247. številka. Ljubljana, v soboto 26. oktobra 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman m avatro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&üjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e bo dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravništvu naj se^bla« govolijo pošiljati naročnine, rekJamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniätvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. V znamenju revolverja. Lepe sadove rodi duhovniško ščuvanje v naši deželi Ljudstvo je po-surovelo in pobesnelo vsled tega sistematičnega, satansko hudobnega, vso za-vrženost katoliškega klerikalizma kažo-čega ščuvanja; pobesnelo in posurovelo je tako, da je začelo politične nasprotnike klerikalizma napadati s koli in nanje streljati kakor na divje zverine. Sijajen uspeh tega sistematičnega duhovniškega ščuvanja je poskušeni atentat na šentvidskega naduči-telja, g. Žirovnika. Te dni je neki, doslej še neznani obešenjak ponoči ustrelil iz revolverja v naduči-teljevo spalnico, brez dvoma z »dobrim namenom« — in dobri namen posvečuje sredstva — da umori podivjanim šentvidskim popom neljubega nad-učitelja. Samo srečen slučaj je nanesel, da se ni zgodila nesreča. Ta poskušeni atentat osvetljuje drastično razmere v naši deželi. Ta strel iz revolverja v temni noči priča, kake uspehe je rodilo brezmejno hujskanje naših popov, v kaki nevarnosti je dandanes vsakdo, kdor se upa imeti še kako politično prepričanje. Ta slučaj je posebno eklatanten še zategadelj, ker je nadučitelj Žirovnik vseskozi miren, koncilijanten mož, ki se ne vtika v politične boje, ki se ni nikdar udeležil kake agitacije, in ki ga vsi pošteni in dostojni ljudje v Št. Vidu in drugod spoštujejo kot značajnega moža in vzglednega učitelja. Znana stvar je, da je Žirovnik jeden prvih učiteljev v deželi, da si je za ljudsko šolo in za obrtno-nadaljevalno šolo v št. Vidu pridobil velikih zaslug, da je veliko storil za povzdigo kmetijstva, vsled česar je postal član osrednjega odbora kmetijske družbe, in da je v Št. Vidu ustvaril pevski zbor, kakršnih je jako malo na deželi. In vender — duhovščina ga sovraži in preganja z vso hudobnostjo, in duhovščina ščuje ljud stvö na vse načine proti njemu, LISTEK. Sobotno pismo. Prvi mesec letošnje krmežljave jeseni je srečno za nami! In to ni šala. tudi v naši, že nekam moderni Ljubljani, pretolči mesec take jeseni, kakoršna je letos, brez kake — »putike«! Vreme se drži, kakor bi gledal pred seboj evnuha pred turškim sultanom ali pa »schwärm« francoskih nun, ki so dobile »maršruto« s Francoskega — žalostno, pusto in mrzlo! Če bi ne bila zdaj sezona koncertov, gle dališč, krakovskih in žabjeških ciparjev in beraških manevrov, bi človek iz kože skočil same nervoznosti, zlasti oni, do čegar živcev ima kilavo ali pa mokro vreme močan vpliv; če bi vedel, da streljanje proti temu vremenu kaj pomaga, kupil bi takoj na dolenjski šrangi par kil smodnika, — »tje v en dan« pa ne maram streljati, ker se mi novi denar vse eno smili, če prav ni vreden, da ga nosim v žepu. Da sem pričel danes feljton z vremenom, ima svoje uzroke, izmej katerih bom povedal samo tiste, ki so važni. samo k e r j e s o m i š Ij e n i k n a p re d n o stranke, in ker je naročen na »Slovenski Narod« in — ker je zaveden učitelj. Uspehi tega ščuvanja niso izostali. Stopnjevali so se kar vidno in naposled, ker Žirovniku drugače ni bilo priti do živega — je ponoči počil iz revolverja strel. Za način, kako je duhovščina ščuvala ljudstvo proti Žirovniku, moramo navesti nekaj vzgledov, da zadobi javnost jasno sliko o položaju. Pri tem je imeti pred očmi, da Žirovnik nikomur nič zlega ni storil, pač pa že mnogo dobrega, in da nima nobenega osobnega sovražnika. Ako ga kdo sovraži, je temu vzrok le duhovniško ščuvanje. Žirovnik izpolnjuje vestno in točno svoje verske dolžnosti, vzlic temu so ga razupili za brezverca. Učenci ljudske šole govore: »Ta-le Žirovnik nima nič vere; nikoli ne gre k maši; socialdemokrat je; kdor drži ž njim, pride gotovo v pekel, kdor pa drži s kaplanom, pride v nebesa«. — V nedeljo, 20. t. m., je rekla neka kmet-ska dekla: »No, danes je bil pa še Žirovnik pri maši« — prav kakor bi to bilo kaj docela nepričakovanega. — Seveda so to ljudje le iz slabih hiš, a značilno je, da tako govore. Kdo jim je to natvezil? Če se vpraša učence, se izgovarjajo, da jim je oče tako rekel, ali bratje, ali sestre, ali pa — delavci pri škofovih zavodih. Seveda je tudi mej odraslimi, in sicer mej najbolj zanesljivimi farovskimi pristaši razširjeno to mnenje. Tako je oče necega Žirovnikovega učenca, ko je Žirovnik šel mimo hiše, rekel: »Zdaj gre pa spet jeden mimo, ki je za obesiti!« Brez vsacega dvoma je to sad duhovniškega ščuvanja. Ljudje bi sami iz sebe nikdar ne prišli na take misli, duhovniki pa jim jih vcepljajo, seveda jim zabičujejo, da naj vse tajno ostane. To lepo navado ima tudi župan Belec. A šentvidski popje bo niso zadovoljili s tem. Šli so dalje in uprizorili lo-povsko spletko proti Žirovniku. Obdolžili so ga, da je v šoli »Narod« priporočal. To so si kar na suhem izmislili, Letošnjo jesen se je slovesno spet pričela akcija za sušenje ljubljanskega barja. Do zdaj so ga »mit Nach- in Hochdruck« sušili le na papirji, kar jo sicer že zasluga, pa taka ne, da bi kihnil zarad nje, — odslej ga bodo pa menda pričeli sušiti radikalnejše, seveda, če ne bodo »kase« prej suhe kot barje. Vrag naj tudi zameri komisijam, ki se pehajo, katera bi prej osušila to ljubljansko »šotarijo«. Člani tehniki so pehajo okolu ministrstva in vlade, kateri bi zlezel v milost pri njej, kakor sultanove ljubljenke okoli svojega turškega veličanstva, katera bi prej dosegla njegovo naklonjenost in — naklonjenost; ali vse to nič ne pomaga, komisije ne opravijo ničesar, ker so predrage in premalo praktične in pa zato menda, ker vpijejo vedno: »die Botschaft hör' ich wohl, doch mir fehlt das Geld!« — Do zdaj pač to osuševanje ni bilo vredno zelja ne repe, kolikor ju je zraslo na tistem kosu zemlje, kar je ima v najemu poljedelski minister, zato moramo pač počakati — boljšega vremena. Včasih so bili slavni le naši Ribni-čani, ki so šli »po svejt, po zimi in po lejt« z lonci in reščeti, zdaj se pa o teh junakih iz doline loncev in reščet že ne čuje več toliko, ker so jih v marsičem da bi mogli Žirovnika proč spraviti. Vodil je te spletke naprej kaplan in lovil za pričanje razne učenke. Slabo izrejene učenke slabih starišev je kaplan na to napeljal, dobre učenke pa mu tega niso potrdile, ker niso mogle. Kaplan jim je radi tega grozil. Celo lagati je učil otroke. Ko jih je imel v tej zadevi v kaplaniji, jim je zabičeval: Če te vprašajo doma, za kaj si bila v kaplaniji, ne smeš povedati niti očetu niti materi, ampak reci, da zaradi Alojzijeve pobožnosti. Torej, če duhovnik uči otroke obrekovati svojega učitelja, je to Alojzijeva pobožnost! Lahko si je misliti, kako sta kaplan in fajmošter takrat ščuvala ljudstvo, ko se je kaplan predrznil na prižnici reči, da Žirovnik spada na Žabjek, ker je »Narod« v šoli priporočal. Tudi klerikalni občinski odbor je priskočil popom na pomoč in sklenil prositi, da se Žirovnik premesti. Razlogov ni navedel. Nekateri odborniki so pravili, da so le sklenili prositi, naj se kaplanova ob-dolžitev preišče, a župan Belec je izjavil, da tega ni noben občinski odbornik govoril. Da bi bili možje lagali, pa ni misliti. Od tiste občinske seje govorili so neotesani kmetski odborniki, da je Žirovnik brezverec in socialni demokrat. Nekateri ga tudi niso več pozdravljali, mej njimi župan Belec, dasi se z Žirovnikom nista nikdar menila ne ene besede o domači politiki in se torej tudi nista mogla kaj sporeči. Župnik je pa pobral kaplanove in druzih ljudi laži in jih sestavil v prošnjo za premestitev Žirovnika. Toda krajni šolski svet je spoznal te laži in ni hotel prošnje podpisati. V tej prošnji je župnik mej drugimi bedastočami navedel tudi to, da Žirovnik ni sposoben za vodstvo obrtne nadaljevalne šole. Pol leta prej pa je isti župnik in ves šolski odbor obrtne nadaljevalne šole votiral za izgledno vodstvo in požrtvovalni pouk na tej šoli Žirovniku in vsem učiteljem zahvalo in priznanje. Ta akcija ni imela uspeha, vzlic vsi zlobnosti in prekanjenosti, s katero se je vprizorila. Toda popje se niso udali. Ker že niso mogli Žirovnika uničiti, so ga že nadkrilili kranjski — Amerikanci! Kaj je dandanes kranjskemu hlapcu, pastirju, otroku, dekli, pastarici ali kaki drugi — brihtni tiči, priti v Ameriko! Nič, še toliko ne, kolikor kakemu klerikalnemu koncipijentu za to, da ga škof v svoji kapeli osebno poroči. Prej zapuščeni kranjski »kmetavsi«, kakor jih je onidan neki zalit fajmošter s kmetov nazval, — igrajo danes v Ameriki že vloge, da človek strmi: kapitalisti, tovarnarji, posestniki, občinski svetniki in vrag si ga vedi, kaj še vse, kar naenkrat bo tistih šest slovenskih časnikov od tam prineslo vest, da je za prezidenta Zjedinjenih držav izvoljen kak Vrban Pugl iz Strug ali pa Brnard Lekan iz Rovt nad Logatcem! Na svetu je zdaj vse mogoče, v Avstriji pa še več — procentov ne bom navajal, — in zato se mi zdi strah popolnoma opravičen, da bo enkrat še na Kranjskem ljudi zmanjkalo. Ker so pa zdaj začeli na pr. tudi nekateri Barjani z ljubljanskega močvirja in njegovih luž hoditi črez »veliko mlako«, bi svetoval, da se na pr. v mestnem budgetu pro 1902 postavka za cerkev »štriha« — »Slovencu« povem, da je ta moj predlog brez prizivnega žegna, — pa votirajo prihranjeni stotaki, če niso že tisočaki, — za fond mestne godbe, ki bo lehko v skušali tako izolirati, da se no bo mogel ganiti. Vzrok ščuvanju je dal Žirovnikov pevski zbor. Začelo se je ščuvati ljudstvo, da se mladina pohujšuje v tem pevskem društvu, v katerem se pojo zgolj najlepše narodne in umetne pesmi, in sililo se je fante in dekleta, da morajo iz zbora izstopiti. Kaplan je rekel materi necega pevca, kako da pusti svojega sina k Žirovniku, ki fante le uči, kako naj dekleta farbajo. Necega dekleta je poklical k sebi v kapelanijo in zahteval, naj podpiše, da Žirovnik uči fante, kako dekleta za nos voditi. Dekle ni hotelo podpisati, a kaplan je le silil, češ, saj ne bo treba priseči. Župnik je s prižnice hujskal zoper pevski zbor kličoč: Tisti, kdor uči zaljubljene pesmi, mora iz fare ven; kdor me hoče umeti, me že ume. — Kdor ni hotel odstopiti od pevskega zbora, niti odveze ni dobil. O misijonu sta domača duhovnika najbrž pri vinu poučila misijonarje, da so ti začeli strasten lov na Žirovnikove pevce. Niti odveze jim niso hoteli dajati, a so jo končno vendar dali, ker se pevci niso pustili z lažmi in zvijačami begati. Obč. odborniki so po hišah agitirali, naj pevci odstopijo, ker sicer jim bo škodovalo, kajti župan in župnik imata vendarle povsod prvo besedo. Mežnar in razni katoliški pijanci kar naravnost zabavljajo, da pevci vsi skupaj niso nič vredni, dasi so to najpoštenejši fantje in dekleta v fari. Pevke so odslovili iz Marijine družbe, ter pevcem in pevkam sploh prepovedali vstop k veselicam v rokodelskem domu, kakor bi bili kužni. Tacih izgledov brezmejnega duhovniškega hujskanja, tacih dokazov duhovniške lažnjivosti in hudobnosti bi lahko navedli še celo vrsto, a zadostovali bodo že ti. Iz njih se posname, kako ostudno in lopovsko se ljudstvo ščuje zoper uzor-nega učitelja. Ali je potem čuda, če se v taki vasi najde lopov, ki misli, da stori Bogu dopadljivo delo, ako popom in njih podrep-nikom neljubega učitelja zavratno ubije? Gotovo ne! slavo zaigrala marsikatero, cerkev na barji in farovž pa bi se mogla danes ali jutri vsled svoje teže pogrezniti, česar bi bilo vendar škoda. Naj pošlje rajše minister Härtel na barje četo francoskih jezu-vitov, da sezidajo iz svojih milijonov cerkev, farovž in makari celo kasarno, kjer bodo sušili barje »fratri«, »kozli« in ostali personal! Pa tudi naši italijanski purgarji pri raznih stavbah nas opozarjajo na jesen. Letos jih sicer ni bilo toliko v Ljubljani, da bi si bili upali zapeti tisto: »Nella patria di Rosetti«, ali pa »Signora polenta, come va?