeh, ji beseda ni hotela z jezika. Zato mu je dejala, naj le gre ven, vendar šele opoldne, ko bo sonce že dovolj toplo, da se ne bo prehladil, ker že tako dolgo ni bil na prostem. Pri obla-
čenju mu bo pa pomagal sosed z druge strani
hodnika. Raymond je prepeval svoje pesmice, dokler ni zaspal.
Ko je bila zjutraj Velika Lannie že odšla, je k Raymondu prišel sosed ter mu prinesel za zajtrk kos mrzle svinjine in skorjo kruha. Ker je dobil poziv na poldnevno delo, ni mogel počakati na Raymondov sprehod. Pomagal mu je natakniti hlače, jih speti in zavihati. Zategnil mu je čevlje tako tesno, kot se je na njegovih nogah le dalo. Preden je šel, ga je še poljubil
in mu naročil, naj pred piskom opoldanskih siren ne zapusti sobe.
Raymond je bil preveč srečen, da bi bil nestrpen. Sedel je in mislil na cesto, se smehljal in pel. Sele ko so zatulile sirene, je oblekel suknjo, ki jo je vzel iz predala, kamor jo je bila položila babica Mehko jo je čutil na svojem golem hrbtu, ki ga je napel, da se ga je tesno oprijela. Ko je zavihal rokave na svojih tankih rokah, mu je srce tako močno utripalo, da je suknja na njem trepetala. V velikih čevljih je težko hodil po stopnicah, toda ta počasnost mu je bila prijetna. Njegovo upanje je bilo polno sladkosti.
Ko je prišel na dvorišče, je slastno v d i—aval sveži zrak. Kako dobro mu je delo! Tipajoč ob zidu, se je začel sprehajati. Ni več strpel. Zaklical je, da bi čul vesele klice v odgovor, smejal se je, da bi mu odgovoril smeh.
Zaslišal ga je. To ga je tako vzradostilo, da je izpustil zid, se obrnil, razprostrl roke in dvignil svoj smehljajoči obraz, da bi zaželel dobrodošlico. Tako je stal, dokler mu ni smehljaj umrl na obrazu in mu niso noge otrpnile.
Kajti smeh, ki ga je bil slišal, ni bil tisti, ki ga je poznal, to ni bil smeh, kakršnega je bil vajen. Bilo mu je, kot bi ga nekaj plosko udarilo, ko da mu je nekaj razparalo meso do kosti. Hotelo ga je ubiti. Smeh se je zlohotno vračal, grozeč mu, da ga stre. Vrtinčil se je okrog njega in nad njim ter mu ni dal dihati. Raymond je zakričal in mu skušal ubežati, a je padel, kakor pod biči zasmeha, spreminjajočega se v vse sil-nejše tuljenje. Obleka se mu je bila razmetala, preveliki čevlji pa so mu bingljali na nogah. Vsakokrat, ko se mu je posrečilo vstati, je zopet padel. Bilo je, kakor da se cesta pred njim strmo spušča in ga smeh peha v hrbet. Zgrešil je zid in ni vedel, v katero smer je bil obme j n. Ležal je vreščeč v krvi, prahu in temi.
Ko se je Velika Lannie vrnila domov, ga je našla ječečega in stokajočega na tleh v kotu sobe. Še vedno je imel na sebi novo obleko, raztrgano, zmečkano in prašno, na ustnicah in dlaneh pa mu je lepela strjena kri. Njeno srce je v strahu utripalo že, ko še ni odprla vrat v svojo sobo, potem pa je, hoteč vprašati, kaj se je pripetilo, tako divje zakričala, da ga je pripravila v nebrzdan jok. Ni mogla razumeti, kaj je govoril. Bilo je nekaj o posmehovanju in o cesti, da bi rad šel proč, naj ga nikdar več ne pusti na cesto. Ni se mu upala pojasniti. Vzela ga je v naročje, ga zibala in mu venomer prigovarjala, nič ne de, ne meni se za to, je že dobro-Niti on niti ona nista verjela besedam.
Toda njen glas je bil mehak in njene roke so bile tople. Raymondovo ihtenje se je umirilo, in čez čas že ni jokal več. Držala ga je dolgo v naročju, in ga tiho zibala. Potem ga je prijazno postavila na noge in mu snela z zamen staro suknjo gospoda Ewinga.	Konec
Knjige na grmadi
Dne 6. junija 1875 je bil rojen v Liibecku Thomas Mann, veliki nemški romanopisec, ki je leta 1929 prejel za svoje delo Nobelovo nagrado. Komaj štiri leta kasneje, 10. maja 1933, pa so nacisti na grmadi sežgali vsa njegova dela. Pod geslom »Proti ne-nemškemu duhu« so zažgali vse knjige, ki so bile nasprotne nacionalsocialistični ideologiji.
Pisatelj Thomas Mann razkriva v svojih delih, predvsem pa v znanih romanih Budenbrookovi in Čarobni hrib propad meščanstva, ki se je ujelo v lastne spone. Njegov stil je zgoščen, težak in zato nima pisatelj zelo širokega kroga bralcev; toda kljub manjši popularnosti sodijo njegova dela v zakladnico svetovne literature.
Dva tkalca, dva ljudska pevca in pesnika
Pod tem naslovom bo Radio Maribor v četrtek, 31. maja, oddajal v okviru svoje literarne oddaje zanimivo predavanje o koroškem in štajerskem slovenskem ljudskem pesništvu konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Kot glavna zastopnika tega ljudskega pesništva nastopata nešolana delavca, in sicer tkalca Miha Andreas iz Roža na Koroškem (1762 do 1821) in Jurij Vodovnik (1791 do 1858), znani tkalec in ljudski pesnik s Skomarja na Pohorju.
Andreaševe pesmi bi se nam bile izgubile, ko bi jih ne bil objavil znani celovški profesor in slovenski mecen Matija Ahacelj (1779—1845), ožji sorojak Andrea-
V DOLINI NERETVE NE POZNAJO VEC MALARIJE
PREMAGALI SO JO!
V dolini Neretve, posebno pa še od Gabele pa do njenega izvira je polno močvirij. V preteklih tridesetih letih je na tisoče moških in žensk bolehalo na malariji. Boj proti tej bolezni se je začel šele leta 1927. Takratni direktor Instituta za uničevanje malarije dr. Kvarčič je prinesel iz inozemstva majhne ribice, imenovane gambuze. Tem so namreč izvrstna hrana ličinke komarjev, poleg tega pa se še izredno hitro množijo. Iz leta v leto se je število malaričnih obolenj manjšalo, dokler ni ta bolezen popolnoma prenehala.
Vse bi bilo v najlepšem redu. da niso italijanske čete med drugo svetovno vojno prinesle iz Afrike, Sicilije in Grčije ponovno, toda to pot še hujšo tropsko malarijo. Bolezen se je razširila tako, da je bilo 1948. leta že 2000 bolnikov. Z odkritjem DDT preparata se je stanje spremenilo.
V prvem tromesečju smo izvozili za 19 milijard din blaga
V prvi letošnjih treh mesecih smo izvozili v inozemstvo za 19 milijard dinarjev raznega blaga. Torej za 5 milijard dinarjev več, kot lani v istem času. V marcu je izvoz dosegel vsoto 8 milijard dinarjev in tako presegel planirano vsoto za eno milijardo.
Tudi kontrolo za izvoženo blago smo precej izboljšali. Samo v februarju so kontrolni organi pregledali več kot 4000 ton sadja in drugih sadnih izdelkov. Zaradi slabe kvalitete blaga in nepravilne embalaže so zavrnili 50 ton raznih izdelkov. Več pozornosti posvečajo kontroli pri izvozu živine, mesa in mesnih izdelkov.
