No 26 August 1981 Year-leto 3 Price: 50$ Registered for posting as a publication Category B Gasparijeva "Kmečka ohcet" To je motiv iz slovenske preteklosti, danes že bolj redek, morda pa bi ga vendarle še srečali v kaki vasi na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem ali kje drugje. Današnje kmečke ohceti so žal vedno bolj podobne »meščanskim«« ohcetim ... PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY JACK KOItYIIAISElt — UPHOLSTERER — TAPETNIK — Re-cover & restored lounge suites, dining & kitchen chairs, antiques, office furniture, restaurant & hotel furniture. Free quotes. Prekrivamo in popravljamo salon&ko pohištvo, jedilniške in kuhinjske stole, starinsko in pisarniško pohištvo, ter restavracijsko pohištvo. Govorimo slovensko. Svetujemo cene. 33 STROKER STREET, C AN LEY HIGHTS, 2166 Phone: 604 7125 Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šc»t mesecev garancije) in 10% na vse nakupe. Graviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Printed by Media Press (Sates) Pty Ltd. 7 Garners Ave. Marrickville, NSW. 2204. (02) 560 3900 NIČ NI LEPŠEGA OD DOMAČEGA BUKOVEGA GOZDA. DEL TE DOMAČNOSTI JE PRAV GOTOVO V NAŠIH IZDELKIH. OGLEJTE SI ŠIROKO IZBIRO V NAŠIH RAZ-STAVNft SALONIH V TOVARNAH V MELBOURNU IN SYDNEYU ALI PA NAM PIŠITE IN POSLALI VAM BOMO BREZPLAČNI KATALOG. Naše pohištvo iz masivne bukovim v kolonijalnem in modernem slogu je na prodaj v vseh znanih trgovinah s pohiStvom Sirom Avstralije. Sydney: Bessemer Street, BLACKT0WHNSW, 2148 TEL: (02) 621-8260 Melbourne: 18-20 Glenvale Crescent, MULGRAVE, VIC. 3170 TEL: (03) 560-1000 Razstavna salomsta odprta vsak delavnik od 9. zjutraj do 5. popoldne. Euro Podružnica Slovenijalesa iz Ljubljane Furniture Pty. Ltd. Uvoz, Priozvodnja, Veleprodaja_ DRUŠTVENO ŽIVLJENJE f& iVAN kozel., Junij ali Mali Srpan.se je približal h kraju,pri nas na hribčku je še samo ena sobota,in to 25 Julija,ta dan je bilo pri društvu zelo veselo,saj smo skoraj vsi bili povabljeni na zakuslco,to je bil dan ko sta se zaročila Tonika Sirotka in David, lepo je bilo,veselja ni manjkalo.Ta dan so nam igrali glasbeniki "Gypsi King",fantje so se dobro odrezali,no pa saj jih boste lahko slišali na našem letnem balu 29 Augusta. Pravijo,da po lepem vremenu je vednc deževno,in tako je tudi bilo,David se je zaročil in drugi dan na nedeljo pa je imel nesrečo z motorjem in si je zlomil nogo upajmo in obenem želimo,da David hitro ozdravi tako da bo čimpreje lahko pri svoji Toniki.ki ga zelo pogreša. Pričel je mesec August ali Veliki Srpan,kot vsako leto so se zbudili Augustovi vetrovi,začeli so z svojo igro,ki pa nam prav nič ne prija.Mesec August je zadnji mesec zime,vendar se že občuti,da je blizu spomlad,saj je solnce že začelo ogrevati dnevi so že malo daljši .ozračje in zemlja sta se začela nasičevati s svetlobo in toploto. Pri društvu se pa budimo,lovci imamo pred seboj veliko lovsko veselico,dan je 1 August,treba pripraviti dvorano .organizirati nas treba,gdo bo kaj delal,že ob zgodnji uri smo bili na vsak svojem mestu, začeli smo pripravljati dvorano .nataknili smo prašičke na raženj.naš staresina Henri nam je napravil pripravo za pečenje ražnja.ljudje so začeli prihajati,kuharice so kuhale,sline so se nam cedile,.Pri pol ni dvorani dobri lovski postrežbi. dobri kaplici in odlični glasbi smo se imeli zelo dobro,rasli smo se v zgonji uri,da se malo spočijemo. Drugi dan 2 Augusta kot po navadi je bil lovski sestanek, vendar ta dan smo bili že vsi bolj zgodnji ker je trebalo pospraviti dvorano,isti dan pa so imeli tekmovanje naši balinarji za prenosni pokal EURO FORNITURE izmed društvi Triglava Istre in seveda S.D.S.Tako polne dvorane na nedeljo se nikoli ni bilo.lepo smo se imeli vsi skupaj .balinarji so balinali .Lovci smo pa lovili. Petek 7 Augusta,je pripadal naši mla dini.ko so zopet imeli svoj disko.lepo jih je gledati in si ubujati spomine na mlada leta ko smo tudi mi hodili po mladinskih plesih. Sobota 8 Augusta je bil balinarski ples ta dan smo razdelili pokale in sicer so se plasirali takole,člani Istre so odnesli Prvo in drugo mesto .Triglav je odnesel tretje mesto in balinarji S.D.S. Četerto mesto, razdelili so pokale tudi za posameznike in med njimi se je odrezal najboljše Lojze Kocijančič. "29 Augusta imamo kot vsako leto letni bali .senzacija tega večera bo Flor shov. Bogata tombola,tri vrstna hrana dobra kaplica in odlična glasba, upajmo, da nam bo ostal v spominu,vendar o tem bomo poročali v drugem časopisu. Pripravljamo se ravno tako za proslavo očetovskega dneva 5 