«, vendar pa so pri »Lahu« v Vegovih ulicah in na Rimski cesti pri Podkrajškovi Cili ob nedeljah večkrat kaj srborito gledali in udrihali po mizah ! Ali — čast komur čast! — z revolverji v žepu kakor pred klerikalnimi Šentvidci, —■ še ni treba oborožen hoditi, in zato bi bil škof Bonaventura boljše naredil, da bi bil dal pri svojih zavodih zgraditi tudi katoliški »Zucht- in »Arbeitshaus«, kajti ljubljanska justična palača šteje v jetnišnicah prostora samo za 360 »lumpov«, naraščaj mej klerikalnimi »de-vičarji« in »devičaricami« pa je, če se bodo po goško in šentvidsko še vzgajali, že zdaj vreden, da bi ga — za vrat zgrabil! Žirovnik je Šentvidčanom toliko dobrega storil, da nima nobeden ne sence uzroka mu biti sovražen In vzlic temu se je našla roka, ki je ponoči streljala v njegovo stanovanje in več ko gotovo je, da z namenom, nadučitelja umoriti. Dajetouspeh popisanega du-hovniškoga ščuvanja, je tako gotovo, kakor amen v očenašu. To so sadovi, ki jih rodi katoliško liguorijanstvo. Mi pa vprašamo za danes le: Kako more država trpeti tako lopovska ščuvanja, ki itak surovo in po liguorijanskih naukih demoralizirano ljudstvo zapelje še k umorom, in kaj hoče državna oblast storiti, da bodo ljudje na deželi vsaj življenja svesti pred pobožnimi tolo vaji? Nepotrebno osobje in plačilo. Iz ptujske okolice, 25. okt. Ker je volilni boj, ker so volitve za deželni zbor na Kranjskem končane, je upati, da bodo imel »Slov. Narod« tudi za druge predmete saj nekaj prostora. Priti moramo z našimi pritožbami na dan, ker jih svet mora poznati. Znano je, da grof Gleispach ni več justični minister, ampak da je spet predsednik c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu. Ko je padel, bilo je zanj že pripravljeno mesto predsednika v Gradcu. Nemci so se sicer na videz nekaj časa repenčili; pisalo se je po nemških časnikih, da si grof ni upal priti naravnost v Ciadec, da se je bil nekaj časa skrival na svoji grajščini. Sedaj pa vendar spet službuje v Gradcu in je porabil čas vestno v to, da je svojega sina Venčeseljna zrival v justično ministrstvo, da je spravil nemškim avskultantom v Mariboru in Celji na državno stroške učitelje slovenščine, ter štipendije na to, da se vsled lenobe na gimnaziji in univerzi opustili učenje slovenščine, drugega deželnega jezika. Še marsikatero drugo tako zaslugo za državo in nemštvo ima grof Gleispach na vesti. Danes se hočemo nekoliko pečati z osob-jem c. kr. okrajne sodnije v Ptuji. Svoje dni, ko je bilo spraviti dra. Torgglerja v Ptuji pod streho, kateri ni bil zmožen slovenskega jezika, so ga dolgo skrivali pred strankami, posebno, če je interveniral advokat, kar je dalo adjunktu Kronasserju večkrat povod, da je razmere ostro, toda pravično in resnično kritikoval. Ko se je dr. Torggler »za silo« naučil slovenski, nastopil je kot posamezni sodnik, dobil jo svojo »tablico« na duri uradne sobe, postal jo viden za vse ljudi. Ker je nemška gospoda v Gradcu in na Dunaju že pred meseci določila, da se umakne adjunkt Kronasser v Slovensko Bistrico, da pa mora priti na izpraznjeno mesto spet Nemec, poslali so nekega dra. Wenniga v Ptuj. In kako častno je ta adjunkt sodnik nastopil svojo službo! Popolnoma nezmožen slovenskega jezika, jo kar cele tedne posedaval med razpravami v sobi adjunkta dra. Torgglerja; toda prostor je imel odkazan pri mali mizici za durmi. Tu je brez dela poslušal; pred se- Khuen Iledervarv, ki reprenzentuje v Zagrebu madjarskega boga, in minister Kalla v, ki vlada v Bosni in Hercegovini kot avstrijski namestnik, sta so pretekli teden v pest smejala. Ali veste zakaj? Kailay je posredoval, da se je smela (!) podati v Budimpešto deputacija sarajev skih srbskih trgovcev in zastopnikov velike industrije, in pokloniti se madžarskim — Židom, ministrom in drugim »magyar — em — brom«, ki so v svoji milosti sprejeli deputacijo kot — nove vire, iz katerih bodo pijavke še — kri sesale. Bosna in Hercegovina šo nista madžarski provinciji, Madžari pa že pijo na to — medvedovo kožo. Ali pri tem likofu se bo Kailay urezal, kakor se je tisti madžarski krvnik, ki je obešal debelovratnega hudodelca. Obešenec je že visel, pa mrtev ni bil, čeprav je preteklo že več kot pet minut. Ko vidi krvnik, da je hudodelec še živ, zavpije razsrjen : »So was is mir aber no net passiert!« — Oni na »gav-gah« se pa tudi oglasi: »Mir a no net!« — Sicer pa naj Ogri le pobero Turke privoščim jih njih želodcu; ali s temi naj bi pometli še naše Tirolce, ki hodijo na božja pota; nevoščljiv jim nihče ne bo. boj je imel razne knjige. Tudi slovar za slovenski jezik! To je sodni adjunkt naj novejše dobe! Taki ljudje se pri nas kot sodniki nastavljajo, in država jih plačuje, Če tudi niso za rabo! Vsi ptujski advo-katje, tudi nemški, potem ces. kr. okrajni sodnik, Nemec dr. Glas, lahko to vse pod prisego potrdijo, kakor tudi to, da dr Wennig za službovanje v Ptuji nikakor ni sposoben, ker ni vešč slovenskega jezika! Le čudno se nam zdi, da sodni nadzornik adjunkta za durmi brez dela sedečega ne opazi, ko se mu vendar vsak kmetic smeji! Sedaj posedava adjunkt dr. Wennig v drugi sobi; včasih celo do tega avansira, da smo pri adjunktu Waczuliku po diktatu pisati razpravni zapisnik! Tudi sedeti sme v takih slučajih pri sodnikovi mizi prav tam, kjer sicer sedi zapisnikar-diurnist! Tako službuje plačan in izprašan adjunkt dr. Wennig pri kazenskem oddelku c. kr. okrajne sodnije v Ptuju. Za opravila navadnega diurnista so rabi, dobiva pa plačo adjunkta! Grof Gleispach, ali Vam to ni znano? Vidite, kako bi bili slovenski avskultantje tu potrebni, katere pehate v Bukovino? Pa vendar se upije, da je pri sodniji v Ptuji še premalo osobja za koncept! Saj ni res! Proč s takimi za službovanje tu nesposobnimi ljudmi. V državnem zboru hoče vlada predlagati izvišanje sodnih pristojbin. To bi bila krivica. Naj raji odpravi take adjunkte, kakor je dr. Wennig v Ptuji! Tudi drugod se taki nahajajo. Da je pri sodniji v Ptuji že zdaj preveč adjunktov, da za njih ni dela dovolj, to je tudi iz tega razvidno, da imajo ti uradniki, n. pr. Matzl, čas posedavati v mestnem občinskem zastopu, za tega opravljati komisije, voziti se na »stiidtetag« na Dunaj, da more adjunkt dr. Bratschitsch v gostilni o političnih resolucijah kot adjutant nemškega odvetnika z obrtniki debatirati in so prepirati; da more in sme pisarniški uradnik, kakor je nadoficijal Kersche v mestnem občinskem zastopu in v odborih tega sedeti in se baviti s politiko. Ni še dolgo od tega, da sem imel v rokah sod-nijski poziv, podpisan od nekega Pungra-tschitscha K. G. (Kanzleigehilfe?) Ko sem dotično osebo vprašal, zakaj je bila klicana, mi je rekla, da je »mladi gospod«, dosti govoril in njej postave razlagal zaradi neke poravnave, katero je hotel doseči. Goäpod grof Gleispach! Za tolmačenje postav so adjunkti tu, ne pa diurnisti; adjunkti naj se raje pečajo v uradni sobi s strankami, ne pa da hodijo po shodih, komisijah ter se prepirajo z obrtniki radi političnih resolucij po gostilnah. Vi ste svoje dni očitali slovenskemu adjunktu, da izpodkoplja sodnikovo objektivnost, da se komprimitira, ako se v prostih urah na sprehodu s prijateljem Slovencem mirno razgovarja! Kaj pa velja o popisanih adjunktih v Ptuji? V državnem zboru pride morebiti do razprave o budgetu. Takrat bode treba tudi o naših razmerah ziniti besedo, da svet izve, kaj počenja grof Gleispach in njegovi učenci dr. Scherübel, Gösch, Scharner itd. Mi no bodemo mirovali, ker smo mnenja, da država ne plačuje uradnikov za to, da bi ti polnili prostore »gastwirt-schafta für Deutsche«, kakor se to godi v Ptuji, da bi v uradni sobi brez dela za durmi sedeli, ali za vajo posle diurnistov opravljali. Če so gospodje na gimnaziji in na univerzi mrzili slovenščino ter se te niso hotoli učiti, naj si iščejo med Nemci kruha. Srečno pot! V LJubljani, 2G. oktobra. Kriza. Koerber grozi z demisijo ter pojde danes v Budimpešto k cesarju, da mu ponudi svoj odstop. Splošno se misli, da cesar demisije no sprejme. Razni klubi so so bavili te dni s kritičnim položajem, ki je nastal radi nujnih predlogov ter radi postopanja nemških radikalcev in Čehov. Načelniki levice so imeli konferenco, na kateri so sklenili Koerberju na ljubo resolucijo, da bodo nemške stranko z združenimi močmi delalo na to, da se državni proračun dožene pravočasno. V to svrho so pripravljene na pomnoženo parlamentarno delo. Ta izjava levico je za Koerberja rešilna, kaže pa, da je Koerber Nemcem vzlic vsem očitanjem in na padom ljubši kot Slovanom, ki vidijo v njem svojega skritega nasprotnika. V par- lamentu se je govorilo tudi že, da se zbornica razpusti iznova, kar se po izjavi levice pač ne zgodi. Nemški državni jezik. 24 aprila t. 1. je predlagal poslanec Jurij Schönerer v imenu vsenemške stranke, naj se vpelje zakonitim potom nemščina kot državni jezik, in sicer po vzorcu ogrskega državnega jezika. Nemški nacionalci so stavili sedaj drug predlog, da naj se zakonskim potom uvede nemščina kot državni jezik. Še. nedavno je posl. Prade, najodličnejši Člen nemško-narodne stranke, izjavil, da je akcija za nemški državni jezik brezupna in brez smotrena, vendar pa je stavila prav ista stranka s prav istim Pradejem vred tak predlog, dasi ve, da ne doseže ničesar! Vsenemci se jezö, da se nemški nacionalci nočejo pridružiti njihovemu, ozir. Schönererjevemu predlogu. Toda »Grazer Tagblatt«, oficiozno glasilo avstrijskih nemških nacionalcev, izjavlja, da je Schö-nererjev predlog interesom Nemcev kvaren! Po vzgledu ogrskega držanega jezika bi bila nemščina le v državnem zboru izključni posvetovalni in obravnalni jezik, pri sodiščih pa bi imeli enakopravnost drugi jeziki. To je nemškim nacio-nalcem premalo, zato so posekali celo Vsenemce, ker zahtevajo nemški državni jezik, ki naj bi bil absoluten. Nemški nacionalci so torej v jezikovnem vprašanju še radikalnejši od nemških radikalcev, Vsenemcev, in Scbönererjev predlog je prava limonada v primeri z novim nemško-nacionalnim. Ta konkurenca v radikalnosti med nemškimi strankami je prav zabavna in tudi docela neškodljiva, kajti Slovani in vlada ne bodo mogli pustiti, da bi se taki in enaki predlogi sploh resnimi smatrali v avstrijskem parlamentu. Netolerantnost. Knezoškof dr. Kahn v Celovcu noče dovoliti, da bi se pokopavali katoliki in protestantje na skupnem pokopališču. Preko groba gre verska nestrpnost knezo-škofova, dasi so protestantje prav tako kristjanje kakor katoliki ter verujejo v istega Boga. V Monakovem se je pripetil slučaj verske nestrpnosti. Tam je umrl nagloma generalni lajtnant Lobenhoffer, po veri katolik. Katoliška cerkev mu je odrekla pogreb s spremstvom duhovščine, zato ga je pokopal protestantski župnik. Ali je bil samomorilec? Ali je bil liberalen agitator? Ne, njegov neodpustni greh je bil edino ta, da je imel — protestantinjo za ženo! Radi vere žene je bil Lobenhoffer pokopan brez duhovnika. To sicer ni nobena nesreča in je Lobenhoffer vzlic temu lahko v nebesih, toda ta nečuveni pojav verske nestrpnosti je razburil vse Mona-kovo. Potem pa se čudijo, da se gibanje »Proč od Rima« tako širi! »Baierischer Courier« poroča, da je izdala rimska ku-rija ukaz, da katolikov, ki imajo protestantinjo za žene, ni pokopati cerkveno. Torej širi intoleranco sam Vatikan. Vojna v Južni Afriki. Ali jo Dewet re3 mrtev? \l Pre-torijo jo dospelo pred dvema mesecema pismo, v katerem se poroča: »Dewet jo strašno trpel, prodno je umrl. Granaten kos ga je ranil na rami, rana so jo pri-8adila, ker jo bila obvezana z umazano cunjo.