Vsako leto so namreč organizirali množično prašenje. Uspeh ni izostal. V letu 1949 je bilo samo pet novih primerov, v zadnjih petih letih pa niso zabeležili nobenega primera več.
Prašenje je na malaričnem področju vsako leto. Skupnost daje za to akcijo okoli dva milijona dinarjev. Ta sredstva pa se bogato obrestujejo, saj je bolezen na tem področju premagana.
Motorni čolni iz aluminija
Pravijo, da ni znano, ali je starejša Korčula ali njeno ladjedelništvo. Že iz rimskih časov je namreč Korčula znana kot ladje-delniško središče ne samo za Jadran, ampak za vse Sredozemlje.
Ladjedelništvo se je na Korčuli zlasti razmahnilo po osvoboditvi. Do sedaj so v glavnem gradili lesene ladje. V zadnjem času pa so pričeli izdelovati tudi motorne čolne iz aluminija. Ti čolni so namenjeni našim in švicarskim tr amper jem in služijo v glavnem za reševanje. Naročila jih je tudi Švedska.
»Bmdospas« dviga švedsko ladjo
Splitsko podjetje »Brodospas« je sklenilo te dni v Stockholmu kupoprodajno pogodbo za švedsko ladjo, ki je prva leta po osvoboditvi v Kvarnerskem zalivu zadela na mino in se potopila. Potapljači »Brodospasa« bodo dvignili ladjo z morskega dna in jo predali eni izmed naših ladjedelnic, da jo obnovi. Ladja je moderna. Zgradili so jo leta 1946. Ni še plula polno leto, ko jo je zadela nesreča. Leži 54 metrov globoko, zato dviganje ne bo lahko.
šev. V svoji znani pesmarici »Pesmi po Koroškem in štajerskem
znane«, ki je leta 1833 izšla v Celovcu in je v dvanajstih letih doživela štiri nove izdaje, je Ahacelj objavil tudi osem Andreaševib pesmi. Te edine so se ohranile.
V svojih pesmih se nam Miha Andreaš razodeva kot zrel, resen in preudaren. S satiričnim prikar zovanjem družbenih in socialnih pomanjkljivosti, slabosti in zablod, skuša dovesti ljudstvo do samospoznanja. Poleg te vidne socialno-moralne tendence se zgraža nad vojno. Poveličuje pa ljubezen, medsebojno razumevanje in prijateljstvo, ki naj zavladajo med ljudmi in med narodi, rekoč: »Mir, uči ljudstva brati biti.«
Takole slika posledice vojne:
Kjer bi 'rnele rožce rasti, tam se le preliva kri; kjer ’ma sad raz drevo pasti, so le mrtvenske kosti.
Kakor snop j e tam po njivah, tukaj mrtveci ležo, kmetje v strahu ino revah preč od svojih hiš bežo.
Primerjava Andreaševib pesrrh z Vodovnikovimi pesmimi je dokazala, da je pohorski poet in tkalec bral, študiral in posnemal Ahac' Ijevo pesmarico iz leta 1833 ih posebno pesmi ljudskega pesnik® in tkalca Andreasa iz Roža. ^ svoji dolgi pesmi »Sedanji čas* je Vodovnik celo dobesedno pora' bil Andreaševe besede iz njegov® satirične pesmi »Razuzdani svet,;
»Prijatelji moji, prosim vas, življenje takšno ni za nas.
Če čemo boljše ’met’, moramo drugač živet’.
Spomin na življenje in pesni' kovanje J. Vodovnika bo zopet oživljeno v nedeljo, dne 3. junij®’ v njegovi rojstni vasi Skomari6 na Pohorju. V okviru kultumeg® tedna bodo domačini s pestrih1 kulturnim sporedom počastili sp°' min pohorskega poeta in s teh1 tudi spomin na njegovega kore' škega učitelja, pevca in tkale® Miho Andreaša. Dr. Fr. M-
Naravna bogastva na Kordimu
Siromašna pokrajina na Hr' vatskem, Kordun, nam je znah-iz narodnoosvobodilne vojne, s3^
je bila torišče hudih partizanskih
bojev. V zadnjem času pa odkri' vajo v tej doslej siromašni zefflB mnoga naravna bogastva. R-®2' iskovalci so našli debele slol® rude; barija in ognjavzdržne S11' ne. V Vrgin mostu so začeli k?' pati premog in letos ga mislti nakopati 6000 ton. V Blatuši bodo povečali proizvodnjo ogni3' vzdržne gline.
1. JUNIJA 1956 $ ŠT. 23
KULTURNI ZAPISKI
»DELAVSKA ENOTNOST«
O
NEKAJ PRIPOMB OB USTANOVITVI DELAVSKEGA ODRA
Brez profesionalizma
Zamisel o ustanovitvi Delavskega odra, ki bi v novih pogojih nadaljeval predvojne tradicije Delavskega odra, dobiva svojo dokončno obliko. Storjeni so šele Prvi koraki, vendar je vest, da se v Ljubljani snuje neko novo gledališče, močno razburila nekatere duhove. Zlasti v umetniških krosih se je razvnela diskusija, padal i so očitki, kritike in napovedi 0 upravičenosti in bodočnosti tega odra. V razprave so vnesli mnogo nejasnosti tudi časopisne vesti, ki so si med seboj nasprotovale, nekatere pa šle v svojih napovedih in ocenah predaleč.
Ze od vsega začetka je vodstvo Zveze Svobod in prosvetnih društev poudarjalo, da bo Oder, ki V. —-o. \	—
Ba snujemo, povsem amaterski, 2 določenimi programskimi in vzgojnimi nalogami. Po raznih virih pa so se zlasti med gledališkimi umetniki po končani avdi-ciji širile govorice, da se pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev snuje novo poklicno gledališče. Nekateri so celo še dali temu gledališču določeno obeležje in viu izbrali občinstvo. Skratka ob snovanju Delavskega odra je še Pred njegovim rojstvom nastalo nepotrebno razburjenje. Zato ne bo odveč, če ponovno spregovo-«mo o nalogah, delu in organizaciji Delavskega odra, zlasti še zoto, ker je o njem pred dnevi napravljalo Predsedstvo Zveze Svobod in prosvetnih društev in sprejelo nekatere zaključke.
Zveza Svobod in prosvetnih društev . Slovenije je odločila Ustanoviti Delavski oder v prostorih Doma sindikatov iz dobro Pretehtanih in utemeljenih raz-l°pov. K tej odločitvi je niso vodile neke pretirane umetniške
tečajih Delavskega odra, bo živo povezano s praktičnim delom te igralske skupine.
3. Vodstvo Delavskega odra bo organiziralo v dvorani Doma sindikatov gostovanja najboljših amaterskih skupin iz vse Slovenije.