Septembra,tudi tokrat se nam obeča lep in vesel dan. 4 2 septembra pa se lovci odpravljamo na povabilo lovskega društva Melbourne v Melbourne .otpotovali bomo v petek 11 in prišli nazaj v nedeljo, upajmo , da s.e bomo imeli dobro. V nedeljo 4 Octobra pa se otpravljamo v BoWral pogledati prekrasne tulipane,potovali bomo z autobusom cena je mala in to to samo 10 dolarjev po osebi v kar bo vklučen tudi stejk z salatom za kosilo,za pijačo bo nekaj preskr el odbor nekaj pa si tudi vi lahko prinesete s seboj.Pijača ni vklučena v ceno. SLAVILI SO: V prostorih S.D. je vedno več slavlj-encev.Tako so slavili svoje praznike 5 Junija Erika Koželj,6 Junija obletnico poroke Štefan in Helena Zadravec.ll Junija Rojstni dan Robert Koželj, 16 Junija Rojstni dan Štefan Zadravec in Ljubica Sušanj, Augusta so slavili rojstne dneve: 7 Marinka Meznarič,Karolina Meterljak, 3 in 4 Augusta Herman in Marija Koželj, 22 pa gospa Marija Ovijač,ravno tako ko že pisem to lahko omenim,da bomo slavili iaz in moja žena 24 Augusta 24 letnico poroke.Bilo je vsem lepo nam pa ko se bo' mo slavili bo pa še morda lepše,če pa želite tudi vi slaviti in imeti Željo,da bi (dalie na strani 4 ) DRUŠTVENO ŽIVLJENJE (nadaljevanje) bilo lepo,pridite v društvene prostore, saj so za to,da se imamo dobro in da ubujamo spomine na mlada leta.v naši domovini • "POZOR" VAŽNO OBVESTILO Zaceli bomo spet z vajami za folkloro, prosili bi vse roditelje,da pripeljete ali prijavite svoje mlade tako,da bi se dogovorili kako in kaj,ne smemo pozabiti nase bogate folklore. Iščemo pa tudi učitelja,ki bi nas malo naučil,torej Če ve gdo ali zna sam naj se prijavi v društvenih prostorih. "NAJSKRIVNOSTNEJŽA MED NAMI JE LJUBEZEN,IN RESNICA JE MED VSEMI NAJSVETLEJŠA, A POVSOD NA DNU ~ GRENČICA." (OTON ŽUPANČIČ) LICENSED CONTRACTOR JM. Licence No.R66195 PAINTER and DECORATOR Home, domestic & industrial. We specialise in wallpaper hanging. 24 hours S.O.S. service. Free quotes. Reasonable prices. Work guarantied. All over Sydney. Please ring 6714267. Soboslikarstvo in dekoraterstvo. Za dom in tudi industrijo. Specializirani smo v polaganju stenskih tapet. 24 ur S.O.S. usluge. Povprašajte za naše cene, ki so zmerne. Naše delo je garantirano. Prosimo telefonirajte na 6714267. Vabljeni na MATURANTSKI BALL ki bo v nedeljo 22. nov. 81 ob 7h zvečer v Auburn Town Hall - Auburn Vstopnina: za odrasle $ 5.00 za mladino in upokojence £2.00 Vabi Slovenski šolski odbor Predsednikovo poročilo Finančno leto je ze za nami .poslovno leto se prav tako že približuje h koncu. Ob tej priložnosti bi rad dal nekaj pripomb o gotovih zadevah,ki vam mogoče niso jasne,ali si jih pa predstavljate kako drugače. Gotovo veste,da je bila doba tega finančnega leta pod mojim vodstvom samo osem mesecev. Za uspeh tega kratkega vodstva pa gotovo ne veste,ker pri primerjavi letošnjega finančnega poročila z lanskim,ni videti večje razlike. Vidite, tako je,če se ob pravem času ne pozanimamo, moramo slabo gospodarjenje nositi na lastnih ramenih. Stara uprava je zapustila bančni račun za $138 v rdeči barvi.Poleg tega je zapustila $4,660 dolgov na 'promisory notes', kar bi moralo biti poravnano s prvim oktobrom lanskega leta. Zaloge,ki so bile navedene na lanskem finančnem poročilu,so porabili,brez , da bi te zaloge ponovno nadomestili - v vrednosti $5,615.Ostalo je 40 ducatov briškega vina,katero je po njihovi presoji bilo vredno $1,440.No,če je tako,potem so tukaj na račun novega vodstva potrošili $4,175. Navedeni 'petty cash' od $236 - ga sploh ni bilo.Po knjigi s potrdili o plačanih računih,je primanjkovalo $615.70. Seveda,možno je,da so plačali za kakšen nakup in potem izgubili potrdila.To vse skupaj znaša $9,806.70. Prejšnjemu odboru smo morali tudi poravnati "pozabljen" račun od mesarja,ki je znašal $1599.36. V "Skin shop" v Strathfieldu so nakupili darila in ostali dolžni $105.Novi odbor je seveda tudi to poravnal. Tiskarni so ostali dolžni skupaj $1, 453. 