« Tudi pet, v Komatithalu ujetih Burov je povedalo, da je Dewet umrl. Vzrok smrti pa so navedli različen. Neki Bur, katerega so ujeli Angleži v Kaplan-diji, jo povedal, da je Dewet odpotoval v inozemstvo. Drugi Buri pa so zo'pet izjavili, da jo Dewet zdrav in da so še pred kratkim govorili ž njim. O resnici torej ni zanesljivih podatkov. O Bothi se poroča, da je bil na svojem maršu zadržan ter da- je sedaj v Pietersdorpu. Veliko število Burov je skritih v gozdu Windberga. Angleži upajo, da jih kolono Walterja Kitchenerja zajamejo. Iz Londona poročajo, da želi kralj, da se končaj vojna pred njegovim kronanjem. Govori se tudi, da Salisbury odstopi. Nastavil se je poseben »permanenten izvrševalen odbor vojnega urada«, v katerem sede poleg vojnega ministra razni generali. Iz taborišč ujetih Burov se poročajo zopet strašne vesti. V teh taboriščih je 109.418 ujetnikov, med temi 54.320 otrok. Zadnji mesec — september — je umrlo 2421 ujetnikov, med temi 19G4 otrok. Gotovo je, da umre v taboriščih več Burov, kakor jih pade na bojiščih. Dopisi. Iz Primtkovega pri Kranju, 25. okt. Prezirajoč vse dosedanje nerodnosti, katere so se vršile v gostilni klerikalnega gostilničarja, posestnika in mež-narja J. D. št. 35 na Primskovem, primo-rani smo vsled tega, ker nas ta klerikalni mož ne pusti v miru in vedno sti-kuje in išče kakovo stvar, da bi imel kar gorko komu na ušesa nesti, — omeniti prigodek, kateri se je vršil v nedeljo v njegovi tako mirni klerikalni vzgledni gostilni. Bilo je v nedeljo, dno 20. t. m., po-poludno okoli 5. ure, ko se je sprevod za sv. leto iz Kranja približal k cerkvi na Primskovem, da so se fantje ravno v tej klerikalni gostilni pretepavali in to na cesti nadaljevali. Slučaj jo tudi hotel, da so enega teh pretepačev ravno pred pre-častitim gospodom kranjskim dekanom, kateri je ta sprevod vodil, ne rahlo položili na tla. Ta izgred gotovo ni bil mežnarju všeč, ker se je godil v njegovi gostilni in ob času sprevoda in najbrže tudi gospodu dekanu ne, ker ga je (mež-narja) po sprevodu malo v roke vzol, — ampak kaj se hoče, mnogoštevilno ljudstvo, katero se jo sprevoda udeležilo, jo le videlo, da se tudi v klerikalni gostilni fantje pretepavajo. Oče Dolinar, skrbito zase in pomo-tajte pred svojim pragom! Več Primskovčanov. Z Bleda, 25. oktobra. Pri nas je napredna stranka dosegla, da smo dobili tako lepo novo šolsko poslopje in štiriraz-rednico, sedaj pa povrhu še obrtno šolo. Hvala vsem tistim gospodom, kateri so pripomogli k temu. Naši nunčki so vedno delali nato, da je cerkev bolj potrebmi kakor šola, da je sedanja cerkev preslaba. Ni čuda, da je res slaba. Čez 50 let že nabirajo denar za novo cerkev, pa ga nikjer nič ni. Seveda liberalci tega nečejo verjeti, da bi ne bilo nič denarja. Sedaj bi radi cerkev podrli in novo zidati začeli. Če se to zgodi še čez 100 let ne bo plačana, saj se farovška malha nikoli ne more napolniti, pa tudi nihče ne more in no sme pregledati, kako je z denarjem. G. župnik Oblak prosi in prosi ekscelenco barona Schwegla, naj mu on pripomore, da bi za-dobil od verskega zaklada zastonj stav-binjski les za cerkev. Gospod Oblak, zakaj ne greste k svojemu državnemu in deželnemu poslancu, da vam ta pripomore, saj veste, da je le vaš poslanec kaj zmožen. Letos je imel Pogačnik tudi zaradi projektiranega blejskega kolodvora shod v Gorjah. Neki kmet je poslušal Pogačnika in potem dejal, da Pogačnik kolodvora še en eol ne bo premaknil. Ta naš klerikalni Pogačnik je pa res izvrsten poslanec. Bohinjcem je planine nakupil, Selanom je planine od verskega zaklada nazaj dobiti obljubil, kolodvore prestavlja, kamor jih kak župnik zahteva. Sedaj se čuje, da bode v Srednji va3i pri konsumu še tisti pokvarjeni sir popravil. Na Dunaju je že stavil interpelacijo, ker tuji delavci tudi delajo pri železnici. Vidite, gospod Pu gačnik, z domačimi Bohinjci je tako: ptuji špekulantjo pridejo in si oskrbo boljše zaslužke, Bohinjec pa skrbi za sveto leto, da gre štirikrat za procesijo. Takole je: ptujec hodi v Bohinj, Bohinjec pa na Brezje. Vrh tega imajo v Bohinju domačini neštovilno obljubljenih praznikov, pri železnici še pa v tej bohinjski pratiki nično spoznajo. Torej, če vam jo mogoče, gospod Pogačnik, ukrenite kaj; vse Bohinjce nam bode ta železnica pokvarila. Najbolje bi kazalo, da se napravi v krat kern katoliški shod v Bohinju, potem pa božja pot na Brezje, potem soglasna izjava, da se ljudstvo zaveda in vsem domačinom bo pomagano! Na svidenje v Bohinju! Dnevne vesti. V Ljubljani, 2G. oktobra. — Osobne vesti. Dr. Karol Chloupok, dosedaj distriktni zdravnik v Šoštanju-Velenju, preseli se 1. novembrom kot zdravnik v Ljutomer. — Gosp. dr. A. Strašek nastani se pa kot okrožni zdravnik v Brežicah, kjer so dosedaj slovenskega zdravnika jako pogrešali. — ftijT Dalje v prilogi. ~1£B Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 247, dne 26. oktobra 1901. Kot zobozdravnik se je nastanil v Mariboru g. dr. Viktor Kac. — Gdč. Hortenzija Slokar pride kot prov. učiteljica v Dvor pri Žužemberku. — Razveljavljena konfiskacija. V št. 226. z dne 2. oktobra t. 1. smo priobčili pod zaglavjem »Nune v Škoiji Loki« notico, katero nam je državno pravdništvo zaplenilo. Deželno sodišče ljubljansko pa te konfiskacije ni potrdilo, radi česar seje državno pravdništvo pritožilo na višje deželno sodišče v Gradcu. Toda drž. pravdništvo tudi tu ni ničesar opravilo. Višje deželno sodišče je z razsodbo z 16. oktobra G. Z. Pr. VII 32/1/4 zavrnilo pritožbo drž. pravdništva in potrdilo sklep ljubljanskega dež. sodišča, s katerim se je razveljavila kontiskacija naše notice o škofjeloških nunah. S tem razveljavljenjem konfiskacije so dobili po nosu tudi tisti »loški meščanje«, ki so v »Slovencu« klicali na pomoč javne oblast-nije, naj varujejo s svojo uradno oblastjo skrivnosti školjeloškega samostana. Kon-fiscirana in sedaj opravičena notica se glasi: — Nune v Škof ji Loki — tako se nam piše — bo pri zadnji deželno-zborski volitvi na tako nesramen način agitirale, da je skrajni čas, da tem klošterskim babnicam nekoliko na prste potrkamo. Sanitetne razmere v tem samostanskem gnezdu so od nekdaj najslabše, kriče naravnost proti nebu. Ali naše oblastnije, ki na deželi preganjajo vsakega strojarčka zaradi vsake kožice, ki se stroji, ne vidijo ničesar. Čas je, da se oči odpro, in da prav resna komisija preišče znano smetišče Loških nun. Pri zadnji deželnozborski volitvi so pa »tare device na Loški graščini naravnost besnele. Pisale so obrtnikom, pisale mesarjem, ključarjem, in sploh vsakemu, ki ima s kloštrom kaj opraviti, ter mu grozile, da mu ne bodo dale ničesar zaslužiti, če ne bode volil llaboglasnega Koblarja. Z jedno besedo, te klošterske plesnivke so naravnost znorele, in prava sramota je za Skoljeloško mesto, da se upogiblje pred takim babjim jarmom. Nunski samostan v Skofji Loki se torej narodnonapredni stranki prav toplo priporoča, da ga nikdar in pri nobeni priliki s spomina ne pusti. Ravno tako priporočamo očete kapucine, ki so tudi prav pridno za Koblarja agitirali. S svojim liberalnim somišljenikom v Škofjeloškem okraju priporočamo tudi te »fehtarje«. Sedaj bodo lazili s prazno vrečico okrog ter hoteli imeti »kolekture«. Prijatelji, zapodite jih, saj druzega ne zaslužijo! Sploh ne umemo, kako pride ravno uboga Škofja Loka v ta položaj, da mora rediti kar dva gnidäva kloštra v svoji sredi! Ali se temu ne da na kak način odpo-moči ? — Atentat na nadučitelja Žirovnika, o katerem govorimo na prvem mestu, je vzbudil velikansko senzacijo. Ljubljančanje si bodo pač premislili, predno pojde kateri v to vas, kjer streljajo ponoči v stanovanja poštenim ljudem. Pred vsem je pa potrebno, da se izdatno poskrbi za javno varnost v Št. Vidu. Tam ni zdaj nobenega reda. Treba je, da se poskrbi za red in treba je, da se posebno strogo pazi na gotove mogotce v tej vasi, da se jih vzame pod nakako policijsko nadzorstvo. — Volitve v bolniško blagajno za dvorni okraj so razveljavljene, ker so se pritožili krščanski socialci, češ, da so volili neopravičenci s tujimi legitimacijami. Klerikalni delavci v Ljubljani torej niso socialnim demokratom prav nič hvaležni, da so idrijski socialni demokrati pomagali v Idriji klerikalnemu kandidatu k zmagi. — Knezoikof v Trnovem. V četrtek blagoslovil je škof kapelico šolskih sester »De Notre Dame«. Tako res žalostnega sprejema Jeglič pač še ni doživel. Razun šolskih otrok, Marijine družbe in — čudno! — uradnikov se ni nihče sprejema udeležil, vklub nedeljski pridigi v kateri je trnovski dekan zaukazoval, da se mora sprejema udeležiti staro in mlado. Kržišnik je osebno moledoval tudi okrog bistriškega in okrog trnovskega župana a ta dva sta ga kot značajna moža odvrnila. Škof gotovo že dolgo ni imel tako kislega obraza kakor v četrtek v Trnovem. Sprejelo ga je kvečjemu kacih 50 mož. — Ribniški Zemljan Novak, po milosti kaplana Brešarja župan ribniški, je, kakor smo poročali, svoj čas imel to nezaslišano predrznost, da je necega uglednega trgovca pustil brez vzroka ponoči aretirati in ga je tri ure pridržal v obč. zaporu. Dotični trgovec je temu županu pod gotovimi pogoji veledušno odpustil, dasi bi ga bil lahko dal pošteno zapreti. Iz našega lista je pa tudi okr. glavarstvo izvedelo za to zlorabo župan ske oblasti. Dalo je potem to zadevo po orožnikih preiskati in potem župana Novaka naznanilo sodišču. Prva instanca je obsodila Novaka na globo 20 K. Bržčas je kazen radi tega tako nizka, ker je prizadeti trgovec Novaku odpustil, Novak ni bil zadovoljen in se je pritožil, a vzklicno sodišče v Novem mestu je obsodbo potrdilo. Radovedni smo, če bo kaplan Brešar štel kronce za obsojenega župana, kajti ta Brešar je s svojim šču-vanjem in terorizovanjem uzrok vsem nasprotjem v Ribnici. Ta Brešar je tik po volitvah napravil konkurs, ko je šel na konkurs, je sam povedal, da nič ne zna, da se ni ničesar učil in da ne bo napravil konkursa. Pa ga je vendar napravil, saj je pri volitvah znamenito agitiral, tako, da mu je mastna fara zagotovljena. — Škofa je volil. Debelaček iz Dragobačka pri Selcih je originalen mož. Na vprašanje: »Koga ste volili« je odgovoril moško: »Ta prav ga«. Vpraševalec: »Kdo pa je dr. Brejc?« — Debelaček: »Škof!« — Vpraševalec: »Kdo Vam je to rekel? — Debelaček: »Gospodje«. Okrog stoječi so se smejali, možu pa se je še eno vprašanje stavilo: »Kaj pa bo zdaj, ko ste škofa volili; kdo pa bo škof, ko bo ta poslanec?« Odgovor zavednega katoliškega volilca: »Gospodje že vedo!