Delavski oder bo deloval kot samostojna ustanova pod neposrednim vodstvom Zveze Svobod
lavskega odra. V igralsko skupino, ki bo delovala v okviru Delavskega odra, bodo sprva vključeni tisti igralci amaterji, ki so bili sprejeti na avdiciji v začetku maja in ki bodo lahko kot amaterji sodelovali v tem gledališču. Skupina bo nosila ime »Igralska skupina Ivana Cankarja«, s čimer bo že v imenu poudarjena napredna usmerjenost in naloga te
in prosvetnih društev Slovenije.! skupine. Če bo število igralcev Imel bo svoj statut, umetniški amaterjev naraslo in če bodo zato svet in upravni odbor. Usmerja- I dani tudi materialni pogoji, bo nje programov gostujočih ama- sčasoma v okviru Delavskega
terskih igralskih skupin, vodenje šol in tečajev za igralce in režiserje amaterje, organiziranje teh gostovanj bo naloga vodstva De-
odra stalno delovalo več igralskih skupin. Zlasti računamo na to, da bi osnovali posebno mladinsko igralsko skupino. Preko teh ama-
terskih igralskih skupin (zaenkrat le preko igralske skupine Ivana Cankarja) bo vodstvo Delavskega odra praktično uresničevalo svoj program (usmerjanje programske politike amaterskih odrov, vzgajanje amaterskega gledališkega kadra i. dr.). Pričakujemo, da bo ob sistematičnem strokovnem vodstvu dobrih poklicnih režiserjev igralska skupina Ivana Cankarja tudi v umetniškem pogledu presegla raven povprečnih amaterskih odrov. Seveda pa so o tem vsake sodbe in vupovedi preuranjene. Šele bodočnost bo pokazala koliko bo postala ta skupina vzor ostalim amaterskim odrom.	-bt-
Z NAŠIH FILMSKIH PLATEN
TEHTNEJŠI PROGRAM
filmov, ki so že dodobra načeli zdrav okus občinstva, potem bi tudi tehtnejši filmi naleteli na ugodnejši odziv pri gledalcih.
Po »kavbojskem obdobju« v ljubljanskih kinematografih je zapihal bolj svež veter. Program je tokrat tehtnejši. V središču pozornosti sta predvsem dva filma:
Lažni car in Mirni človek.
Lažni car v produkciji Lovčen filma je prvi črnogorski umetniški film, hkrati pa prvi jugoslovanski zgodovinski film. Režiser Velimir Stojnič se je izognil kli-širanim, romantičnim kalupom zgodovinskih filmov, izrojenih v srečno zaključene Ijubavne zgodbe, ki jim je bila pogosto zgovin-ska snov le potrebni okvir. Prav zaradi tega hotenja v filmu Lažni car ne naletimo na napete dvoboje, bitke in romantične scene, marveč smo priče koščku zgodovine hrabrega črnogorskega na-, roda, ki se pod lažnim carjem Ambicije, niti ozko razredna opre- j Sčepanom Malim združi in odbije deljenost. Ustanovitev Delavske- [ turški napad na svoje ozemlje.
odra in posebne igralske sku- Režiserja je vodilo jasno hotenje:
Pme v njegovem okviru so nare- \ pokazati psiho črnogorskega nakovali naslednji motivi:	j	roda v tem obdobju in zato osred-
1. Programi naših amaterskih i nia oseba — lažni car — zbledi skupin so mnogokje odvisni od ob zelo plastično orisanih knezih literature, ki je dostopna igral- in duhovnikih. Glavni junak fil-skim družinam. Vedno bolj pa rna je ljudstvo. Takšna režijska Vpliva na repertoar amaterskih zamisel pa zahteva tankočutnega igralskih skupin program poklic- j oblikovalca, izkušenega režiserja, nih in polpoklicnih gledališč. Niso! ki prežari slednji kader filma s redki primeri, da posamezna dela' svojo umetniško močjo. Velimir naših osrednjih gledališč povzame Stojnič v svojem prvencu žal ni Vrsta amaterskih igralskih sku- i prikazal teh odlik. Film nas s Vin. (Tako je bilo n. pr. z Mia- j svojo sugestivnostjo ne potegne dostjo pred sodiščem, Molčeča' dovolj močno za sabo, dojemamo
v^ta, Inšpektor na obisku.) Ne 9» bolj razumsko kot pa čustveno. , ,	„	...	. . . .	... „
!«~o. * * ta praata W FUm »„	tzUasan di,-	« S
Mirni človek režiserja Johna Forda je ponovno izpričal vse odlike tega velikega filmskega ustvarjalca: izbrušen okus za poustvarjanje živih, plastičnih likov, ki jim vselej vtisne življenjsko verjetnost in prepričljivost, smisel za humor, ki blesti v vseh najžlahtnejših odtenkih, drobnim, na videz nepomembnim dejanjem uspe vtisniti enkratnost, veličino, da nas prevzamejo in nam odkrijejo vso lepoto in globino človeškega življenja. Za svoje filme zelo rad izbira tipične osebe, ki že s svojo zunanjostjo nakazujejo značaj osebe, ki jo poustvarjajo. Ne ustavlja pa se samo pri zunanjostih, v njegovih režijah vsi ti drobni ljudje polno zažive, prav iz prefinjenega občutja za nadrobnosti, ki jih veže v čvrsto celoto, ustvarja umetnine, ki so v filmskem svetu zadnje čase tako redke. Prav zato smo bili njegovega filma v poplavi plehkih, osladnih filmov še posebno veseli.
V filmu Mirni človek smo spoznali trmastega, tršatega Irca (John Wayne), ki se je po nesrečnem boksarskem dvoboju, kjer je ubil svojega nasprotnika vrnil v rojstno, revno, kamenito
ojeiLd<lrx/epertoor naSih P°klicnih l°B, prežet z ljudskimi reki in 2Jf ... mn°9okrat ne ustreza, humorjem. Ljubitelje gledališča moglpvosti amaterskih odrov, da prijetno preseneča interpretacija o tem ne- govorimo o delih, ki besedila, ki tu in tam zadiši po tir, z?,r.1 mejnosti ne kaže pri- gledališču, vendar pa s svojo ne-.•j r®čati amaterskim odrom. Z posrednostjo, ljudskostjo učinkuje ejno in umetniško kvalitetnim izredno sveže in daje filmu tisti hntj	Jdpertoarjem, ki ga žlahtni ton, ki ga mora imeti
izvajale amaterske igralske slednji film, ki je naslonjen na 0 ,uPšne na deskah Delavskega ljudsko izročilo in na njegovo Ta’ bo mogoče uspešneje tvornost. Prav zaradi tega učin-dejavnost blizu 800 slo- kujejo osebe, ki izstopajo iz tega cnskih igralskih skupin.	| okvira, poslaniki, paša, veliki
2. Po ukinitvi oddelka Ljudski knez Dolgoruki karikirano, od-der na Akademiji za igralsko tujeno, zdi se nam, da ne sodijo ^ptetnost, ki je vzgajal tudi re-1 v to režijsko zamisel. leS<rTie amatp-rje, je bila vzgoja! Kljub nekaterim manjšim sla-teč- prePuščena kratkotrajnim bostim je film, prikrajšan za vse !,7ra?e.?n' Zato bo v posebni1 preizkušene, obrabljene filmske j aiski skupini, ki bo delovala prvine podobnih filmov, ki jih 0, Delavskem odru, mogoče i velik del našega občinstva tako j sodelovanju najboljših režiser- ! z veseljem sprejema, tehtno delo;
'Pedagogov načrtno vzgajati z njim so ustvarjalci nakazali iz-la er amaterskih gledaliških de- hod išče, kako je treba gledalcem bod°eV" ^'eoret^no znanje, ki ga posredovati zgodovinske teme. 0 dobivali amaterji v šolah in Obenem pa Lažni car uspelo
predstavlja novo filmsko podjet-- je, ki je s svojim prvencem do-( kazalo, da namerava hoditi po jasno začrtani poti.