37.Novi odbor je kakopak moral tudi to za njimi poravnati. Vse to znese se dodatnih $3,157.63 Vidite, tako priljubljeno staro vodstvo, je zares potrebovalo dopust in počitek Pri vsem tem pa se naš cenjeni rojak Bili Marinič trdi,da mu društvo dolguje $5,000,za vino,ki ga je on dostavil še leta 1978 ali 1979. Kaj mislite, kako so vodili račune? Zgornjih $12,964.33 smo mi poravnali v osmih mesecih. Danes spet lahko rečemo,da je naše in vaše društvo pri finančnem zdravju. Vidite,to je nekaj primerov,kako se je bilo vodilo naše društvo. Da pa imamo sedaj boljši uspeh,se pa moram v prvi vrsti zahvaliti svojemu odboru, ki dela tako složno in požrtvovalno,in tudi našim kuharicam,ki se vedno trudijo, da bi člane in njihove prijatelje čim boljše postregle.Ne bom na tem mestu imenoval vse požrtvovalne žene,ki so preko leta rade priskočile na pomoč,ker jih je bilo veliko in bi kaj lahko po svoji nerodnosti katero izpustil. Moram pa omeniti,da če ne bi bilo moje žene ,Ivice Kustec in Grete Räber,potem tudi kuhinja ne bi delala tako dobro kot je. Torej najlepša hvala kuharice. Najlepša hvala tudi odbornikom .Upam, ce bomo še leto dni skupaj, seveda,če boste vi člani tako hoteli in boste z veseljem napolnili prosta mesta v odboru,potem bomo lahko rekli,da bo pravi uspeh šele prišel. Ne smem pa tukaj pozabiti naše lovske družine,ki se je celo leto trudila,da je tudi ona vključena v naše uspehe s svojim neutrudnim delom. Torej, nase geslo naj bo zaznaš vse: NAŠE DRUŠTVO JE VASE DRUŠTVO. Vinko Ovijach (Predsednik) •K * * KAKO DALEČ JE ŠE Ml KLAVZEVAN JE ? * * Še dobre tri mesece,in Miklavž bo spet tu. Slovensko društvo Sydney namerava letos še posebej obdariti otroke Članov. Zato vas dlani naproŠamo,da nam pomagate planirati za vnaprej,da bo vse lepŠe in boljše teklo. Prosimo vas,sporočite nam imena vaŠih otrok,njihovo starost,da nam bo lažje pripraviti jim veselje,kakršnega še niso imeli na nobenem Miklavževanju na društvu. Samo otroci Članov bodo obdarjeni! Družinsko ime: Imena otrok: Starost vsakega: I zrežite, izpolnite,oddajte na društvu! ****************************************** ****************************************** 1980 24,429 33,475 Slovene Association Sydney STATEMENT OF INCOME AND EXPENDITURE Year ended 30th June, 1981 INCOME 3,423 Advertising Revenue 5 Newspaper Donations 5,130 605 Donations Received 490 4,518 Membership Fees Received 4,780 Sundry Income 157 500 Cultural Programme Grant 63,456 Social Activity Income 91,173 5,615 Stock on Hand at 30th June, 1981 5,932 31,042 Less: Social Activity Expenses 49,508 Less: Musicians Fees 13,526 13,600 Less: Stock on Hand at 30th June, 1980 5,615 EXPENDITURE 28,456 39,013 562 Badges,T-shirts,Flags 641 Less: Cash received 528 113 127 Bank Charges - 127 1,399 Depreciation 1,559 2,056 Electricity 2,838 934 Insurance 988 9,170 Bank Interest 9,668 155 Licence Fees 250 6,213 Printing,Stationery .Postages 8,517 3,128 Rates 5 Sullage Removal Costs 2,183 931 Repairs 5 Maintenance 2,044 944 Pest Control 243 Telephone 294 373 Slovene School Committee 150 180 Donations 225 Legal Expenses 160 851 Trophies 728 Audit 5 Accounting Fees - 1980 year 290 - 1981 year 440 - I.T.P. LL5 845 Hunters Badges,Hats,etc. 2,416 Less: Cash received 1,809 607 ižiiii Total Expenditure Ikiil &LJ8I NET INCOME |2±Z12 (See next page for Annual Balance Sheet) 101,118 6,209 Slovene Association Sydney BALANCE SHEET AS AT 30TH JUNE 1981 MEMBERS' FUNDS Balance as at 1st July, 1980 Add:Net Income for the Year 107,327 TOTAL FUNDS 107,325 7,717 $ 115,042 REPRESENTED BY 180,948 15,591 4,221 11,370 FIXED ASSETS Land .Building at cost,to date Furniture and Equipment at cost Less: Provision for Depreciation 15,734 5,780 180,948 9,954 CURRENT ASSETS 610 Sundry Debtors 236 Cash on Hand 5,982 Cash at Bank 5,615 Stock on Hand at cost 12,443 91,694 180 130 5,560 5,740 759 600 6,075 5,932 204,761 TOTAL ASSETS NON CURRENT LIABILITIES Bank Loan (Secured) CURRENT LIABILITIES Accrued Charges Membership Fees in Advance Unsecured Loans from Members 1,120 413 60 13,402 204,304 87,669 1,593 89,2G2 97,434 TOTAL LIABILITIES iSNET ASSETS JJ=lJJli2__ I report that,in my opinion,the accounts of the SLOVENE ASSOCIATION, SYDNEY for year ended 30th June, 1981 are properly drawn up so as to give a true and fair view of the matters required by Section 162 of the Companies Act No. 71, 1961,to be dealt with therein and in accordance with the provisions of that Act. The accounting and other records and registers .required by the said Act to be kept by the Association, have been,in my opinion .properly kept in accordance with the Drovisions of the Act. Strathfield,5th August. 