« — To so volitve in to so »volilci iz prepričanja« 20. stoletja. — Politično društvo in sv. maše. — Naravnost neverjeten švindl uganjajo naši politikujoči nunci! V Kobaridu so ustanovili politično društvo za sodni okraj, letnino določili le na 20 kr., za katere pa se bodo služile sv. maše... Neveden kmet, ki znosi obilo grošev celo za očenaše, katerih pošten duhovnik ne sprejema, daje rad še teh 20 kr., za katere bo deležen celo po smrti sv. maš ... Tako sramotno se zlorabi sv. vera za politiko! — Iz poglavja o ravnoprav-nosti. Iz Celja se nam piše: Po naših časopisih se je pisalo v zadnjem času, da se je v Mariboru vršila neka kazenska razprava, pri kateri je vodil zapisnik avskultant, ki ni znal slovenski, dasi so obtoženci in priče samo slovenski govorile. Temu poročilu se čudimo; čudimo zaradi tega, ker to sploh nobena poseb nost ni. Stvar je marveč ta, da dve tretjini avskultantov v Mariboru in Celju ne znata slovenski. To so vsi tisti, katere pošilja Gleispach v Maribor in Celje na slovenski pouk. Poznajo se že poprej po zunanjem na ta način, da imajo obraze zrezane od menuzr, kakor kmetski pretepači. Zato, da kvarijo papir in zapisnike, se jim plačuje 25 gld. na mesec več, kakor tistim avskultantom, ki znajo slovenski. A ne znajo in se ne učijo celo nič. Obravnave se vršije na ta način, da predsedniki slovenske izpovedbe sproti na nemščino prestavljajo in takovim zapisnikarjem po nemški diktujejo. To doživite lahko vsaki dan, kadar se kazenske obravnave vršijo v Mariboru in Cel j i. Prinesli bodemo imena dotičnih avskultantov. A za sedaj samo jeden izgled. V Mariboru je bil še pred kratkem avskultant Clemenzhizh, sin nemškonacionalnega odvetnika iz Beljaka. Tudi ta je obiskoval tisti sloveči Mariborski kurs za nemške avskultante. A dobil je najslabšo noto med vsemi: ungenügend. Vkljub temu ga je predsednik okrožnega sodišča mariborskega poslal na substitucijo v Št Lenart in Ljutomer. Tam je ta mož sodil slovenske obtožence, ki niti besede niso nemški znali, vodil je uvodne preiskave zaradi hudodelstev, dasi niti pol tega ni razumel, kar so priče povedale. Govori pa se že pol leta, da je namenjen za okr. sodnega adjunkta v Ljutomeru. Ker ni bilo prostora za njegovo imenovanje je grof Gleispach, dva pred njim vpisana Slovenca hitro imenoval adjunktoma. A sedaj pride Clemenzhizh v čisto slovenski kraj za sodnika. To so tako kričeče raz- mere, da jim v Avstriji ni para. A mi mirno prenašamo in naši poslanci so tiho. Zadnji čas je že, da se to angleško postopanje grofa Gleispacha in Greistor-ferja javno pojasni. — V bovškem farovzu se pripravlja na nekaj posebnega. Slišijo se skrivnostna namigavanja o nekem »spre-obrnenji«. Menda hoče neki gospod, ki velja za Žida, prestopiti v katoliško cerkev. Slava misijonarski zmožnosti gospodov duhovnikov — Bovčanom pa bodo morali že dovoliti, da ostanejo pri nazoru profesorja bogoslovja dr. Schleicherja, ki je je te dni v državnem zboru povedal, da Žid ostane Žid, tudi če je desetkrat krščen. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes gostuje gospa Po- I a k o v a drugič v »M amzellNitouche« Ker pa je tudi danes hiša skoraj že razprodana in se mnogim željam radi vstopnic ni moglo vstreči, pridobil je odbor gospo Polakovo še za tretji nastop. Sporazumno z vodstvom nem. gledališča je določeno, da nastopi gospa Pola-kova v ponedeljek, dne 28. v opereti »Mamzell Nitouche« še tretjič. Na to opozarjamo vse ono občinstvo, ki k opereti ni dobilo vstopnic, v prvi vrsti pa goste l dežele. Ker se je oglasilo za današnjo predstavo toliko tujih gostov, da vsem skoraj ne bo možno vstreči, naprošajo se tukajšnji prijatelji gledališča, da prepuste po možnosti svoje prostore rojakom z dežele, sami pa da pridejo v ponedeljek k tretji predstavi. — Prvomestniku družbe sv. Cirila in Metoda ste včeraj donesli prvomestnica šentpeterski ženski podru-žini gospa Vera dr. šlajmerjeva ter njena blagajničarka gospa Marija Trčkova čisti dohodek zadnje velike veselice obeh združenih podružin z nekaterimi drugimi darovi, v vsem 405 gld. 68V2 kr. — in pa 100 gld. kot pokrovi-teljnino g. ljubljanskega odvetnika dra. K r i s p e r j a ; skupno svoto 505 gld. 68l 3 kr. — Ob svoji veliki narodni požrtvovalnosti živeli šentpetrski podružini in najmlajši njeni pokrovitelj g. dr. Krisper! — Združena ženska odbora šenklavške in šentjakoske podružnice Ciril - Metodove družbe sta pri zadnji seji sklenila, prirediti skupno v korist družbe sv. Cirila in Metoda dne 5. januvarja 1902 1. veliko veselico. Odbova prosita druga narodna društva, naj se na ta dan ozirajo. — Odbor „Zenskega telovadnega društva v Ljubljani" uljudno naznanja p. n. členicam, da so telovadne ure za dame ob ponedeljkih od 5. do pol 7. in četrtkih od 5. do 7. ure zvečer. — Občni zbor umetniškega društva se vrši jutri, v nedeljo ob II uri dopoludne v »Narodnem domu« v gostilniških prostorih. — Žalostinke na grobeh. Na Vseh svetnikov dan bosta pevski društvi »Slavec« in »Ljubljana« peli popoldan pri Sv. Krištofu običajne žalostinke. — Slovenske delavsko pevsko društvo „Slavec" naznanja na razna došla vprašanja, da se priglasitve za pevsko šolo vsprejemajo še v ponedeljek, 28. t. m., in torek, 29. t. m., vsakokrat zvečer ob polu 9. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, da se s tem omogoči novovstopivšim slediti pouku brez zamude. Istotako opozarja odbor na plesno šolo, ki se je pričela 20. t. m. ter vabi društvene člene na obisk teh šol. — Strokovni tečaji za krojače in šivilje. Naprošeni smo opozarjati na naznanilo krojaškega strokovnega učilišča v današnjem listu z opomnjo, da se morajo zglasiti v te tečaje tudi tisti krojači in šivilje, kojimje si. deželni odbor ustanove podelil. V tečaj za pouk o prikrojevanju ženskih oblačil sprejemajo se pa poleg šivilj tudi druge dame, ki želijo pouka le za lastno vporabo. Ker je vodja tega učilišča, g. M. Kune kot strokovni učitelj v obrtno-pospeševalnem poslovanju c. kr. trg. ministrstva s poučevanjem v drugih mestih zadržan prirejati doslej običajne vsakomesečne tečaje v Ljubljani, zglase naj se torej vsi, ki želijo udeležbe, pravočasno pri vodstvu učilišča v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. — Laskava ocena. Jako mero-dajni časopis »Musik. Presse« piše v zadnji številki o najnovejših skladbah za gosli in klavir op. 13. Josipa P ro- ch a z k a, učitelja »Glasb. Mat.« »V treh lepih, izraza polnih glasbenih slikah (hrepenenje, Alla serenata, in z gora) se kaže ljubezniv talent, ki ume opazovati in stvarjati.« — Pevskega društva ,,Ljubljane" »Martinov večer«, koji se ima vršiti dne 10. novembra t. 1. v Sokolovi telovednici »Narodnega doma«, utegne radi obširnega vsporeda post;iti jako zabaven. S sodelovanjem popolne meščanske godbe na lok bode pod linimo in spretnim vodstvom svojega pevovodje g. Mitrovič-a nastopal zbor prvič z več in velikimi orkestralnimi, kakor tudi z solo-točkami. Za tem se bode vršil jako priljubljeni »Coriandoli-Corso«, in naslednje ples. Plesne vaje pevskega društva »Ljubljane« prično se dne 3. nov., vabijo se še enkrat oni p. n. gospodje, ki se istih žele vdeležiti, da se jutri 27. t. m. popoldan od 2—3. ure oglase v društveni sobi »Narodnega doma«, (L nadstropje, desno.) — Vipavska železnica. V soboto so predrli predor pri Rojčih v dorn-berški županiji, kar so praznovali delavci in ljudstvo v nedeljo z veseljem. Predor je dolg 180 m. Dela pri železnici gredo hitro izpod rok, tako da je pričakovati, da prihodnjo spomlad bo izročena železnica prometu. — Izkopavanje premoga v Rovtah pri Logatcu se nadaljuje in žila preiskuje. Rov v zemlji znaša sedaj blizu 12 metrov daljave. Kvaliteta je že zadovoljiva. — V šentjanškem premogo-kopu je rudniška oblast, kakor se nam poroča, eno jamo, kjer se je premog kopal, iz varnostnih ozirov za življenje delavstva, zaprla. — Visoka starost. Vdova gospa Josipina Kuller, rojena v Radečah, obhajala je včeraj stoletnico svojega rojstva; ona je najstarejša žena na Dolenjskem. Gospa Jos. Kuller je čvrsta in gre tako po koncu in naglo kot dekle. Njen soprog je bil vodja zemljiških knjig v Radečah. — Poneverjenje na pošti. Na c. kr. pošti na Pragerskem poneveril je poštni ekspedijent Friderik Nie d er le 5000 kron ter pobegnil. Ravno pri tem poštnem uradu je pred kratkim poštni uradnik, ko je nekdo slovenski zahteval dvojezičnih tiskovin, osorno zaklical: »Govorite nemški! Tu je nemški poštni urad, govorite nemški ali pa pojdite!« — No, nemški ekspedijent Niederle pa zdaj ni govoril ne nemški, ne slovenski — pač pa se je poslovil po — »francoski«. — Posnemanja vredna vspod-buda. Kakor poroča »Montan Zeitung« je svetnik Tschebull v celovški trgovski in obrtni zbornici sprožil akcijo, da bi se na Koroškem in na Kranjskem zasledoval premog. Zbornica se je z motiviranim poročilom obrnila na vlado, naj za podpiranje tega dela da 100.000 K. Tudi pri nas bi bilo vredno, da se kaj stori, saj je na Kranjskem mnogo in lepega premoga Nedostaje samo kapitala, drugo se vse dobi. — Kmetijska zadruga v Sin • čivesi na Koroškem, ki jo je ustanovil znani vikarij Podgorc, je že tako dogospodarila, da ne more ne naprej ne nazaj. Kakor čujemo od poučene strani, je propad te zadruge, ki je še najuzor-nejša mej vsemi, kar jih je na Slovenskem, neizogiben. — V mestno občino ljubljansko je dozdaj sprejetih 1150 oseb — Poprave pri trotoarjih. V Špitalskih ulicah, na Mestnem trgu in v Šelenburgovih ulicah so te dni pričeli popravljati trotoar, ki je bil ponekod raz-jeden ali drugače poškodovan. — Na Kar-lovski cesti je ploščat tlak položen pred Iv. Tomčevo, Rudatovo, Jerančičevo hišo, Tavčarjevim vrtom, Rozmanovo, Jak. Tomčevo, Ahlinovo, DuiTetovo, Farkaševo, Ahlinovo, Kavčnikovo in Omejčevo hišo. — Ljubljanski tičarji na barji. Cip je letos malo, in ljubljanski ciparji z Žabjeka in iz Krakovega tožijo, da jim je letos »prokleto vreme« mnogo nad uničilo. Pa pomagali so si kaj urno. So pa tem, kar so jih nalovili, privili višjo ceno, in tako imamo zdaj — v Ljubljani na trgu na celi fronti čudno, prav pariško draginjo — od cip do zajca in od zelja do ljubkih dragih stanovanj! — Nezgoda. Franc steblaj, posestnikov sin iz like vasi, je peljal danes do-poludne z zaboji otovorjen voz po Kar-lovski cesti. Ker je za njim pripeljal električni voz, je zapeljal v stran v cestno strugo, takrat pa se je voz prevrnil na njega. Bil je na desni roki in desni nogi poškodovan. — Klobase je ukradla. Danes dopoludne je bila v Šolskem drevoredu prijeta brezposelna dekla K. P., ko je ukradla mesarici Ani Kunsteljevi dve klobasi. S prijeto tatico se je plazila še neka druga brezposelna oseba okoli mesarskih stojnic, ki je bila tudi prijeta. — Navihana tatica. V petek je bila prijeta 14letna Apolonija Mostar, stanujoča na Ilovici št. 16, katera je pokradla obleke v vrednosti 84 kron. Na magistratu je bila zaprta v družbi drugih žensk in je še v zaporu jedni ženski vzela denarnico z 10 vinarji in brožo. Ukradenka je tatvino šele opazila, ko je bila Apolonija Mostar že odgnana na Žabjek. Tukaj so res dobili pri njej vse ukradene reči. — Dve gluhonemi ženski sta se predvčerajšnjem sprli na sv. Martina cesti in je jedna drugo udarila s kopitom po glavi. Sprli sta se zaradi moža, katerega je jedna drugi odvzela. — Nepoštena dekla. Policija je zaprla deklo Bernardino Štrukeljevo, ker je natakaricam in kuharicam pokradla več obleke. Našli so pri njej dva kovčega večinoma samo ukradenih reči. — Tukajšnja mestna blagajna bo zaradi snaženja uradnih prostorov prihodnji pondeljek in torek za promet s strankami zaprta. — Prcmenadni koncert priredi jutri v nedeljo, 27. t. m., od poldva-najstih do pol ene meščanska godba, ako bode ugodno vreme, in sicer v »Zvezdi«. — Opozarjamo vse cenjene slovenske vinske trgovce, ki kupujejo po Istri vino, na