Za zaključek naj povemo še to: Če bi videli v naših kinematografih manj plehkih, zabavnih
PABERKI
DELU »SVOBOD«
bila" e*nici rojstva Ivana Cankarja je V branju, v Prešernovem gleda-Prina.’ri• »S'A*!an^ .akademija, ki jo je in	Okrajni odbor Zveze Svobod
ak«Sr°S—tnih. društGV v Kranju. Na člani6011^1’ Pr* kateri so sodelovali še ter ^SUažiš^c in kranjske Svobode šprci110^ . Pevski zbor France Pre-vpliv * 80	odlomke iz del našega
i« Plavila
* Dni,,niC0 Cankarjevega rojstnega dne. d- a Ivana Cankarja so brali člani antske družine Svobode, kot gost 'odoloval član Prešernovega Ittomii^®- H Kran.ja, .Jože Kovačič.
zaljubil v mično rdečelasko (Maureen 0‘Hara), ki pa je žal sestra moža, kateremu je pred nosom odkupil svojo domačijo in se mu s tem močno zameril. Zapisal ga je v knjižico svojih nasprotnikov in slej ko prej bosta morala svoje račune poravnati. Prav zato tudi ne dovoli, da bi se sestra z njim poročila. V zvezi s tem nastane vrsta zapletov, ki vzburkajo mirno vasico. Veliko vaščanov poseže v dejanje, ki se zaključi s poroko in z obračunom obeh silakov, ki se po klasičnem irskem pretepu, kateremu prisostvujejo vsi vaščani, kakor tudi strojevodja z železničarji, ki
uresničile. Namesto žlahtne, karakterne komike nam le tu in tam uide nasmeh ob komičnih, za lase privlečenih situacijah. Tudi znana filmska igralka Claudette Colbert ni bistveno prispevala k uspehu filma. Če primerjamo ta film z Mirnim človekom, potem moramo ugotoviti, da je le bled odsev umetnine. Njegova največja dragocenost je v tem, da nam pokaže nekaj tegob sodobnega Amerikanca, ki mu je glavni cilj — uspeti, uspeti za vsako ceno.
Da bi seznanili naše bralce z razvojem likovne umetnosti od prvih dni do vseh današnjih stilov in smeri, smo se odločili, da bomo objavljali v našem listu najbolj značilne primere posameznih obdobij v zgodovini likovne umetnosti.
Nastanek prvih umetniških del sega v dobo dvanajst tisoč let pred našim štetjem, ko so ljudje živeli še v jamah, kjer so iskali zavetja pred dežjem, mrazom in divjimi živalmi. Ljudje so se ukvarjali z lovom, orožje jim je bilo preprosto, iz kamenja. V zimskih dnevih, ki jih je človek preživljal v jami, je nenadoma zaželel, da bi živali in svoja doživetja na lovu upodobil. Začel je vrezovati in risati na stene svojih jam živali, s katerimi se je hranil, ali pa so ga zaradi svoje moči navdajale s strahom in občudovanjem: jelene in bizone. Najlepše primere teh slik so našli v pečini Altamira v Španiji in v jamah Jugovzhodne Francije.
Se danes nas preseneča, kako so znali ti prvi umetniki doživeto upodobili živali v njihovem gibanju. Vrezovali in slikali so jih v širokih obrisih, ki jasno izražajo vse značilnosti upodobljenega motiva.
VZGOJNA PRIZADEVANJA SINDIKALNIH SVETOV
Za boljše upravljanje
Seminarji, ki jih organizirajo j selno povezati s praktičnim de- . bi globlje razumeli ose vzgibe v sindikalni sveti v Novi Gorici, lom. Na nekaterih seminarjih je j našem gospodarstvu, njegovo Krškem, Ptuju, Sevnici, Novem ; bila premočno poudarjena želja ; vzročno povezanost. Bili so pre-
TI I O cit/ C'	/ ITI	t r J* e Z', C 1*. /V J l W zx	n Iv n J -r* <*v 7. J m /vmv	J	n J .'n.'n — .v ■ v. yv Ji — . —. . J_	__ J .	_ T * _ ^ *	*_	• •
mestu, Črnomlju, Murski Soboti, po abstraktnem teoretiziranju, Kranju, in priprave v drugih in- j prevelik poudarek je bil dan dustrijskih središčih kažejo ve- j osnovnim načelom politične eko-liko prizadevnost sindikalnih nomije:	sestaoljalci programov
vodstev za vzgojo svojih članov, \ niso upoštevali preproste resnice, predvsem za uspešno delavsko j da je v tako kratkem razdobju upravljanje. Najdragocenejša je nemogoče podati poslušalcem po-
teh seminarjih resnica, da so sindikalna vodstva spoznala, da pravice nalagajo dolžnosti in da je mogoče dobro opravljati svoje dolžnosti le s poglobljenim znanjem. Podrobnejši pregled o doseženih uspehih zdaj ni mogoč, zaenkrat lahko le ugotovimo, da je bilo storjeno pomembno delo.
Iz dosedanjih izkušenj lahko povzamemo le nekaj značilnih ugotovitev. Seminarji so dobro uspeli povsod tam, kjer so znali teoretske osnove gospodarstva in našega družbenega sistema smi-
polno in zaokroženo podobo teoretskih osnov politične ekonomije, da naj teoretične postavke zgolj osvetljujejo konkretna dejanja. Kajti konec koncev je namen vsake teorije, da nam poznavanje le-te olajšuje praktično delo in ukrepanje.
Druga skrajnost, opazna na nekaterih seminarjih, je izrazit prakticizem. Prevelik poudarek
več uprti v svoje podjetje in njihovi vidiki pogosto niso prešli okrajnih meja. Res je, da so bi!t seminarji organizirani kot praktično napotilo za akcijo, toda te akcije ni mogoče uspelo izvesti, če ne vidimo celote. Menimo, da je ena izmed občutnih slabosti v našem delu prav v tej ozkosti in da smo prav zaradi teh ugotovitev in želje, da bi temu odpo-mogli, organizirali seminarje.
Če strnemo ti dve ugotovitvi, potem lahko povzamemo sledeče: Prava pot je srednja — povezanost_ teorije s prakso, odpiranje
širših vidikov. Vsa vodstva,
. i bodo seminarje še organizirala, je bil dan zgolj tehničnim or ga-\na j ta spoznanja upoštevajo. Le
mzacijskim problemom. Taksna tako bodo seminarji rodili takšne predavanja in razprave niso dovolj pomagale obiskovalcem, da
PRIZNANJE
SLOVENSKIM PEVCEM
Pevski zbor Soobode-Center iz Ljubljane >Ljubljanski zvone je priredil v Karlovcu koncert. V
Z^oZ^šiir^JŽ ™pni
zamude zaključi s svravo	i Umnika* je Zvonimir Delavič na-
zamuae zoMjuct s spravo	| /saZ 0 iem gostoDanju tehten in
Veliko odlik bi že lahko na- £risr<?en člJek> „ kJatcrem med
drugim pravi:
-»Gostovanje in posredovanje kulturno-umetniških stvaritev je pripeljalo v naše mesto slovenski mešani pevski zbor »Ljubljanski zvon*, ki je bil gost našega pevskega zbora >Dr. Drakulič«. Čeprav so v zadnjem času naši odri prepolni prireditev, je bilo zanimanje za ta koncert veliko, kar
šteli, toda povemo naj le to, da je bolje, če si fil mogledate, kajti vseh odlik tako in tako ni mogoče opisati. Treba jih je videti. * * *
Želje, da bi na duhovit, prisrčen način prikazal težave Amerikanca, ki je kupil zapuščeno farmo in skuša s svojo ženo uspelo gospodariti, se producentom filma Jajce in jaz se niso
Pominu našega največjega pisatelj iih 8° se Stražičani slabo odzvali, saj La Je na proslavo prišlo le 25, za V a^j zaslužijo vso grajo.