1981 John N.Pashley F.C.A Chartered Accountant Registered under the Public Accountants Registration Act (1945) as amended. (S_N_A_S_L_E_D_N_J__E PRI REDI TVE Ne pozabi t e, da imamo plesne večere vsako soboto,kjer se vedno lahko razveselite in naplesete ob vedno drugačni in vedno privlačni glasbi. Odprti smo tudi ob nedeljah popoldne. Pridite na večerjo. Pogasite si žejo in ohladite se z našim mrzlim pivom ali domačimi vini. Vsak prvi petek v mesecu imamo DISCO ZA MLADINO, ki se navadno prične ob pol osmih._ CANBERRA CHARITY QUEEN-^I bo posebna prireditev,ki bo v soboto, Septembra. Naše društvo je so-podpor-nik mladega dekleta,ki se trudi za pomoč prizadetim otrokom.Pridite in dajte ji tudi vi vašo podporo. Ta večer bo pri nas v gostih posebna folklorna skupina od ene jugoslovanskih narodnosti. Rezervacij za ta večer žal ne moremo sprejemati. WONDERLAND TRAVEL ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON 94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.) Blacktown, NSW 2148, Australia Tel. 622 7336, 622 1735, P.O. Box 27, Blacktown, NSW 2148 Na razpolago smo vam za organizacijo vseh vrst potovanj po Avstraliji, v domovino in nazaj ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge. Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno. Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer, povratno potovanje Sydney-Ljubljana-Sydney je najcenejše izven sezone, $1,134.00 Potujete lahko z JAT-om, s QANTAS-om, ALITALIA, ali pa s katerokoli drugo prevozniško družbo. Prevajamo tudi vse potrebe potne dokumente. SPECIALNE USLUGE PRIJATELJE S.D.S. ZA ČLANE IN Za nadaljne poizvedbe se obrnite na vašega rojaka JOŽETA HAMPTONA, Tel. 622 7336 ali 622 1735, po delovnih urah pa na 630 8569 v Melfeöupnei lovci! Naša Lovska in ribiška družina je pred kratkim dobila povabilo od Lovske in ribiške družine Slovenskega društva iz Melbourna.da se udeleži njihove velike lovske prireditve s Športnimi tekmovanji, ki bo v Melbournu v soboto 12.septembra. NaŠi lovci so se povabilu z veseljem odzvali in tako bodo odpotovali v petek ll.sept. ob 4.uri popoldne iz Horsley Parka.Vrnili se bodo sledečo nedeljo zvečer . Tisti,ki smo bili v Melbournu lansko leto,se se dobro spominjamo,kako gostoljubno so nas sprejeli rojaki pri Slovenskem društvu v Elthamu. Takrat smo imeli malo sreče pri tekmovanju v streljanju z zračno puško in odnesli prvo mesto;kdo ve kako se bomo odrezali letos.Nekdo me je prestrašil,češ da Melbournfcani čez dan vadijo na društvu, zvečer pa doma,ali nekako tako.Naši lovci imajo precej samoza-upanja.Med njimi je nekaj odličnih strelcev, slabih pa skoraj ni.Nekateri so mnenja,da se bolj kot pokala,veselijo ponovnega srečanja z gostoljubnimi rojaki ter spoznavanja in navezovanja stikov in nenazadnje utrjevanja bratskih odnosov med dvema tako oddaljenima slovenskima društvoma. Srečno pot in mnogo veselja in sreče! Izidi prijateljskega tekmovanja v streljanju z zračno puško med Člani družine: Henrik JuriševiČ Ozimec Viktor Janez ZafoŠnik Lojze Gominšek Stefan Zadravec Erzetič Stanko Josip Farkaš Drago Räber Ivan Gherm Jože Sirotka pari pari pari pari pari nepari nepari nepari nepari 41 točk 38 točk 31 točk 20" točk 6 točk 39 točk 38 točk 31 točk 19 točk 13 točk nepari Vsi tisti,ki ste vpisani v Lovsko in ribiško družino,ste naprošeni.da se redno udeležujete sej družine,lei so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne.Po seji je skupna večerja za tiste člane,ki so se seje udeležili (večerja je s popustom). Člani lovske in ribiške družine radi pogosto prihajajo na sobotne zabave,še bolj pogosto pa se srečujejo na društvu ob ne deljah.kjer se vadijo v streljanju,igrajo biljard,kramljajo in so srečni in veseli. Jože Žohar Z® naše lö^ce S tremi streli tri prašiče Lovca Jake iz Žužemberka uspešen lovski krst „Divji prašič!" odvrne brtz pomišljanja suhokrajinski kmet na vprašanje, katera divjad mu največ ptfizadene. Divje svinje mu vse leto strežejo po pridelkih in bi naredile še več škode, če ne bi bilo lovcev Lovske družine Plešivica, ki ima skoraj 70 članov. Lovec Jaka je eden od njih. Pri Rojčevih v Žužemberku je lov že v krvi. Oče Jaka lazi za divjadjo že od mladih nog. Tudi sin gre po njegovih stopinjah, saj je, kot je pokazal že na kivskem krstu, podedoval po očetu pravo žilico za lov. Komajda je dobro shodil, že je stopical za očetom v bližnjem gozdu za divjadjo in že kot otrok mnogo večerov prečul ob njivi, ko sta skupaj z očetom varovala pridelek pred vsiljivimi ščetinarji. Jakec-je danes Jaka tridesetih let in nedolgo tega je uspešno opravil izpit za lovca. Tu se pričenja razburljivo drugo dejanje njegovega lovstva. Sledilo si je bliskovito; v četrtek z očetom po novo „mavzeri-co", v petek na izpit v Novo mesto, v soboto pa že na brakado nad prašiče. Tam se je izkazal s podvigom, o katerem še danes govorijo Suho-kranjci. „Postavili smo zasedo nad Žužemberkom. Ob vznožju Bačkence, kjer so njive. Oče me je postavil na najbolj neprehoden del ob gozdu. Trije lovci so gonili, trije smo čakali. Iznenada