inserat gospoda Ivana Čeha v Roču. _ Vsled verskega fanatizma. ! Nestrpnost naše katoliške cerkve, ki sega celo preko groba je povzročila, da je sklenila vdova poljskega pisatelja Ba-luckega, da prestopi s svojima dvema otrokoma k protestantski veri. Kakor znano, se je Balucki, ki je bil zadnje čase sila nervozen, v hipni baznosti ustrelil. Dasi so to zdravniki konštatirali, je bil ves trud pokojnikove rodbine zaman, knezoškol" kardinal Puzyna je za-branil udeležitev duhovništva pri pogrebu. Balucki je bil pokopan brez vsake cerkvene ceremonije, a zato še sveča-nejše. ' „V nadaljnje uradno poslovanje'1. Iz Krakova poročajo: Neki poljski pesnik je bil smrtno bolan v letovišču Zakopane. Prosil je denarne podpore. Uradnik pri krakovskem namestništvu je rešil pesnikovo prošnjo s predlogom, naj se nakaže pesniku iz državnih sredstev 2000 K podpore ter odstopil akt v nadaljnje uradno poslovanje namestništvu, ki je odstopilo akt finančnemu ravnateljstvu s predlogom, naj se nakaže pesniku 1500 K. Finančno ravnateljstvo se je obrnilo najprej do policijskega ravnateljstva z vprašanjem, kakšnega političnega mišljenje je bolni pesnik ter na ugodni odgovor policije predlagalo finančnemu ministrstvu 1000 K v podporo bolniku. Akt je počival v ministrstvu pol leta, potem pa je potoval okoli raznih uradnikov »v nadaljnje uradno poslovanje« in dobil koncem koncev rešitev v obliki predloga: bolnemu pesniku naj se dovoli 500 K. Ta predlog se je odobril, in sicer z opombo, da se izplača podpora v — 5 obrokih, t. j. po 100 K. A za vsak obrok mora pesnik predložiti pravilno kolekovano pobotnico. Ta odločba je nato potovala počasi po vseh instancah nazaj in dospela končno do naslova bolnega poeta. Toda poet odločbe ni sprejel, ker je bil že davno — mrtev. Akt maršira torej zopet po vseh ovinkih nazaj s pripombo: »V nadaljnje uradno poslovanje«. * Anekdota. Pri mizi sedeli so: Jurist, medicine c, elektrotehnik in bogoslovec. Začeli so se prepirati, katero znanstvo je pač najstarejša. Jurist pravi: Na vsak način je pravoslovje najstarejše, kajti že v paradižu bila sta Adam in Eva deložirana. »Kaj še« pravi medicinec, »medicina je na vsak način starejša, ako pomislite, da se je morala vršiti ie operacija pri Adamu, ki se mu je vzelo rebro. To je bilo vendar pred paradižem!« »Ne pomaga nič« rekel je na to elektrotehnik, elektrotehnika bila je že poprej, kajti poprej ko je bilo vse to, reklo se je: bodi luč! »Nočem biti nepohleven«, rekel Je na to bogoslovec, »m i s 1 i m pa, da so bili bogolovci prvi, kajti prej ko je bila luč — bila je vendar tema!« * Budha na gledališkem odru. Laški igropisec je ravnokar izvršil dramo »Budha«. V 5 dejanjih je naslikano Budhovo življenje in sicer: 1. Materina smrt. 2. poroka in udaja slastnemu življenju, 3. prevara, naveličba, spoznanje in ubeg s kraljevskega gradu, 4. puščavnik in pridigar v puščavi, 5. izdaja učencev in smrt. ' Državno nadzorstvo stanovanj. Na Bavarskem, Würtemberskem, v Hamburgu in v Hessen imajo državno nadzorstvo stanovanj. Tudi na Pruskem se bode vpeljalo tako nadzorstvo in se zakonitim potom uredilo stanovanjsko vprašanje. Vzgoja učiteljev na Japonskem. Na Japonskem imajo sedaj 52 učiteljišč za mladeniče in IG za deklice. Moška učiteljišča imajo štiri, ženska tri letnike. Za vzgojo učiteljev na učiteljiščih sta v Tokiju dva posebna zavoda s triletnim tečajem. * Nemci so kradli češke časnike. Na Tirolskem v Rivi so kradli 3 Nemci iz rajha v hotelu »Garda« češke liste. — Plačali so sicer le globo, obenem pa se jim je namežiknilo, naj zapuste kmalu avstrijska tla. Tatovi so že odrinili. * Prepozno. V četrtek popoldan bi se bila imela poročiti na Dunaju go-spica M. II. z nekim redarjem, in sicer v bolnišnici, ker je bil redar težko ranjen. Vse je bilo že pripravljeno, nevesta je prišla že s sorodniki in svedoki v bolnišnico, a tu je zvedela, da je ženina pred eno uro zadela kap! Ta vest jo je tako razburila in užalostila, da se nikakor ni mogla potolažiti. Mej potjo domov se je je lotil srčni krč, da so morali poklicati zdravnike. * Slaba Šala. Iz Arada poročajo: Trgovska pomočnika Ludvik Baun in Petar Panadan sta imela skupno stanovanje. Nedavno je izgubil Baun svoje gumbe za srajco; odprl je Panadanov kovčeg, in tam je zagledal revolver. Menil je, da ni nabit, zato ga je nameril proti svojemu tovarišu terzaklical: »Gumbe sem, sicer te ustrelim«. V tem je sprožil, a k sreči ni zadel Panadana. Toda ta je hotel zastrašiti prijatelja, zato je kriknil: »Gorje mi, zadet sem!« Povod temu je bilo, da je nastavil Baun revolver na svoje srce ter se ustrelil. * Pisma vojaka Angleža v Južni Afriki. »Gazette de Lausanne« je dobila pred kratkim več pisem, katera je pisal svojim sorodnikom neki angleški vojak, rodom Škot z bojišča v Južni Afriki. Iz teh pisem navaja omenjeni list sledečo odlomke: Bloemfontein, 24. aprila. Zopet stojim na straži. Upam, da Vas kmalu zopet vidim. Tukajšnja dežela je močvirnata, mrzlica razsaja grozno in vsak dan pokopljemo vsaj 14 vojakov. Vsi umirajo radi črevesnih in želodčnih bo-leznij. Okoli 50 jih je bolnih samo v moji kompaniji. Splošno se sodi, da bo vojna kmalu pri kraju. Srečen sem bil, kajti sit sem je že. Drugič me ne ujamejo za boj za domovino. Vse je demoralizirano, kajti bitk sploh ni. Druzega ne delamo kot ropamo, požigamo farme in pokončavamo vse, kar dobimo. Denarja ne dobimo nobenega. Povsod je polno vojakov, ki nimajo niti bora in umirajo z praznimi žepi . . . Weit-River, 27. maja. Disciplina je tu jako ostra. Za najmanjšo napako se kaznuje vojak s tem, da mu vzamejo konja, potem pa mora tekati 10 milj na dan in opravljati surova dela. Ako pride kam prekasno, izgubi plačo vsega tedna. Meso je redko in obleke tudi ni. Vso svojo obleko sem izgubil; kar je imam na telesu, je cunja. In nič vode, nikjer nič vode! Srečen je, kdor se more umiti vsaj enkrat na teden! Moštvo trpi strašno radi mrče-sov, katerih je dežela polna. Kar se tiče mene, sem v enem dnevu ujel v svoji srajci že po 300 bolh! To je ostudno . . . Brandfort, 28. junija. Oblečeni smo strašno. Toda ne pošiljajte mi ničesar, denar bi bil zame izgubljen- Na dan dobivamo po dva bisquita, včasih pa kar žitna zrna. Povejte Mac Ferlanu, naj bo vesel, da ga niso vzeli, kajti zares, to ni nikako življenje, ako me pojajo za nič in za nič tjä in sem, kakor bi letali za praznimi sencami. Na sebi imam le še grd par raztrganih hlač in prsti mi gledajo iz preluknjanih črevljev, Ne spoznali bi me več v moji bradi in z mojim, od solnca olupljenim obrazom. Druzega me ni kot kost in koža. Res ni vredno, tako živeti dalje ... 1. julija t. 1. poroča mladi vojak iz Kronstada, da je bil ranjen. »Vojna je prav taka, kakoršna je bila prej. Huri so zelo delavni in zviti kot lisice. Mnogo smo se bojevali, imeli mnogo mrtvih, a ne napredujemo prav nič.« Književnost. — ,,Popotnik" ima v št. 10. tole vsebino 1. Dr. J. Iiezjak: Kako se naj ob-ravnana berila izkoriščajo v jezikovnem smislu na poseben način? 2. Matija Heric: Vihravost pogubna hiba, mirnost dragocena vrlina, njiju pojav pri pouku in delovanju učiteljevem. 3. Dr. Jos. Tominšek: Analitična metoda — ali ne? 4. Dr. Fr. Ilešič: »1«. 5. Iv. Šega: Pedagoški utrinki (XXXI.—XXX.). 5. Književno poročilo. (Novosti.) 7. Razgled: Listek. — Pedagoški pa-berki. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 26 oktobra Cesar je odredil, da se mestnemu županu v Kranju ces svetniku Karolu Šavniku izrazi Najvišje priznanje. Novo mesto 2C oktobra. Danes je prišel škof semkaj. Mestni občinski odbor je bil po okrajnem glavarstvu vabljen, da se udeleži sprejema škofa. Toda občinski odbor je sklenil, da se ga ne udeleži. Razun uradniškega zastopstva se nobeno tukajšnje društvo ni udeležilo. Edino na cerkvenem stolpu vihrajo žalostno zastave. — Sprejem pa tak! Ljutomer 26. oktobra. Danes je umrl davčni kontrolor I v a n č i č v Ljutomeru. Pogreb bo v ponedeljek. Dunaj 26. oktobra. Poslanska zbornica danes sicer nima seje, a vzlic temu je zbranih vse polno poslancev, ker se vse zanima za krizo. Vsestransko se priznava, da je Körberjev položaj skrajno neugoden, zlasti ker je v ministrstvu samem nastalo nasprotje. Uzrok temu je minister Rezek, oziroma sklep češkega kluba z dne 16. oktobra. Klub je takrat izrekel celemu ministrstvu izvzemši samo Rezeka nezaupnico. S tem je prišel Rezek v čuden položaj, iz katerega bo moral izvajati posledice, če se ne premeni razmerje mej vlado in Čehi. Budimpešta 26. oktobra Nova zbornica je imela danes prvo sejo. Kot starosta bi bil moral prevzeti predsedstvo 871etni Madarasz, ki je pa ob burnem pritrjevanju Košutovcev, ta poziv odklonil, češ, da se ne izneveri svojim načelom in da neče kot starosta voditi poslancev v kraljevski dvorec, ker po njegovem prepričanju mora kralj priti k poslancem v parlament, ne pa poslanci h kralju v dvorec. Tiszov naslednik je izjavil, da Košutovci ne podjdejo k prestolnemu ogovoru, ker niso kraljevi služabniki, ampak reprezentantje naroda in bi torej kralj moral priti k njim. Pa tudi zategadelj ne pojdejo v dvorec, ker na njem visi črno-rumena zastava. Ministrski predsednik Szell je odgovoril, da je črno-rumena zastava hišna zastava dinastije, sicer pa da je razobe-šena tudi ogrska zastava. Namesto Madarasza je prevzel kot starosta predsedstvo bivši justični minister Fabinyi. London 28. oktobra. Iz Teherana se poroča, da_ so tam razkrili zaroto zoper šaha. Šahovi bratje niso zapleteni v to zaroto. London 26. oktobra. Chamberlain je imel v Edinburgu govor, v katerem je strastno napadal Irce, češ, da so iz- dajalci domovine, ker simpatizujejo z Buri, ter dejal, da se bode kar naj ene r-gičnejše postopalo, da se Tojni naredi konec. Grozovitosti, ki jih uganjajo Angleži v Južni Afriki, je opravičeval s tem, da so tudi drugi narodi zakrivili take grozovitosti. Narodno gospodarstvo. — Letina. C. kr. poljedelsko ministrstvo objavlja poročilo o letošnji letini. Žito in turšica sta se splošno dobro obnesla, le na Krasu se je pridelalo malo turšice zlasti v krajih, kjer je zemlja le plitva. Otava je vsled dolgotrajnega deževja zelo trpela, isto tako tudi krompir, ki je vsled moče pričel gniti. Vinogradi so se zlasti v južnih deželah izredno obnesli, na Kranjskem, Štajerskem in sploh v severnejših deželah pa je grozdje vsled dežja gnilo in je kvaliteta mošta nekoliko slabejša kakor lani. Sadja je splošno le malo; le na Češkem in Moravskem so češplje in slive dobro obrodile. VABILO k ' občnemu zboru dijaškega podpornega društva v Ljubljani ki bode dne 16. novembra. 1901 leta ob šestih zvečer -v M»m eutn **"J dvorani. Dnevni red: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora.*) 5. Volitev računskih preglednikov. G. Posameznosti. V Ljubljani, 9& oktobra 1901. V imenu odbora: Fran Žužek Ivan Hribar t. C. tajnik. t. C. predsednik. *) DoloCbe pravil glede občnega zbora se g'ase: >ü 13. Odbor šteje poleg predsednika in njegovega namestnika 13 členov. Vsi členi morajo voljeni biti izmej uatanovnikov in rednih členov; vendar pa v odboru ne sme biti več kot 7 uatanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 odbornikov voli se tako , da ima Kranjska izunaj Ljubljane), Štajerska, Koroška, Goriška, Trst z okolico in Istra po jednega zastopnika v odboru. § 19. Redni občni zbor je vsako leto meseca julija ali avgusta in zboruje v Ljubljani. § 20. Občnemu zboru pridržano je: a) voliti predsednika, njegovega namestnika in trinajstero odbornikov: b) voliti tri druatvenike za preglednike računov ; c) imenovati častne člane; č) sklepati o računskem sklepu in proračunu ter o poročilu računekih preglednikov; d> sklepati o premembi pravil; e) jemati v pretres samustalne predloge dru-Stvenikov; f) sklepati o razpuatu društva § 21. Občni zbor sklepa o vseh predlogih s nadpolovično večino glasov. Kadar je jednako glasov, odločuje predsednik. § 22. 