JdovŠčini so priredili uspel Cankar-D VjVc^Rr» na katerem je o Cankarju Predavala profesorica ajdovške gim-azije tov. Lojzka Brusova. Sooelo-a,i so Številni recitatorji, ki so brali : t?rjeve pomembnejše črtice in ese-si.ln tako priredili lep večer ajdov-. prebivalcem.
n 1 ženski pevski zbor, ki ju je - Ppl leta ustanovila Svoboda Za-j. Je iz Trbovelj, sta se pred krat-stv* Predstavila trboveljskemu občin-Pev*L-S svoiim prvim nastopom. Oba *ka zbora sta pod skrbnim vod-L °m tov. Albina Weingerla pokazala g Posluj8]36*1’ k* Jc razveselil zbrane
togCentcF iz Trbovelj pa je v lemi«. se,zoni uprizorila že Četrto prc-n,Qri?:	Marodičevo »Operacijo Alt-
tv„; ’ ki jo je za oder prevedel in Kor«irexJ , Herbert Griin, režiral pa Mrel Malovrh.
V ponedeljek, 28, maja 1956, je bila v veliki unionski dvorani slavnostna otvoritev »Tedna sovjetskega filma«. Prvi film na sporedu je bil: »Romeo in Julija«. Na sliki objavljamo prizor iz tega filma.
seminarji rodili takšne uspehe, kot jih organizatorji od njih pričakujejo.
Pri letošnjih seminarjih pa je opazna še ena slabost. Premalo se čuti vpliv seminarja v delovnem kolektivu. Pravilno so ravnali povsod tam, kjer so po seminarjih sklicali sestanke s članstvom, kjer so članom kolektiva tolmačili svoja spoznanja.
Tajništvo Republiškega sveta Zveze sindikatov zato priporoča, da udeleženci seminarjev sklicujejo sestanke kolektiva in prenesejo pridobljeno znanje na ostale. Prav to posredovanje, tolmačenje in razumevanje naše gospodarske politike, prav to je glavni namen vseh seminarjev. Pogosto se zgodi, da so, ker članstvu ni znana jasna smer našega gospodarstva, manj pomembna vprašanja predmet kritike vsega sistema.
Upravičeno pričakujemo, da bo povsod tam, kjer so sindikalna vodstva organizirala seminarje, postalo delo v podružnicah
r____. __________________bolj razgibano, da se bo vsa de-
pa je njegova odlika, na katero | javnost premaknila iz starih, že
preveč okorelih kolesnic.
Zdi se nam, da nismo daleč od resnice, če trdimo, da je delo
se je najlepše pokazalo o obisku in živem zanimanju poslušalcev, ki jim je bil program enako privlačen kakor njegovi izvajalci. Tako organizirana gostovanja zelo koristijo napredku delavskih prosvetnih društev, kajti ob takih priložnostih se lahko mnogo naučimo. Umetniškim vodjem pa dajemo priliko, da razširijo svoj program in obogate svoje izvajalske sposobnosti. Poznamo pevsko tradicijo slovenskih zborov in smo bili tokrat priče dobro upetega kolektiva, ki je z zavidljivo elastičnostjo obvladal zvočne in tehnične probleme skladb, ne glede na tempo in značaj kompozicij. Razen tega ima zbor zelo dobre pevce, smisel za harmonijo
zelo redko naletimo pri tovrstnih zborih. Pevci so nam s prefinjenim temperamentom posredovali
vse pesmi, od domotožnih pa do nekaterih sindikalnih vodstev razposajenih melodij in ritmov preveč enostransko usmerjeno v Rada Simonitija. Menimo, da ne večje podružnice, da zapostav-bomo pogrešili, če ugotovimo, da I Ijamo manjše. Naposled niso poje ključ teh uspehov v dobrem I trebni pomoči samo oni. ki poznavanju glasbene teorije. I ustvarjajo materialna sredstva,
marveč tudi tisti, ki jih trošijo. Zadnje čase pa opažamo porast števila uslužbencev skoraj o vseh
Izvajana dela predstavljajo zakladnico skrbno izbranih skladb, ki je poslušalcem omogočala spoznavanje slovenske narodne pesmi v izvrstnih priredbah sodobnih slovenskih skladateljev. Vse te elemente je z bogatim znanjem izkoristil dirigent Jože Hanc, ki svojo muzikalnost uspelo prenaša na ta pevski kolektiv. Zato je tudi Drugi rukovet Stevana Mokranjca, izveden za naša pojmovanja na nov način, predstavljal pravo osvežitev, kajti dirigent je v svoji interpretaciji upošteval vse elemente, ki so za interpretiranje rukovetov značilni.
Zaradi vsega naštetega bo naše zanimanje tudi v bodočnosti spremljalo ta zaslužni pevski zbor; prepričani smo, da se nam bo še ponudila priložnost poslušati ta zbor, kar bo v obojestransko korist in zadovoljstvo.«
ustanovah s samostojnim finansiranjem. Nismo pa še prepričani, če je ta porast tudi dejansko upravičen. Ni problem samo v povečanju dohodkov, marveč je prav tako važno, da osa družbena sredstva smotrno, upravičeno trošimo.
Za zaključek naših razmišljanj o letošnjih seminarjih naj povemo še to. da so združili okrog sebe vrsto predavateljev: političnih delavcev, direktorjev podjetij, knjigovodij, komercialistov, prosvetnih delavcev; osi so po svojih sposobnostih prispevali k uspehu seminarjev. Storjen je bil pomemben korak, in izkjtšnje. ki smo jih pridobili, nam bodo dragoceno napotilo za nadaljnje delo.
Spremembe na Češkoslovaškem
Pred dnevi je iz Beograda odpotovala v domovino češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki se je mudila v Jugoslaviji 17 dni. Ob slovesu je vodja delegacije, predsednik Ljudske skupščine ČSR, Zdenek Fierlinger, izjavil, »Vemo, da je Jugoslavija stopila na pot razvoja socializma, ki ustreza razmeram v vaši deželi. Vemo, da Jugoslavija ravna v duhu leninskih načel, da mora vsaka dežela najti svojo pot v socializem. Menim, da vaše metode teže za tem, da bi mobilizirali čimveč ljudi za upravljanje in sodelovanje in da bi še bolj utrdili enotnost narodov, ustvarjeno v težkih skupnih naporih in bojih. Želimo še nadalje proučevati vaše metode dela ter življenja in upamo, da bo prišlo do vedno bolj pogostih obiskov delegacij, strokovnih in kulturnih, ter da bomo postopno obnovili tople odnose z Jugoslavijo, ki smo jih prekinili z žalostnim razvojem, katerega smo vsi težko prenašali.«
Ni slučaj, da so se češkoslovaški parlamentarci ta’*o zelo zanimali zlasti za naše delavsko upravljanje in samoupravljanje delovnih ljudi v komunah, za uspehe našega boja proti birokratizmu. Predsednik Z. Fierlinger je ob slovesu dejal, da je delegacija proučila naš sistem delavskega upravljanja, katerega glavni namen je »mobilizirati široko iniciativo delavskega razreda in vzgajati vsakega delavca v duhu socializma in socialistične zavesti, brez katere si socialistične graditve sploh zamisliti ne moremo. Vi skušate vaš sistem debirokratizirati. To je smoter, ki smo si ga tudi mi postavili. .« Res so pred nedavnim tudi na Češkoslovaškem sklenili, da se bodo resno uprli birokratizmu, da bodo popravili vse tiste številne napake, ki jih je povzročil birokra-
tizem. Zato ni čudno, če so poslanci Ljudske skupščine ČSR tako pozorno proučevali naše izkušnje in če so ob slovesu ugotovili, da so se v dneh, ki so jih preživeli v Jugoslaviji, marsikaj. koristnega naučili.