zaslišim pravo grmenje in hud pasji lajež. Ščetinarji so jo brisali prav proti meni. Nekaj časa sem jih štel, potem pa počil prvega, nato še drugega in tretjega. S tremi streli trije zadetki v polno, " pripoveduje. Prašiči so tehtali skupaj nekaj nad 200 kg. Najlažjega so pri Rojčevih skupaj s sorodniki snedli doma, druga dva pa sta izginila v želodcih pe-tičnih gostov v ljubljanskih hotelih, seveda za dobro odškodnino lovski družini. J. PAV UN JAKAROJC Volkovi postajajo nadležni Napadajo ljudi, koljejo ovce, vdirajo v hišd — Namnožili so se,da jih je preko 100.000 - Koliko volkov je dovolj? Sovjetski zvezi brez milosti spopadajo z volkovi. Ta čas so se v preganjanje in ubijanja • volkov vključile tudi posebne helikopterske enote, da bi tako čimprej uresničili nalogo uničiti 82.000 teh zveri. Volkovi so se namreč v Sovjetski zvezi namnožili preko mere. Ponovno so zveri postale napadalne, ne ustrašijo se niti Sov niti lovcev in vdirajo v eve, ropajo črede, napadajo ljudi. Letos so poklali že na tisoče ovac. Zabeležili pa so žs tudi 36. primer napada na ljudi. V zadnjih letih so volčji napadi terjali celo nekaj otroških življenj. Poznavalci divjih živali praviio, da je čas, da število nadležnih zveri ponovno spravijo na stopnjo, kot je bila leta 1968, kar pomeni, da bi ostalo živih okoli 18.000 volkov. Nekateri celo mislijo, da bi zadoščalo število 3.000, da ta vrsta ne izumre. Zaenkrat so uspehi lovcev bolj pičli. Divja prostranstva ruskega severa so v prid pre-eaniani diviadi.., Skupina naših lovcev pred streliscem. Jager Jaka, zakoj ne zemes do/ tej očala k a bi leko kaksa dekla te spoznala... IVAN GHERM concreting CONCRETE SPECIALIST • INDUSTRIAL • COMMERCIAL • DOMESTIC Specialised Tradesmen for All Concrete Work Including: FORMWORK — SLABS — FOUNDATIONS DRIVEWAYS — PATHS — PATIOS GARAGES, ETC. Smo usposobljeni poklicni betonerji za vsa betonska dela: postavitev form za betoniranjc, plošče, temelji, vozni dohodi, steze okoli hiše, dvorišča, garaže, in drugo... Popust za člane Slovenskega društva Sydney. ALL HOURS 047 74 8366 Taylors Road, Badgerys Creek KAR PO DOMAČE... pavmc*™» Med Slovenci,pa naj bo to na izletih .nedeljskem posedanju v prostorih raznih naših društev ali v okviru domačih zabav .pogovor največkrat zaide na spolnost,ki sama po sebi ni prav nič nedostojnega,saj nam je dana po naravi. Kadar pa se tak pogovor vrši od začetka do konca (ko se je treba raziti) na ravni opolzkosti za voljo opolzkosti.in to celo brez duhovitosti, je kaj lahko pomisliti, da smo, izprijeni. v Čitala sem lani v nekem slovenskem časopisu članek časnikarja,ki je ravno iz namena,da bi ugotovil kako smo spolno izprijeni,prepotoval Slovenijo po dolgem in počez.Prišel je do zaključka,da smo Slovenci,med ostalimi narodnostmi Jugoslavije, ne prvi v preklinjanju,ampak v pripovedovanju umazanih vicev.Tako je tudi v Avstraliji.Mi pa se imamo za tako zelo kulturen narod.. .Nimamo nikakršnega nagnenja do resnega pomenka o človeški spolnosti.Človeška spolnost je res popolnoma različna od živalske.Prehaja vse bolj v abnormalnosti,kar pa ni edinstveno samo za današnjo civilizacijo.Zgodovina govori o že davno izumrlih civilizacijah, ki so imele isti problem .katerega izvor pa ni toliko biološki in fiziološki, ampak je predmet cisto sociološkega dušeslovstva. Duhovna rast sodobnega človeštva vedno bolj nazaduje.Današnje vrednote so posledice duhovnega nazadovanja iz generacije v generacijo.Kakšne vrednote bodo le imdli otroci naših otrok? Kar je nekdaj za človeštvo v spol -nosti bilo normalno,je danes po mnenju večine,ne abnormalno,ampak smešno in zastarelo.Tradicije,ki so nekdaj bile močno vsidrane v človeški naravi,izumirajo. Ogromne spremembe na področju takozva-nih vrednot,kakor potrjuje zgodovina .postanejo središče pozornosti verskih in političnih ideologij .Vse moraliziranje s strani cerkve in države je več ali manj brezuspešno. J V Ameriki so končno prišli do za -kljucka.da pretirana spolnost škoduje razumu. Tragično je,da vsaka civilizacija prihaja do pametnih zaključkov šele po lastnih izkušnjah. O spolnosti je bilo in se bo obja -vljenih mnogo knjig,ki pa so na žalost polne senzacionalizma in pornografije. V Sloveniji do danes se ni prišlo do sistematičnih raziskav.Slučajno sem prišla do nekih podatkov,ki jih je zbral Institut za sociologijo na ljubljanski univerzi. V glavnem .raziskava med študenti potrjuje,da so Slovenke bolj konzervativne kot moški.To pač zato,ker ženska še vedno nosi levji delež bremena v borbi za obstoj družine. Zelo zgovorni