0 samostalnih predlogih druStvenikov se sme le takrat obravnavati, ako so bili 14 dni'; prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o premembi pravil treba je, da glasujeta zanj dve tretjini navzočih druStvenikov. § 23. Obravnave občnega zbora, kateri je sklepčen, ako se ga udeleži vsaj 30 druStvenikov, vodi predsednik ali njegov namestnik. Vsak društvenik ima pravico pooblastiti nodruštvenika, da ga zastopa na občne na »boru, vendar pa nikdo ne sme imeti več kot pet glasov Za legitimacijo pooblaščenčevo zadostuje lastnoročno podpisana izjava pooblastilčeva. Darila. Upravnlstvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Maloda. Gosp. Jo«. Lavrenčič, blagajnik užit. zak. v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto svojemu umrlemu prijatelju Franu Tratnikn v Dolenji vasi pri Cerknici — Živel! Za Prešarnov spomenik. Gospica Cilka Budinek v Kranjskigori 10 K, nabranih pri Kranj-sko-gorskih rojakih-korenjakih. G. Matija Dolničar, veleposestnik v Trbovljah zaradi končane pravde 10 K. — Skupaj 20 K. — Živela! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2—16) B3T Dalje v prilogi. "Tfcfl Gospodu Juliju NclitiuiuftiiiiiK lekarnarju v StocKcrauu. Da odstranim Bvoje nedostatno prenavljanje, Vas prosim, da mi takoj poSljete proti poätnemu povzetju 5 Skatljic Svoje želodčne soli. Z velespoštovanjem (2517—6' b Andrej Plesehe. Geschwent, 19 avgusta 1899, Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Scliauniannu v Stocberauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za Skatljico, najmanj se pošiljati 2 škatljici. Franc Jožefova grenčica (Franz Jourl" Biltemasser) je Se nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste. Dobiva se povsod. (1016—14) Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 17. _ Dr. pr. 1126. V ponedeljek, 28. oktobra ,1901. Gospa Irma Polakova, operna in operetna pevka deželnega gledališča v Zagrebu, kot gost. Tretjič v sezoni: Mamzelle Nitouche. Opereta v treh dejanjih. Spisala H. Meilhac in A. Millaud. Godbo zložil Herve". Kapelnik Andro Mitrovič. Režiser Anton Verovsek. lUnjaia n dp« »k 7. tri. — kfettk » » ,8. iri. — Ihm ob M. m. Pri arBdstayl iuMuji orkester si. e. in Er. peli, polka Uopoidll. it. V- Prihodnja predstava bode v petek, 1. novembra. „Mlinar in njegova hči". Umrli so v Ljubljani: Dne 23 oktobra: Josip Kump, narednikov sin, 2 leti, Dolenjska cesta št. 2, črevesni katar. — Angela Kobilca, vrtnarjev a hči. 3 mesce, črevesni katar. . Dne 25. oktobra: Karol Altman, prokunst, 57 Ist, Slomškove ulice št. 6, srčna hiba. V hiralnici: Dne 24. oktobra: Ivan Heršič, kotar, 78 let, ostnrelost. V deželni bolnici: Dne 21. oktobra: Matevž RačiČ, gostač, 78 let, naduha. Dne 22. oktobra: Josip Kosanec, stol ar, 50 let, otrpnenje srca. Meteorologično poročilo. Tli in» atd morjem 806 3 m. Srednji mračni Uak 786-0 mrn Stanje; g? Čas opa- baro- g.> zovanja \ metra v mm. a E h5 Vet rovi Nebo Si E = ž! 25 26 9. zvečerj 7. zjutraj 2. popol. 738 7 8*4 sr.svzhod oblačno'i g 7 5 ar. Bvzhod pol oblač. 7361 7361 s 9 3 sr.svzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 9-male: 8 7«._ Dunajska borza dne 26. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4% . . . Ogrska zlata renta 4°/0 ...... Ogrska kronska renta 4'/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice ... Kreditne delnice ........ London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark........... BO frankov......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... nor- 98 30 9815 118 75 95 50 11855 92 90 1616 — 618 50 239 07'/, 117*277, 2346 1904 92 50 1131 (2356-1) Dobro ohranjen glasovir je po ceni za prodati. Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. Priloga ..Slovenskemu Narodu" St 247, dno 26. oktobra 1901. Posebne antiseptične lastnosti prvin praškega domačega mazila iz lekarne B. Pragner-ja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, so pogoj za uspešno aacelitev ran raznih vrst. Mazilo je posebno pripravno, da se pokrijejo z njim rane, ker jih branijo vsacega ponesnaženja in jih hlade" in olajšuje bolečine. To izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b I (13) Najboljša pitna voda kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih cesto akušena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana MSI BllB Ikalična kislina V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (26—4) V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Postranski zaslužek trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod Gradec, poste restante. (766—29) Pozor! s prav dobro vpeljano pekarno-sladičarno je na prodaj. Poslopjs ste ji na jako lepem mestu v Trstu; skupni dohodki znašajo 3000-4000 gld. na leto. Pekarno-sladičarno proda se z vso opravo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „SIov. Naroda". (2341-1) Krojaško strokovno učte v Ljubljani naznanja, da prične skupni tečaj za pouk v prikrojevanju moških oblačil dne 4. novembra t. I. ■kupni tečaj za pouk v prikrojevanju ženskih oblačil pa (2364-1) dne 18. novembra t. I. y mali dvorani „Mestnega doma". Natančneja pojasnila daje vodstvo učilišča v Ljubljani Gospodske ulice št. 7. Jožef JCordin Ljubljana usoja s* P- n. odjemalcem naznaniti, da je, l^er se je trg ja zelenjavo deloma prelomil na Pogačarjev irg, napravil ^ njihovi udobnosti vhod % svoji hiši št- 4 na stolnem trgu se nahajajoči špecerijski trgovini tudi ij Lingarjevih ulic. (2355) 3az podpisani dajem v najem ali tudi prodam proti plačilu na dolge obroke LÖT parni mlin z močjo 20 konj s tremi tečaji (angleški patent) s Čistilnikom in z vsemi pripravami. Več se poizve pri lastniku (2336-1) A. Deghenghi Ljubljana, Knezova hiša. Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplutbes 31. ok1. Amsterdam 3*30 popoldne. 7. nov. Statendam ll-oo dopoldne. 14. nov. Rijndam 3*00 popoldne. 21. nov. Potsdam 8*30 dopoldne. Parniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211-3; Cene v prvi kaiiti od 264 K naprej 1 iaprista-drugi kajiti od 228 K „ j nišča m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kaj i te: I., Kolo wratrl ng 10 ; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu Povsod tudi v najneznatnejših krajih iščem spretne in prizadevne osobe, ki si po prevzetju nekega zastopstva morejo A — SO kron na dan prislužiti. Ponudbe z natančnim popisom sedanjega posla naj se pošiljajo na : „H. Schalek. Dunaj, Wollzeile 11. (2276—2) Cm. kr, mjFJjgj j& držami žaltznlct. izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane jnž. kol. Proga čei Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal t Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Doaaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste.. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomcst, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri 2večer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga ▼ Novo mesto is v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjatraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in D. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi I. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezero, Lend-Gastaina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga li novega ms sta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri ?5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 cd dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) Eckertovažlahtnakupa (Edelraute) (871-14) —^« dij etični naravni liker iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krop-čujoč. Na lovu ali pri Izletih vodi primešan Izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno domače sredstvo. Ces. kralj. dež. pri v. tovarna za likerje Alli.EGkert, Graflec. Svati Čeh vinski trgovec, posestnik in gostilničar priporoča vsem cenjenim slov. vinskim kupčevalcem, ki kupujejo vina po Istri, svojo (2338—1) L*in$l{6 zalogo in gostilno. Na razpolago ima tudi spalne Bobe v novi hiši, 30 korakov od železniške postaje Roč (Rozzo). Daje tudi brezplačno pojasnila vvseh vinskih zadevah Ejßiirißsijfi. (571-33) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Meh vtanen-Apotheke, Frankfurt a. .ti. Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo i. t. d., išče tu stabilen, mir in red ljubeči penzijonist brez otrok, za februvarjev ali majev termin. Ponudbe pod »Stabilen penzijonist« na upravništvo »Slov. Naroda«. (2348) Hiša z vrtom štev. 6 na Kar lovski cesti je na prodaj. (2349-1) Natančnosti pri g. Adolfu Ruda, c. kr. gl. davčnem kontrolorju, v Kranju. 14 let star, želi stopiti kot učenec v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2353—1) Dva vprežna konja 161 pesti visoka po 5 in 6 let stara brez vsake hibe, prav lepe postave, zelo močna, sta zaradi odpotovanja po ceni na prodaj. Poizve se pri gosp. baronici Beck v Plevni, pošta Žalec, Štajersko. (2363) sposobna oseba za agenoljo v žganju, z dobro provizijo, za Kranjsko. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav. »Slov. Nar.« pod „»t, 100". (2360—1) Posestvo se prostovoljno proda v Mošnjah na Gorenjskem št. 10. pri Radovljici. Obsega 2 orala njiv, 4 orale travnikov, 2 orala sadnega vrta, vse v dobrem stanu, tudi hišo in nov hlev. Cena 3900 gld. Več se izve pri posestniku v Mošnjah št. 16, pošta Redovljica. (2359) Sčim naj se krmijo psi? Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako se jim daje Fattinger-Jeve patentne kolače iz mesnih vlaken za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno Fattinger & Co., Dunaj, IV., Wiedener llauptstrasse 3. Na prodaj ima v Ljubljani Pster Lassnik. (1901-23) G-ctOT7~ Trspeli imajo splošno preizkušene Kaiserj-eve karamele iz poprove mete proti nedostajanjn apestta, želodčnemu kolu. slanemu In pokvar-(2344—1) J enemu želodeu. a Pristne v zavojih po 25 vin. v LJubljani pri Mr. Pr. Mardetschlaeger-ju, v orlovl lekarni poleg železnega mostu; Milanu Levstek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaldu pl. Trnközy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlč. Pod Trsnčo it. 2. Tg» Veliko zalogo priporoča lrV*^^J. Soklič. tra. -3 ■»§ oou»jj. pod jco 43 Dragotin ftošak K zlatar m Ljubljana, Prešernove ulice št. 5, Velika zaloga razne zlatnine in prstanov. ^Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela 8e ceno in točno izvrše". Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 43 tllllllllllllll < 4 4 i 4 4 Josip Reich likanje sukna, barvanja in t kemična spiralnica ► Poljanski nasip — Ozki ulice it, 4 \ d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 2 43 dela. [ ^ Poatreibs točna. — Oene nizke. f Fran Detter I LJUBLJANA, Stari trg öt. 1. I 43 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnlc«, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Avgust Repič, sodar Ljubljana, Kolizejske ulice stev. 16 (■v Trnov« zaa.) izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne IÖT sode TBŽQ po najnižjih eenah. 43 Kupuje in prodaja staro vinsko pesodo. 