Češkoslovaška je bila že pred zadnjo vojno ena izmed industrijsko najbolj razvitih evropskih dežel. Vojna ni njenemu gospodarstvu pomembneje škodovala. V povojnih letih je češkoslovaško gospodarstvo hitro napredovalo, zlasti močno pa so se razvile nekatere panoge gospodarstva, kot na primer strojegradnja, črna metalurgija, bazična kemična industrija, proizvodnja premoga, koksa in nafte. Češkoslovaško kmetijstvo, ki je že pred vojno bilo napredno, je sedaj močno mehanizirano. Na področju kulture in prosvete, zdravstvene zaščite in
socialnega zavarovanja so Cehi in Slovaki dosegli, precejšen napredek. Češkoslovaška ima številčno močan in enotno organiziran delavski razred, ki ima bogate revolucionarne tradicije. V tej deželi so tudi močno zakoreninjene demokratične tradicije. Vse to ustvarja na Češkoslovaškem ugodne materialne, kulturne in politične pogoje za izgradnjo socializma, boljše kot jih ima katerakoli dežela v Vzhodni Evropi.
Kmalu po vojni pa se je v ČSR začel razvijati krut administrativni centralizem, s katerim se odgovorni češkoslovaški voditelji niso pravočasno spoprijeli. Birokratizem je prodrl v gospodarsko in .družbeno življenje, zaviral iniciativo delovnih ljudi in samoupravo lokalnih oblasti ter podjetij in povzročal v gospodarskem ter kulturnem življenju velika nasprotja in slabosti. Češkoslovaški voditelji so nekritično sprejemali vse, kar je prihajalo iz Sovjetske zveze, pa naj je bilo njihovi deželi koristno ali škodljivo. Ker so podpirali stalinistično zunanjo politiko Sovjetske zveze, se je CSR kaj kmalu znašla v izolaciji; postala je »eden izmed satelitov«, čeprav bi lahko odigrala v mednarodnem življenju pomembno napredno in miroljubno vlogo.
Zadnje leto, zlasti pa po 20. kongresu sovjetskih komunistov, so se v ČSR okrepile težnje, da bi te slabosti odpravili.
Na zasedanju CK KPC ob koncu marca letošnjega leta je sekretar CK Antonin Novotny govoril o škodljivih posledicah stalinizma na Češkoslovaškem in dejal; »Partija se bo morala bojevati proti birokratizmu, ki duši politično aktivnost množic in zavira njihovo pobudo . . . Potrebno je, da z odločnimi ukrepi zmanjšamo število na-/ meščencev v državnem in gospo-
darskem aparatu . . . Vedno pa se moramo zavedati, da je birokratizem možno odstraniti le z najširšim sodelovanjem množic v upravljanju države . . . Premagati moramo močne elemente birokratskega centralizma in najti pravilno harmonijo med centraliziranim upravljanjem in največjo krajevno samostojnostjo ter pobudo.«
Novotny ni zakrival resnice, kot na primer Thores ali Nenni. »Odkrito moramo povedati,« je dejal na plenumu CK, »da smo tudi v naši Partiji — vsi, brez izjeme — ne samo podlegli kultu osebnosti, ampak smo ga tudi šilili, zlasti od takrat, ko je naša Partija postala edina vladajoča stranka v državi. Nismo se ozirali na leninska načela partijskega življenja, sprejemali smo, posnemali in razvijali Partiji škodljiv sistem, ki ga je Stalin dolgo vrsto let uveljavljal o sovjetski Partiji.«
Prav tako odkrito je Novotny govoril tudi o škodljivih posledicah stalinističnih ocen razrednega boja. »Pri nekaterih funkcionarjih varnostne službe in sodstva,« je dejal, »so se pojavljali nazori, da so oni glavna sila razrednega boja. To je povzročilo težnje, da bi se rešili nadzorstva Partije in se postavili nad njo. Prišlo je do napak in samovolje, do nespoštovanja socialistične zakonitosti in do izjav, češ da je njim (varnostnmi organom) zaupal delavski razred nalogo, da v Partiji in državi vzpostavijo red.«
Novotny je ob koncu svojega govora na plenumu CK opozoril češke komuniste: »Ni in ne bo lahko. Ne bo šlo brez težav, brez priznanj lastnih napak in slabosti. Za nekatere člane in voditelje Partije ne bo ta boj za novo in za premagovanje vsega starega (kar predstavlja balast za nas in za vse mednarodno
komunistično gibanje) brez osebnih težav, problemov in morebiti tudi bolečin.«
Marčni plenum CK KPC je sprožil proces, ki sicer ni lahak in tudi ne bo kratek, proces, za katerega je značilno široko sodelovanje množic »v boju za novo in za preglasovanje vsega starega.« Češkoslovaški voditelji so resno začeli odpravljati posledice stalinizma na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja.
2e aprila se je Centralni komite KPC vnovič sestal, spet razpravljal o boju proti stalinizmu in sklenil, da bo junija sklical vsedržavno partijsko konferenco, za katero je potrebno pripraviti osnutke ukrepov za zboljšanje planiranja in upravljanja gospodarstva, za zmanjšanje števila nameščencev v gospodarskem in upravnem aparatu, za poenostavljenje sedanjega administrativnega sistema, zboljšanje dela vlade, za decentralizacijo oblasti ob istočasnem povečanju vloge ljudskih odborov. Centralni komite je sklenil, da bo z nekaterimi ukrepi zagotovil spoštovanje socialistične zakonitosti. Obenem je plenum sprejel predloge za okrepitev vloge množičnih organizacij, zlasti sindikatov, in odstaxril obrambnega ministra, člana Politbiroja Partije in podpredsednika vlade Alekseja Cepič-ka (malega češkoslovaškega Stalina) z vseh položajev v Partiji in vladi.
Mesec dni kasneje (10. maja) se je sestal CK KP Slovaške. Predsednik češkoslovaške vlade Siroky je dejal, da takšne kritike, kot je bila na tem plenumu, ni bilo, odkar je CSR osovobojena . . . »Kritika je bila ostra in v osnovi zdrava in obravnavala je vsa področja našega političnega, gospodarskega in kul-tunega življenja, vse slabosti . . .«
Siroky, ki je na slovaškem ple-
numu govoril v imenu CK KPC, je med drugim dejal: »Najti moramo korenine in vzroke vseh napak, zlasti pa vzroke dejstva, da je tudi naša . Partija podlegla kultu osebnosti, ki je tuj marksizmu-leniniz-mu, da je podlegla demagoškemu sprejemanju napačnih teoretičnih postavk o razrednih odnosih v pro^-cesu socialistične izgradnje, da je podlegla teoriji enostranske krepitve prisilnih funkcij državnega aparata socialističnega tipa, medtem ko obenem podcenjevala njegovo eko-nomsko-organizacijsko in kulturno-prosvetno vlogo.« Kot enega glavnih vzrokov teh napak in slabosti je Siroky omenil »dogmatično razumevanje in sprejemanje drugih (!) teoretičnih postavk, ki niso v skladu z življenjem in potrebami ter s socialnim razvojem v CSR.«
Izjave, ki sem jih navedel, niso osamljene. O tem razmišljajo in govore številni češkoslovaški partijski in državni voditelji, delavci in vsi delovni ljudje. Razvila se je široka razprava o problemih socialistične graditve, za katero je zaenkrat sicer še značilna precejšnja teoretična negotovost in pomanjkljivost znanstvenih analiz ter marksističnih smernic za nadaljnji razvoj, vendar razprava, v kateri prevladuje iskrena želja, da bi odpravili slabosti iz preteklosti.
Ukrepi, s katerimi nameravata češkoslovaška partija in vlada krepiti samoupravljanje, povečati samostojnost podjetij, ustvariti pogoje za razvoj pobude delovnih ljudi in zagotoviti spoštovanje socialistične zakonitosti, bodo nedvomno pozitivno vplivali na razvoj socialistične demokracije, pa tudi na razvoj češkoslovaškega gospodarstva, znanosti in kulture. Okrepil pa se bo tudi mednarodni pomen CSR kot miroljubne in socialistične dežele.