so spodnji statistični podatki.Sodbo pa prepuščam vam,naši člani in bralci. ALI SE STRINJATE S SLEDEČIMI TRDITVAMI? Za oba spola bi morali veljati enaka svoboda in enaka omejitev kar se tiče vprašanj o seksualnem življenju: Moški, "da" 86%,ženske "da" 81%. Ljudska morala, ki še vlada .uničuje spontanost človeškega doživljanja: Moški, "da" 81%,ženske "da" "71%. Ker je težko ugotoviti kaj je prostitucija in kaj ni,naj jo zakon ne preprečuje: Moški "da" 83%,ženske "da" 73%. Družina je institucij a, ki omejuje svobodo svojim članom: Moški "da" 43%,z"enske "da" 32%. Za ali proti splavu odločuje samo žena: v Moški, "da" 60%,ženske "da" 65%. Zene so še vedno zapostavljene: Moški, "da" 62%,ženske "da" 75%. To je sicer samo ena številnih tabel,ki so nastale v času tega raziskovanja, daje pa najjasnejšo sliko o seksualnih smereh mladih Slovencev in Slovenk. Raziskovalci so se dotaknili tudi pornografije,na kar so študenti izjavili,da je pornografija vse,bodisi v tisku,na filmu ali televiziji,kar poteka iz spolnega nagona,a ne služi v znanstvene svrhe. Tako izjavo je dalo 28% moških in 35% žensk. Zanimivo pa je,da so pornografijo obravnavali ne z moralnega ampak z este-tičnega stališča,torej kaj je lepo in kaj ni. Za kontracepcijo pa so izjavili,da mora biti na razpolago vsem. Inka: ZIMA Nak Krasu piha burja, na Štajerskem sneži, pri nas pa piha, dah ledeni, tej zimi kraja, konca ni. Pod oknom poskakuje sinička sem ter tja, zvedavo ogleduje, Če kdo kaj jest ji da. Na cesti ti zabriše vrtinec sneg v oci, otroci pa veselo ^ na sanke in smuči. Zvečer potihne burja, čez noč se razjasni, pod škornji pa zaškriplje, ker zjutraj sreh drzi. v Cez hrib pokuka sonce na bele te poljane, ki biserno blestijo vse v soncu obsijane. x/ Cez noc nov sneg zasuje prehojene poti -tej dolgi mrzli zimi res kraja, konca ni. NEVIHTA Sonce se za oblake skrije, izza hribov zagrmi, dez močan z neba se vlije, s polja vse domov hiti. Treska,bliska se in poka, toča klesti čez polje, kmet pja žalostno zastoka, pokončalo mu bo vse. Ko pa neha deževati, gospodar stoji pred vrati, kaj ne bil bi slabe volje: puste njive so in polje. IZ DOPOLNILNE SOLE S. D. S. Leta 1978 je poučeval v nasi šoli g. Marjan Tomazin. Zakaj je odstopil je njegova stvar. Proti koncu leta 1979 me je naprosil bivši predsednik g. Tone Bulovec,da bi sprejela poučevanje slovenščine v nasi dopolnilni šoli, kar sem sprejela, toda samo začasno. Po njegovi zaslugi se je vpisalo 17 učenčev. Trije so se vrnili v domovino. Dva sta 1980 izstopila,ker sta prihajalai v solo samo na zeljo g. B ulov ca. Slovenščino sta tako in. tako znala. Dve učenki sta morali prenehati z učenjem slovenščine, ker so starši želeli ob vikendu počivati. Pet jih je šolo zapustilo čim se je pojavil nov odbor. Dva sta dozorela za redno sobotno slovensko Šolo. Tri Avstralke; poročene s Slovenci so opustile pouk zaradi preobremenjenosti z delom. Ostala sta dva rednay resna ucenca, ki sta se vpisala, ko je upravo društva prevzel nov odbor. Predno sem sprejela začasno dolžnost poučevanja slovenščine (nisem poklicna učiteljica), sem ze bila prezaposlena kot dobrovoljna etnična in socialna delavka. Moje obveznosti na tem polju iz dneva v dan tako naraščajo, večkrat sem zavzeta tudi v soboto, da končno moram opustiti sobotno poučevanje slovenščine v dopolnilni šoli našega društva. Sicer pa mi je bilo jasno ze od vse ga začetka, da so otroci, razen zadnjih dveh,prihajali v to našo šolo le, da bi napravili uslugo bivšemu predsedniku. Upam, da se bo sedanji odbor zavzel, da najde drugega, tokrat poklicnega uči-teljafin ucence,pa čeprav bi moral tudi starše za lase privleči v šolo. Pavla Gruden **************************t************** **************************************** Kitajske modrosti: Tudi cvetje umira zaradi premočne svetlobe. *Ce sc nekdo spametuje,še ne pomeni, da je premagan. *Izkušnja je seštevek naših razočaranj. *Tudi v odlaganju je veselje. 