43 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnlh ognjišč najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsč. Spretna prodajalka izvežbana v manufakturni stroki se takoj sprejme. (2351—1) Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Svet. razstava v Parizu 1900 „Grand Prix". SvBtOVnOZnani ruski karavanski čaj bratov K..CP0P0FF MOSKVA c. k", dvornih zalagateljev. Varstr. iraimkj postavno ■ararorana. Najfinejše blago. Pisarna. DnnsJ, VII/*, Hreiteft-aaae 9. Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejBih trgovinah v originalnih zavitkih. 2276-2) Uradno d-o-voljeza-a. posredovalnica stanovanj in služeb G-ospodske ulice št. 6 priporoča In name»ra službe iskajoče vsake vrste (mozke in ženske) (2346) za LJubljano in druzod. — 14o 1 iU«>r možno vestna in hitra poMtrežba ua> gotovljena. Siehern človek zna prav ceniti pozlačeno s 31etnim jamstvom, k temu pa še 385 neobhodno potrebnih predmetov in sicer: 1 jako fina pariška damska broža s simili-briljantom, 1 par ff. butonov za dame s simili-briljanti, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double zlata s patentovanim zaklepom, 1 prekrasen prstan z imit. draguljem, 1 jako fina naprsna igla za kravate, 1 jako fin žepni nožek z različnimi rezili, 1 prekrasno žepno pisalno orodje, 4delni, 1 ff. toaletno zrcalo v etui, 6 ff. žepnih robcev, 1 prelep nastavek za smodke, z jantarjem. 20 koristnih predmetov za pisanje in Se 350 raznih porabnih komadov. Vseh teh 386 komadov skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, dobite direktno za gld. 1-90 po poštnem povzetju iz prve prodajalnice. (2361) R. Klein, Krakov, Poštni predal. Za neugajajoče se vrne denar. Čokolada Paris 1900. Grand Prix. (23-40) Povsod na prodaj. Cacao i Ljudevit Borovnik puakar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje, vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — Zlnitro-(2692) vanl oenlkl saitonj. (42) Varuj svojo ženo! £a Vsaka n.dbtuo najvaauejšo' 'knjigo t otroilih mdoTah ■ ♦ (470) Akcijska diužba O5) Alf a-Separator Dnnaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezp lačno. Zanesljive osebe se sprejmejo pri prodaji patentovanih novosti) in izdelkov, ki so za vsako domačijo neobhodno potrebni. — Honkurrnrs Je Izkljueena. Visoka provizija, eventualno atalna ine-aeena plaea od •*€> do ISO M. zagotovljena. To zastopstvo se more oskrbovati aakor postranski zaslužek. Vprašati je treba pri tvrdki MHmei in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna tajemaluica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. elektnih namiznih svečnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. na;:in. sipalnice za sladkor. komadov skupaj samo pcltl. *»•<*<>. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £ld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ■■aižahšial «EeparlJ I zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kruntio Kitniiluro. ki je posebno prikladna kot i prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudiza vsako boljše gompodarstvo. Dobiva se edino le v 2116—39) A. llIKSriSSSEIUis-u Eksperta! hiši američanske^a pat. srebrnega blaga na Duneji i!,, Rembrandtsfr. 19 M. Telefon 14597. Pošilja se v provincyo proti povzetju, an če se znezek naprej vpošlje. ^^-^l Čistilni prašek za njo 14* kr. % 49m * Pristno le z zraven natisnjeno varst- *_ « veno znamko (zdrava kovina). Izvlepek Iz. pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartaseb, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kundin Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik. Proti trna v malokrvnosti sito vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže sebi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnatu vina, katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. w III. (1368—47) Vsied tega največje Jamwtw» /,n izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelili osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in holehavih otro-eih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. Gostilna s pekarijo obstoječa iz pekarijske sobe, 2 gostilniških prostorov, salona za 300 oseb, ledenice, kleti za vino, kleti za zalogo piva, dveh sob za stanovanje in shrambne sobe, da te v najem pod ugodnimi pogoji v martnem pri Litiji. Natančneje pri lastniku Janezu Wakonigg-u iatotam. (2312—3) S. Goldschmidt & sin Wels, Gornje Avstrijsko. .... PrenoHiliin štedllna o/cnjlsea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni nastopa, se naravnost pošilja. (923—26) Vsak dan *vw«*« |»*»»w«> bokui|sko surovo maslo (Theebutter) priporoča f2047—6 IE-"1, ^üericirigrex trgovina as il fni 1» 1 n < > i»i Sv. Petra cesta št. 44. % G-lasbeno orodje priporoča ,^VM5T0WASSERtvA JJa\ GRAZ. /A Adolf St o wasser & sin v Gradcu. Trobila in godala izprlrane dobrote za nizko ceno. Popravlja se hitro, dobro in ceno. Novi ceniki brezplačno. (1995—7) K sezoni K sezoni ° • 2 o? E > »r > ta O c "S .5, 3__ = •*) = c o' £ 3 O s. o < 3 priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na mm troce katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkute in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogo-brojna naroči.a ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, Solidno ia najceneje. Z velespoštovanjem (1596—14) Fff*aai SevČik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Zanimivosti ? tafehijsß trfloyinl I. vrste za gospode in dame. Angleško skladišče oblek.'' Ljubljana, vogal sv. Petra in E,ess!jcve ceste št. 3. Načelo: vsikdar sveže, moderno in dobro blago po jako nizkih tovar niških cenah. Oroslav Bernatovič. Naročila na razkosano se vsprejemajo po nizki ceni pri trgovina s špecerijskim blagom in viktualijami (2145-5) Valvasorjev trg št. 6 nasproti križevniške cerkve. Specijalna trgovina za mo Edmund Kavčič v LJubljani, Prešernove nllce, nasproti pošt« priporoča kinu Nantoa dobrega ukusa po gld. r— kilo „ .\elljcherr} aromatično- krepkega okusa.....„ 140 „ ,, rimldv najfinejega okusa „ 160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno MpererlJ*ho blas» v najboljši kakovosti. (12-208) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlglava". agente ki imajo veliko znanja v zasebnih krogih, vsprejme takoj z mesečno plačo OO Säl in z visoko provizijo in sicer povsod: v vseh mestih, krajih in okrajih za prodajanje novih patentovanih izdelkov, katere se rabi v vsaki domačiji, pri meščanu ali kmetu. Tu zastopstvo more vsak, ki ima kaj znanja med ljudmi, izvrševati kot postransko opravilo v prostem času. (2H01—2) Ponudbe pod „P. G. 1284, na Rudolfa Mosse, Praga. Čudež iz Švice. Podpisan* firma poßlie vsaki osebi, kateregakoli stanu proti p' štnernu povzetju za c^no, kakor je Se ni bilo v trgov^krm .-»vt-j. to je za samo 2 kroni 60 vin. c»r'ne prosto, izvrstna, 24 ur tortno idočo uro s triletnim iämütvota. Vrhu tega d< bi vsak n»ročite}j elegantno« fino facponirano verižico brezplačno priloženo. Al*o bi ura nt ugajala, se jo premeni ali pa 3e vrne denar. P.isiija *e ure pdino !e 9980) zastopstvo za švicarske ure v Krakovu Z, poštno predalo št. 29. (2347-1) Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naroči tev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arhar (502—35) načelnik. Važno! *a Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipaine moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, loto^eafiene aparate in po-trebšeine. klrurgična obveziia vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velka zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 44 Oolastv. konces. oddaja strupov. 5Cs* xi vi mb«»■-**-J posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrsuiu u se točno in solidno. Drogerija AntOII KanC Ljubljana, Selen "urqove ulice št. 3 o C © o o c ►o C o cz o urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ailrarNklh žepnih In atenaklh nr. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. l-OO. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ . Trgovina vneli optlenlh predmetov : I očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila te izvršujejo natančno ln i jamstvom. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 44 jopio in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. II 1 Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. L Klobuke najnovejši fapone priporočam po nizki «-«-tii. J. S. Benedikt 44 Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu. H3.DG 992 3SfP Sanv iEi ^j^^j '^^^f^mmmm Delniška družba združenih pivuvaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani, prospekt. Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja ..Ljubljanska kreditna banka-' po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev nDelniške družbe združenih pivovarni V Žalcu in Lahkem trgu v IJublJaiii*'. Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogočuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo. V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom: „Delniska družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani", katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi. pivovarna v Laškem trgu pa v istem času hI 10.780.— » 11.970.— » 11.270.— Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 hI 8 935.— » L » 1899 » 30. » 1900 » 6.590.— »1. » 1900 » 30. » 1901 » 6.396.— torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.653 hektolitrov piva. Skupna mera oben objektov znaša 6 ha 26 ar 17 m8, od katerih pripada na Žalec 1 „ 15 „ 16 „ , in na Laški trg 5 ,, 11 ,, I h . Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 ms9 v Laškem trgu pa 47 ar in 50 ma. Glede cenitve obeh objektov obrnili smo se do gospoda Bohumila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novak-a, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarno za opravo pivovaren v Pragi Bubna, katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovarniških krogih. Oba gospoda odzvala sta se radovoljuo našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, ogleduje si natanko obe pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče: Pivovarna v Žalcu je urejena za letno izdelavo §000 hI piva. Varnica je napravljena za 40 hI litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna. V kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje ä 20 hI; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 hI. Sladarnice so tri manjše podzemeljske in jedna večja nadzemeljska. Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15<000 hl. V ta namen morala bi se na že reservovanem prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za zalogo po načrtu, ki je že izgotovljen. Pivovarna V Iraškem trgu ima varnico za 70 hI litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje. Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hI, so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami. Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija. Potrebno vodo dajo trije studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu; vendar je vporaba istega zemljeknjižno zavarovana. Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo ll.OOO hI: vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 hI. Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesti: Cena izdelovanja piva v obeh pivovarnah pride povprečno na K 15.30 za 1 hI (v tej ceni so obseženi že vsi stroški za režijo in amortizacijo) prodajna cena je pa 19.95 : tedaj ostane pri vsacem hetolitru K. 4.15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah cena veliko večja. Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 19.653 hI. Ako se vpošteva 12" „tno osušenje, ostaja za prodajo 16*425 hI piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjetja. Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku 600.000 bi se že pri neiz-premenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z fl.3%, ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretnim vodstvom postanejo še mnogo ugodnejši. Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundusa instruetusa na 500.000. Fundus instruetus, pivo, slad in hmelj bilo bi posebej vpoštevatij Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za Skupno svoto H. 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški družbi. Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tudi pivo in zaloga druzega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K (»OO.OOO. razdeljen v 3000 popolnoma vplačanih se na imejitelja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame 1/3, to je lOOO delnic ä K 200 tedaj za K 900.000« gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo tSOOO delnic a K SOO. Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko: „Delniska družba združenih v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani" (2288—1) sprejema Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani od 20. ©IrtoTora, <3.o -všteTrši IS. an-OTrenca/bra, t, 1- in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji: 1. ) Vsak subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je ä K 200. 2. ) Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico H. lO kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4%; ostalih K 160 je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«. Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5°/0 tekočih obresti od tega dneva naprej. 3. ) Delnice »o udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 1909 nadalje. 4. ) V slučaju, da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je »Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, daje vplačana kavcija zapadla. 5. ) Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem z tekočim dividendnim kuponom opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. 6. ) Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. 7. ) Ako bi se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije s 4°'„ obrestmi od dne vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča. Ljubljana, dne 19. oktobra 1901. Cjubljanska kreditna banka. iiiiiiHiiiiiiiiw:ii:iiii!!iii Ufluiiil,iii!umfln MIIIII!ll!llM!IIM!i:i|ll!!MI ÜSl 1 Bili Ž3l IEi 11 i Ifl 1 Hiimiiii!:ini"i'!ii!!';i|i||'™!||||i|nimHIinnni|iiii!iiiMi 8285 15\ 1 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrov an a zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|, m o brez odbitka rcntnega davka« katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693-43) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obatalo ohraniti lepo bleačeCe in trpežno, naj kupuje ■amo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24- 43) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pri v. p o v so d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- BMW*' TTorrinlenAi "'•S sti pazi naj se natančno na moje Ime atf ÖWi * BillWiWUUW. ^ E-as>Mg^J»^4ajfaiaiMr.wBMifeTMrwwce M ■■MIM II ■ h Slašoioarnica R. Kirbisch-a v Ljubljani * prÜÄo * Kongresni trg Pave di niorti, vsesvetniške štruce, pince, potice, jako fino ijecivo k čaju, suhor, karlovarske ofolatke, vafelne, veliko izbero najboljšega in najfinejšega \£ peciva, torte in bonbone; dalje najboljši kompot in ^ marmelado, najfinejši čaj, rum, arak, konjak, naj- 0 finejše likerje, razna desertna vina, kakor tudi vina iz c. kr. dvorne kleti na Dunaji. (23J3-d OVsakovrstna naroči!a za mesto in zunaj se izvršujejo najskrbneje in točno. osestiiiki grajščiiie Cušperg bodo dne 31. t. m. ob 3. uri popold. kateri je 3 minute hoda od postaje enakega imena na dolenjski železnici oddaljen in za poletno stanovanje zelo prikladen, s postranskimi poslopji ali brez njih po zelo ugodnih plačilnih pogojih na prostovoljni dražbi prodajali. Pri gradu je tudi lep park, sadni vrt in lepe senožcti, katere se zamorejo tudi dobiti. V bližini je tudi velik gozd za lovca zelo prikladen. — Eventuelno se proda parket za sedem sob. (2362—1) Smrekove storže kupuje po najvišji ceni paw-u Ivan Majdič v Kranju. \±S y.^ ^t s s^y s^s SA^ \±y ^y NA-i^ -^j- -^S \±S >JkS ^/ -»y W -^ff W )V ~*h/ * * * * * * * Hotel v zdravilniškem parku na Bledu (Gorenjsko) celo leto otvorjen. Sobe od ± UŠI SO In. 3n.s1.prej. V restavraciji nizke cene. (2281-3) Skladišče dvor§kc«a^ marčnega In bavarskega piva Iz pivovarne e. In Kr. dvornih plvo%arjev za Kranjwko in Koroško, Pivo ~\7~ soc3.cl2.ux iaa stsizleziica,!}.. S spoštovanjem J. J« JSrmann. Naslov pisem in brzojavk: Tir m. ann- 231 e d. * * * * * \AS \t/\A/\AS\AS' \AS \AS \AS \±/ \AS \A/ \AS \AS \±S\AS \AS\A/\AS \AS \AS \ASNA^NA/^\A/\AS \A/ \A/ \AS ~^u£ St. 35.797. (2278 - 2) Razglas stavodolžnim mladeničem. Mestni magistrat ljul ljanski, glede rednega nabora leta 1902 nastopno razglasa: 1. Vsi v Ljubljani stanujoči leta 1879, 1880 in 1881 rojeni mladeniči imajo se, neglede na njih rojstni in pristojni kraj tekom meseca novembra 1901 pri podpisanem uradu k zabeležbi zglasiti. 2. Mladeniči, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, naj prineso s seboj dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4. Oni, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih olajšav, morajo po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1902 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. 5. Onim, ki žele, da se jim dovoli stava zunaj domačega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje, ter se ob enem lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene olajšave. 6. Sinovi aktivnih vojaških oseb in oni mladeniči, ki so nameščeni pri vojni opravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se morajo ravnotako zglasiti. 7. Kdor prezre dolžnost zglasitve, in v obče iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z nevednostjo o tem pozivu, ali z nevednostjo o dolžnostih, katere mu nalaga vojni zakon. Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jih bila zadržala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10—200 K, ali s temu primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 11. oktobra 1901. V/" v &8 4m asu -iS •m k 'k k^k^^ im 'M '4\ Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (1856_9) P^ST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. dobivajo brezp ^^^Ls^ii^sii——————— > AS? 5 p, JLlojaij Kraosmor tProdaja in razposojevalnica glasovirjev in harmonijev. Sv. Petra cesta 6. X-duLTolJstrLa, Sv. Petra cesta 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju. -t«£Q Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonicno društvo" (2231—3 v Ljubljani. Lastna delalnlca za popravi Janje. Prav dobro ohranjen parni stroj najboljšega sistema — G konjskih močij so proda. (2314-2) Oskrbništvo pivovarne bratov Reininghaus se odda s 1. novembrom v najem. Ono obstoji iz dveh obokanih, lepih konjskih hlevov, katera se lahko uporabita za skladišča, iz velike šupe in podstrešja. Vse v najboljšem stanu. Ogledati je pri lastniku na domobranski cesti št. 1. (2293-3) Pozor! Pozor! Tisek Crk na trakove v zlatu, aluminiju i. t. d. je vse kaj druzega, kot prilepljene papirnate Črke, katere dostikrat že med potjo na pokopališče odlete", in ne stane dosti več od papirnatih črk. V rrsrem tisku se erke svetijo, da je veselje in so Irpeine dolgo vrsto let. — Velikost črk je različna, kakor napis in trak zahtevata, do 86 mm visočine. $321— 3; Izdeluje in pojasnila daje knjigoveznica Iv. Bonac-a v Cjubljant. • ^ V poslopju meščanske "bolnice. Vstop s sadjarskega trga. — (Pogačarjev trg.) Umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Ta teden od 27. oktobra do 2. novembra 1.1. Udobno in ceneno potovanje po Lyonu, Marseillu in Boulope o. m. Slike so oskrbljene nalaSČ za mejnarodno panoramo. % Htopnlim za odrasle -tO It, za otroke, dijake in vojake do narednika *0 h. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših pre-šauih ter barvanih prstenih in najtrpoznejših i x l l : l t l i l : I : štedilnih ognjišč I .....""i I lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih eenali. Ceniki brezplačno in pošt-(1260) nine prosto. (20) 11M11 — 11 na h i — im Jos. Leuz trgovina z deželnimi pridelki na debelo. TJoscsljtvviL cesta s*t. 1. Kupujem po najvišjih cenah suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (23:«) p rašto domače mazilo Iz lekarne B. FEAGITER-ja v Pragi Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi. V pušicah ä 35 kr. In 25 kr., po poŠti 6 kr. več. Saz^ošUja ae vsak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 1 68, se poSljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6,2 puSic, ali za gld. 2 30 6/1 pusic, ali za gld. 2 48 9,2 puSic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko. G-lavna zale g"a.: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna ..pri rrnem orlu" Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-25 Na mnogobrojno zahtevo častitih dam otvorim s I. novembrom t. I. pouk v šivanju perila v svojem salonu na Dunajski cesti št. 17 hotel „Europa 2328 tlcMiie Mtopnjlee, III. nt« dstropj «• Nad 20 let obstoječa tfgsvina z mešanim blagom in trafiko l2339 - 2) na prijaznem kraju, tik železnične postaje, se proda ali v najem da zaradi bolezni. Kje V pove upravništvo »Slov. Nar«. Klobase 9 mesene pe cene, jetrne, rižove, krvave dobivajo se a G vsako soboto in nedeljo sveže s 3 s o «5 « v gostilni a o s m s ,pri Cenkarju' s v Gradišči a kjer se dobiva na pristen in stara br zanka. Na izbero so tudi dobra stara vina na debele s s o s »in na drobno.» s • o j Za mnogobrojen obisk se priporoč gostilničar (2154-4) prosekar Franc Slatnar. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In spričevala raznih uradov in najsiovitejSih t v r d k so na razpolago. Centralni urad: (2111-6) =Z Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. ZZZZZZ xxxxxxxxx>oooo< l) gostilni pri se dobe sledeča stara in nova vina star in nov jeruzalemec, ljutomerčan, bela in rudeča štajerska in dolenjska vina, črno istrijansko vino ter vedno sveže Koslerjevo carsko pivo. Ukusna mrzla in gorka jedila so ob vsakem času na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem \ (2302-3) Val. 3WCXSlfer gostilničar. R. Ditmar c. in kr. dvorni dobavatelj DUNAJ Največja izbera J2^_ j** predmetov za razsvetljavo za petrolej no, plinovo in električno JLxag. Petrolejske peči. (2149-4) Pranja Meršol S; priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-19) Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. i <-> M "o ci Styria .franco skih Peugeot-, Austria-koles. Velika zaloga (101"71) pristnih Jos. Reit-STYRIÄV hoffer sinov Pneumatik katere nudim po l-il ceni. kakor tovarna. Pristne švicarske žepne nre, bndilke, stenske nre, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr, Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. o ►t* —i < p** fd B ffi S g a 3 0 c Q 9 m Nagrobni spomeniki iz vsakovrstnega marmorja v največji izberi in po najnižjih cenah pri (2191-6) Ij£««oijvi Caiiiernlk-u kamnoseku, Komenskega ulice, zraven Hafnerjeve pivarne. Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p No 11L Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 592312 1