žele so gospodarsko izredno slabo razvite in odvisne od severnoameriškega kapitala. To povzroča številne socialne .in gospodarske probleme, ki jih najbolj občuti delavski razred. — Revščina v Visokih Andih
REZULTATI UPRAVNIH VOLITEV V ITALIJI
NAPREDEK LEVIČARSKIH STRANK
neuradni!
Po prvih podatkih — nepopolnih in tih — je pri upravnih volitvah Italiji močno nazadovala desnica, levica se je okrepila, krščanski demokrati pa so v glavnem obdržali isto število glasov. V torek so prešteli 8,369.659 glasov, ki so jih stranke razdelile takole: krščanska demokracija 3,510.595, komunisti in socialisti 2,900.973, socialni demokrati 674.625, liberalci 374.427, republikanci 70.568, monarhisti in neofašisti 682.548, radikali 1402, razne druge skupine pa 181.446.
Desničarske stranke (fašisti, monarhisti in ljudski monarhisti) so doživele hude poraze prav tam, kjer so bile najmočnejše — na Siciliji in v Južni Italiii. Precej njihovih glasov so dobile stranke sredine, zlasti demokristjani, ki so morali nekaj svojih glasov prepustiti levici. Tako so demokristjani s pomočjo desničarskih glasov v glavnem obdržali svoje pozicije.
Komunisti so ponekod v Srednji Italiji malce nazadovali, okrepili pa so se povsod tam, kjer so imeli večino in v številnih novih občinah. V Bologni so prvič zmagali. Na Siciliji so prvič po vojni dobili večino v 51 občinah.
Socialisti in socialni demokrati so v glavnem povsod napredovali.
V	Rimu so na primer vse stranke leje pa nazi
V	Milanu so se zlasti okrepili so-
vice močno napredovale, stranke vladne koalicije pa nazadovale.
cialisti, komunisti pa so izgubili nekaj
Kanadski sindikati se združujejo
Enotna sindikalna organizacija, ki se imenuje Kanadski delavski kongres, ima 1,270.000 članov. — 2,500.000 delavcev ni organiziranih. — Nad pol milijona delavcev je brezposelnih.
Ob koncu aprila sta se združili dve naj večji kanadski sindikalni organizaciji — Strokovni delavski kongres in Kanadski delavski kongres. Nova organizacija, ki ima 1,270.000 članov, se imenuje Kanadski delavski kongres.
Kanadski sindikati so se združili na podoben način kot ameriški. Sploh je značilno, da razmere v ameriškem sindikalnem gibanju močno vplivajo na sindikalno gibanje v Kanadi. Dokler so se ameriške sindikalne zveze prepirale in v medsebojnih sporih izgubljale svojo moč, so se prepirale tudi kanadske sindikalne organizacije. Po združitvi AFL in CIO pa so se v Kanadi okrepile tiste sile v sindikalnem gibanju, ki se zavzemajo za enotni nastop organiziranega prole-
OBISK T0GLIATTIA
V ponedeljek je prispel v Beograd na dvodnevni obisk generalni sekretar Komunistične partije Palmiro Togliatti. Prišel je na povabilo Centralnega komiteja. Zveze komunistov Jugoslavije. Med svojim obiskom se je Togliatti raztovarjal z najvišjimi predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije.
Ob prihodu v Beograd je sekretariat Centralnega komiteja Kri izdal poročilo, v katerem je med drugim re-
»Namen potovanja je vzpostaviti prve stike in s tem začetek normalnih odnosov med Komunistično partijo Italije in jugoslovanskimi komunisti po mučnem presledku, ki so ga izzvale zgrešene odločitve Informbiroja v letih 1948 in 1949.
Italijanski komunisti ne morejo brez priznanja mimo učinkovitega prispevka, ki so ga dali jugoslovanski voditelji k popuščanju mednarodne napetosti, kakor tudi ne mimo dejstva, da so ti voditelji navzlic težkim dogodkom preteklih let vodili svojo deželo po poti socialističnega razvoja. Zato je v našem interesu, čimbolj« spoznati te izkušnje, da bi jih mogli pravilneje' oceniti, kar bo koristilo tudi boljšemu razvoju celotne naše zunanje politike.«
Ob koncu je v sporočilu rečeno: »Pot tovariša Togliattija predstavlja prvi korak, ki ga je bilo treba storiti in ki bo zanesljivo dal zanimive in dobre rezultate.«
tariata. S tem pa še ni rečeno, da so z združitvijo na mah odpadla vsa nasprotja.
Na združitev kanadskih sindikatov pa so močno vplivale tudi težavne gospodarske razmere v tej deželi. Pravijo, da je brezposelnih že nad pol milijona, torej vsak osmi Kanadčan. Delavci upajo, da se bodo laže uprli krizi in da bodo uspešneje branili svoje pridobitve, če bodo enotno nastopali.
glasov. Podoben je položaj tudi v Torinu.
Rezultati volitev torej še bolj odločno zahtevajo tako imenovano »odprtje na levo«, sestavo vlade, v kateri bi sodelovale tudi stranke levice in ki naj bi začela reševati socialna in gospodarska vprašanja.
V Trstu pa je krščanska demokracija izgubila nekaj glasov, levičarske stranke so se okrepile (zlasti komunisti in socialisti), močno pa so se okrepile tudi desničarske stranke. Po urade:h podatkih je krščanska demokracija dobila 56.912 glasov (1952. leta 59.130), komunistična partija 40.699 (30.976), neofašisti 26.889 (20.557), socialni demokrati 12.489 (10.412),
socialisti 9603 (2.608), republikanci 6364 (8401), nacionalno gospodarsko gibanje 7671 (—), monarhisti 5855 (2910), neodvisna socialistična lista 5532 (4914), liberalci 4535 (5767), slovenska demokratska zveza 3785 (3559), in radikali 1751. Mestni svet bo v glavnem sestavljen takole: Krščanska demokracija 19 mandatov, Komunistična partija 15, neofašisti 9, socialni demokrati 4, socialisti 3, Nacionalno gospodarsko gibanje 2, republikanci 2, monarhisti 2, Neodvisna socialistična lista 2, liberalci 1 in Slovenska demokratska zveza 1. V podeželskih občinah pa so povsod zmagale demokratično-levičar-ske liste.
Občinske in pokrajinske volitve v ItaKji so okrepile tiste sile, ki se zavzemajo za izboljšanje življenjskih razmer italijanskega proletariata in vseh delovni ljudi
PRED VOLITVAMI V DEŽELI OB NILU
Revolucionarni Egipt nenehno napreduje
Dne 23. junija bodo v Egiptu volitve
prve po revoluciji — s katerimi bodo egiptovski volivci izvolili predsednika republike in parlament, ki bo imel 300
sedežev.
Nov volilni zakon, ki so ga objavili v začetka marca, proglaša udeležbo na volitvah za državljansko dolžnost slehernega Egipčana, starega nad 18 let. Pred revolucijo so namreč imeli volilno pravico le vsi nad 21 let stari moški.
Bližnje volitve, s katerimi bodo Egipčani izvolili predsednika republike in parlament, bodo približale oblast ljudstvu In omogočile delovnim ljudem sodelovanje v upravljanju države
Žene niso imele volilne pravice. Nov zakon pa omogoča tudi ženam, da volijo. Volilne udeležbe jim sicer ne nalaga kot dolžnost, vendar jih poziva, naj v čim-večjem številu sodelujejo pri izvolitvi predstavnikov ljudstva. Volilno pravico
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefon: urdništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsal petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
Egiptovsko ljudstvo pozdravlja predsednika Naserja, voditelja egiptovske revolucije
ki zdru_ ga in so-
imajo tudi Rojaki in oficirji, ki je pred revolucijo niso imeli. S tesni določili se je število egiptovskih volivcev povečalo za nekaj milijonov. Revolucionarna vlada je zagotovila volilno pravico širokim, slojem ljudstva, vzela pa jo je nekdanjim politikom, pristašem starega izko-riščevalnega režima.