12 POMLADANSKA ROMANCA Odprite okna, odprite duri. mimo jezdi vitez sveti Jurij, sveti Jurij na konju, na lepem konju, sveti Jurij nam milosti daj! Sveti Jurij je velik svetnik, premagal je kačo ta božji vojnik, bila kača ta: zima-zmaj; prekrvave lise, zmajeve lise, žene že cvetni gaj. Odprite okna, odprite duri, nanje trka vitez sveti Jurij, sveti Jurij v tak lepi opravi, da privel je v tej lepi opravi lepe dneve nazaj. Vsi ti dnevi, Jurjevi dnevi v deželi so zdaj. Sveti Jurij ta ni pa le cvetni maj, sveti Jurij je božja svoboda in življenje in moč in pri roda, in tema le zimski bil zmaj. . . Sveti Jurij ko sonce v njo gleda, sveti Jurij skoz okna k nam gleda, odprite mu vse na stežaj! in svetnik sveti Jurij vesel skozi duri k nam pridi nazaj! Josip Murn-Aleksandrov NINA Milena Batič Tiho pokliči jo NINA, morda ji bo manj tesno; tiho pokliči jo NINA, morda ji bo bolj toplo. Z belimi listki je vsak večer posipala ulice tri, z belimi listki je vsak večer nesla upanja v ulice tri. Dokler ni roža rdeča na belem snegu vzcvetela, dokler niso čisto bela postala ji lica zardela. Zdaj, kot nekoč, je spet zima. Tam, kjer za vedno spi NINA, bele snežinke so stkale bel napis: DOMOVINA. ZA NAŠE ŽENE 13 NEMI REN OTROK O nemirnem otroku pravijo, da: je nemiren, stikljiv, moti druge otroke, ne dokonča stvari, ki jih je pričel delati, je neresen, otročji, pogosto in zlahka joče. pogosto ima izbruhe jeze, ima ,dobre in slabe dneve", ima težave pri spanju, branju, zamenjuje črke, ne more se zbrati. Navaj^o, da je v razredih z umsko normalno razvitimi otroki 3 — 15 % nemirnih. Pri nekaterih nemirnih otrocih^igotavljamo, da se je tudi eden od staršev v otroštvu podobno vedel. Velikokrat pa je pretirana nemirnost lahko posledica bolezenskih vplivov, ki so delovali na otrokovo osrednje živčevje v času materine nosečnosti (krvavitve, vnetja), prav tako nedonošenost, prenošenost, težak in dolgotrajen porod, oživljanje otroka po porodu, huda zlatenica, hujši pretresi možganov in možganske poškodbe v zgodnjem otroštvu. Marsikdaj pa kljub iskanju še vedno ne najdemo vzrokov za nastale težave. Pretirano nemirnost pri otroku v prvih letih šolanja lahko razumemo kot motnjo, ki z razvojem izgine. Ker vč asih starši in učitelji mislijo, da je nemiren otrok neposlušen, malomaren, nediscipliniran, „fleht", da ga niso znali vzgojiti, je treba še enkrat poudariti: pretirana nemirnost v prvih letih Šolanja je pri veliki večini otrok prvotno razvojno pogojena. Največkrat je učitelj tisti, ki opozori starše na otrokovo nemirnost, kajti tak otrok ne more 45 minut sedeti pri miru. Opomini običajno ne zaležejo, ker se otrok ni sposoben obvladati. Kaj se zgodi z nemirnim otrokom? Praviloma nemiren otrok .preraste" svojo nemirnost. Z razvojem in zorenjem osrednjega živčevja nemirnost sama od sebe preneha. Prav tako se omilijo ali pa celo povsem izginejo druge otrokove posebnosti — motnje pri branju, pisanju, motnje pozornosti. Posledice nemirnosti Nemiren otrok je v šoli moteč, zato je večkrat grajan ali celo kaznovan. Tudi doma je utrudljiv in je deležen večjih pritiskov in ostrejših vzgojnih uk'repov. Nemiren otrok torej doživlja v šoli več neuspehov, več graje in zaradi šole tudi doma več sporov, več pritiskov. Razumljivo je,.da marsikdo izgubi voljo do učenja, dobi x>dpor do šole in zato ostane slab učenec tudi tedaj, ko že preraste svoje težave. Zaradi otrokovih slabih izkuše nj in razočarani se lahko pojavijo družbeno nezaželene oblike vedenja. Kakšen bo otrokov razvoj, je torej odvisno predvsem od ravnanja okolja. Kako naj starši ravnajo z nemirnim otrokom? Vaš otrok je po naravi bolj nemiren od vrstnikov. Otrok ni kriv, da je tak in da je s svojo nemirnostjo marsikdaj utrujajoč ali dela težave učiteljem in staršem.- Na to se spomnite, ko izgubljate potrpljenje, ko ste jezni zaradi neugodnih poročil o vedenju, kijih otrok prinaša iz šole. Nemiren otrok potrebuje veliko gibanja. Zaradi svojega nemira in šibke pozornosti ne zdrži dolgo pri učenju, Zato naj bodo učna razdobja kratka, trajajo naj kakih 20 minut, nato naj ima otrok odmor in možnost razgibavanja. Pri mnogih nemirnih otrocih običajni vzgojni pristopi ne zadoščajo. Težko se nauči, kaj sme in česa ne sme zato mu morate to večkrat in jasno povedati. Potek družinskega življenja naj bo kar se da enostaven, ustaljen in predvidljiv. Nemiren otrok je nestanoviten in začeto dejavnost opusti že ob prvih težavah in neuspehih. Ne dajajte mu velikih in dolgotrajnih nalog, ker se bo zmedel in izgubil. Nemiren otrok ima slabe in dobre dneve. Ob slabih dnevih ne terjajte od njega, da je enako priden, ubogljiv, da delo opravi enako dobro kot ob dobrih dnevih, ker tega ne zmore. Pomagajte mu, da najde prijatelje, jih obdrži in se vključi v skupino vrstnikov. Imejte redne in stalne stike z otrokovim učiteljem. Posvetujte se z njim glede ravnanja z otrokom. Če ima otrok zaradi svoje nemirnosti hude težave v šoli, se posvetujte s strokovnjakom — z delavci Šolskih svetovalnih služb, s strokovnjaki vzgojne posvetovalnice ali z zdiavstveni- midClaVCi- ANA MUČtČ,dipl.pah. Vzgojna posvetovalnica Novo mesto IZ DOMAČE KUHINJE Mesni