Seveda pa takšne množične volitve terjajo tudi precejšnje priprave, zlasti če upoštevamo, da je v Egiptu veliko nepismenih ljudi in da bodo mnogi Egipčani letos prvič volili. Zato je vlada ustanovila posebne komisije, ki pojasnjujejo ljudstvu način volitev in sestavljajo volilne imenike.
Za predsednika republike kandidira sedanji predsednik Naser, vodja egiptovske revolucije. Za poslance pa kandidirajo v glavnem mladi revolucionarji ditelji novega ljudskega gibanja, 1 : žuje vse pristaše gospodarskeg; cianega preporoda Egipta.
Eden izmed osnovnih ciljev egiptovske revolucije je, približati oblast ljudstvu, omogočiti delovnim ljudem čim širše sodelovanje v upravljanju dežele. Bližnje volitve bodo omogočile hitrejšo pot k temu cilju. Prebudile bodo množice, jih zainteresirale za skupne probleme, dvignile bodo njihovo politično zavest. To je eden izmed glavnih ciljev volitev. Razen tega pa bodo volitve tudi omogočile sedanjim egiptovskim voditeljem, da bodo v bodoče še tesneje povezani z ljudstvom, kar bo povečalo stabilnost v deželi ob Nilu in okrepilo šile, ki se zavzemajo za vsestranski napredek Egipta.
PLEBISCIT V TOGU
Na nedavnem plebiscitu v britanskem Togu so se prebivalci te afriške dežele odločili za priključitev k Zlati obali, ki bo v kratkem dobila neodvisnost v okviru Britanske skupnosti narodov.
Utrinki iz mednarodnega delavskega gibanja
Kongres
čilskih komunistov
V	začetku maja je bil v Čilu 10. kongres Komunistične partije Čila. To je bil prvi kongres čilskih komunistov v zadnjih devetih letih, odkar Komunistična partija deluje ilegalno.
Kongres je odobril referat generalnega sekretarja Gonzalesa, v katerem Gonzales trdi, da vladna ekonomska politika koristi imperialističnim interesom, in poziva vlado, naj vzpostavi diplomatske odnošaje tudi s socialističnimi deželami.
Komunistična partija Čila se je na kongresu zavzela za ustanovitev Ljudske fronte, v kateri bi se združile vse levičarske stranke.
Pol milijona nezaposlenih v Kanadi
V	Kanadi se je v zadnjih mesecih zelo povečalo število nezaposlenih. Sindikalni voditelji trde, da jih bo kmalu nad pol milijona. Kmalu bo torej vsak osmi Kanadčan nezaposlen.
Kanadski sindikati zahtevajo, naj vlada s hitrimi ukrepi zajezi porast nezaposlenosti, nezaposlene delavce pa zaposli pri javnih delih.
PROSLAVA
AMERIŠKIH RUDARJEV
»S ponižnostjo ne boste dosegli ničesar«
Ob oseminpetdeseti obletnici uvedbe osemurnega delovnega dne je v okrožju Allegheny-Kiski Valley zborovalo 15.000 ameriških rudarjev. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi znani ameriški napredni senator Morse, ki je ostro grajal Eisenhower-jevo vlado. Dejal je, da se vlada zavzema zgolj za koristi monopolov in velikih magnatov ter podpira delovanje nazadnjaških sil, ki hočejo sedanje protidelavske zakone spremeniti v še bolj protidelavske.
Morse je ostro kritiziral tudi ameriški tisk, ki »ne poroča resnice in ne dejstev«, ter dejal: »Ko v tejle zgodovinski volilni kampanji v letu 1956 svarim ameriško ljudstvo, naj se zbudi in spozna, kaj se dogaja v deželi, teh mojih izjav ne boste našli v nadzorovanem tisku, kajti ta tisk je prav tako nazadnjaški, kot so nazadnjaške sile. ki danes nadzorujejo "Belo hišo.«
kongresu so sindikalni voditelji ugotovili, da težijo mlade rudarje številni problemi (strokovna vzgoja, higienska in tehnična zaščita ita.), ki bi jih s skupnimi nastopi in z izmenjavo izkušenj veliko laže reševali.	M. N.
Zmaga naprednih sil v organizaciji južnoafriških domačinov
Iz Južnoafriške unije poročajo, da je »Nacionalni afriški kongres« na svojem izrednem zasedanju v črijski četrti Johannesburga usvojil »Listino o svobodi«, v kateri je poudarjeno, da mora Južnoafriška unija biti domovi-
Spopad med stavkajočimi delavci in policijo v Združenih ameriških državah
Senator Morse je opozoril delavce in farmarje, da ne bodo ničesar dosegli, če bodo ponižno, s klobukom v roki moledovali velike magnate.
Prvi mednarodni sestanek mladih rudarjev
Minuli mesec je bil v Essenti (Zahodna Nemčija) prvi sestanek Odbora mladih rudarjev, ki deluje v okviru Mednarodne federacije rudarjev. Na sestanek so prišli predstavniki mladih rudarjev iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije, Luxemburga. Velike Britanije in Nizozemske.
Mednarodna feredacija rudarjev je ustanovila Odbor mladih rudarjev na svojem kongresu leta 1954. Na tem
Takole žive črni delavci v Južnoafriški uniji
na belcev in črncev, ki naj imajo enake pravice, naj žive složno in naj si vzajemno pomagajo. »Listino o svobodi« je sprejela lanskoletna konferenca »Ljudskega kongresa«, organizacije, ki združuje afriške in evropske napredne sile, komuniste in socialiste.
»Nacionalni afriški kongres« je naj večja organizacija domačinov v Južnoafriški uniji. Ima kakih 100.000 članov.
Desničarska »afrikanska« struja ▼ »Nacionalnem afriškem kongresu«, ki propagira rasno mržnjo in nastopa z geslom »Afrika Afričanom«, je nasprotovala »Listi o svobodi«, češ da je polna komunističnih idej. Napredna večina v »Nacionalnem afriškem kongresu« pa je sprejela »Listino o svobodi« kot svoj program.
NASILJE DELODAJALCEV V ZDA
V	Torontu odpuščajo
organizirane delavce
V	Torontu so odpustili iz tovarne, ki izdeluje dele televizijskih ^ aparatov, 14 delavcev. Vsi odpuščeni so bili člani sindikata International Woodworkers of America. Z odpustom so delodajalci hoteli preprečiti delovanje sindikata v tej tovarni in ustrahovati delavce, ki zahtevajo večjo udeležbo pri delitvi dobičkov.
Brezposelnost v ZDA
Ameriške avtomobilske družbe General Motors, Ford, Cryslau in Stude-baker-Packard so odpustile pol milijona delavcev, ker so zmanjšale pro-Dvodnjo in zaprle nekatere obrate. Brezposelnost grozi tudi delavcem ▼ drugih gospodarskih panogah.
Nasilni protidelavski ukrepi v Argentini
Argentinske vojaške oblasti so aretirale voditelje »Odbora za demokratizacijo sindikata javnega prometa«. Ta odbor je javno žigosal prisilne ukrepe oblasti zoper člane tega sindikata, ki so minuli teden stavkali, in napovedal, da bodo člani sindikata »znova začeli borbeno akcijo«. 24 članov sindikata so izročili vojaškemu sodišču, ker med stavko niso hoteli delati, kakor je ukazala argentinska vlada.