ježki z rižem 30 dkg svinjskega in 30 dkg govejega mesa zmeljemo in dodamo 10 dkg na kocke zrezane prekajene slanine, 12 dkg opranega, osušenega riža, malo nastrgane limonine lupine, solimo, po-pramo, odišavimo z nekaj strtimi nageljnovimi klinčki, dodamo še pol drobno sesekljane čebule in zatem vse skupaj premešamo in pregnetemo ter iz zmesi oblikujemo majhne hlebčke, ki jih zložimo v kožico na razbeljeno mast. Hlebčke dušimo na zmerni toploti približno tričetrt ure. Med dušenjem jih obrnemo in zalivamo z osminko litra kostne juhe, osminko litra belega vina in nazadnje dodamo omaki osminko litra kisle smetane. Ko so gotovi, ježke zložimo na krožnik in prelijemo z omako. Balzamača — dolenjska sladica Potrebujemo 2 do 3 jajci, 15 dkg sladkorja, pol decilitra olja ali primerno količino druge maščobe, tričetrt kg moke, 4 dkg kvasa ter po potrebi mlačnega mleka in 10 dkg rozin. Jajca in sladkor penasto umešamo. Ko je lepo rahlo, dodamo še maščobo, moko in kvas ter dolijemo po potrebi mlačnega mleka ali vode. Testo mora biti redko. Rozine dodamo nazadnje. Testo vlijemo na pomaščen pekač ter pustimo, da vzhaja. Zatem ga speče-mo. Pečeno balzamačo potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo ter postrežemo. Ponekod pri nas balzamačo spečejo tudi iz koruzne moke, vse druge sestavine so iste. Tudi koruzna balzamača je zelo okusna. Rodna gruda — OD VSEPOVSOD Morilec iz Atlante za zapahi ATLANTA. Veliki rop v Indiji Sterilizacija in duševno zdravje govega nastanka pred 300Ü le~ ti. Strokovnjaki s področja zemljepisa, kartografije, zgodovine in arheologije so atlas pripravljali celi dve leti. Zem- 0. .... ljcvidi v atlasu se vrstijo po (Reuter) - Sinoči so tn.ndvaj- kronološkem vrstnem rcJdu ^ setletnega črnskega fotografa prikazujejo Peking v času vseh Wayna W.ll.amsa obtožili djnas(ij Uldj v |asu revo. umora sedemindvajsetletnega |uc;;j Nathaniela Caterja, ki je zadnja in najstarejša od osemin- |?vrnno|ra mpcfa dvajsetih žrtev, ki so dve leti I-, da bo v mestih vladala v južni Indiji so roparji iz za- strahovita brezposelnost, da bo družne banke odnesli celo bla- še mnogo teže kot danes najti gajno. Policija je kasneje našla stanovanje. Študija poudarja, prazen sef, 2t 00 dolarjev goto- da se povečuje tudi število na-vine in zlati okrasek vreden seljencev iz drugih držav 50.000 dolarjev pa so izginili. Roparji so isto noč vlomili tudi v Sivin hram in z zidu sneli okraske, vredne več tisoč dolarjev. Policija storilce še vc- dno išče- BOSTON, . (AFP) - Sterilizirani moški so boljše- VlnipPvaniA Sa duševnega zdravja od plo- IJIIHC vdlljC dnih moških, trdi študija medi- cinskega centra univerze v Bostonu, katere rezultate je obja- Čknriliivrpv v''a zadnJa številka časnika aftUUIjlVLvV ameriške medicinske zveze. KUAI A LUMPUR Moški, ki so jih sterilizirali s (Barnama) - S spodbuja- P™pčjo vasektomije, trikrat njem delovanja naravnih so- ™nJ obolevajo za duševnimi vražnikov rastlinskih škodljiv- bo eznmu kot drugi moskt. Ra- cev je mogoče povečati pride- ?!s*ava Je »Je,.a 200:°?0 ^ lek riža, hkrati pa zmanjšati sklh;.med kuater'm'J^bA,l°60?" porabo insekticidov. To je ugo- steriliziranih. V ZDA je 10 tovil malezijski inštitut za kme- odstotkov moških stenlizira- tijske raziskave in razvoj, ki je nih, njihove žene še lahko za- tri mesece proučeval različne 'eto v ZDA oprav.- možnosti za uničevanje rastlin- 250 000 sterilizacij, skih škodljivcev, zlasti tistih, ki -p* 1 zmanjšujejo pridelek riža. I l3Z ZaSUI Strokovnjaki inštituta so ugo- -j ■* ■ • tovili, da je mogoče s posebni- Al pianinCeV mi metodami spodbuditi delo- vanje naravnih sovražnikov „ . .. - .' rastlinskih škodljivcev in hkrati Ri,inicrJU v držav. Was- zmanjšati porabo insekticidov. h,n8ton Jc Pjaz zasul 1 1 planin- V nasprotju s prepričanjem, da c,cv' Agencija Reuter sporoča bi se z manjšo uporabo insekti- da na območju ki ga je preknl cidov zmanjšal tudi pridelek, so [>.laz> m vcc nobenih znamenj dokazali, da ta metoda celo zrenja Nesrečo je povzročil omogoča povečanje pridelka velikanski kos ledenika, ki se je odlomil tik pod vrhom gore, tako da so trupla planincev po- # kopana pod 21 metrov debelo Zgodovinski atlas sncžno odej° ° t Ponesrečenci so prišli z ek- Pekinga špedicijo 29 planincev, ki je ra- ® ziskovala to območje. Močno PEKING. (Xin- sneženje preprečuje helikop- hua) - Na Kitajskem bo kmalu terjem, da bi se pridružili reše- naprodaj zgodovinski atlas, v valnim ekipam, ki so zdaj na katerem bodo prikazali vse poti proti najvišji gor. v državi spremembe v Pekingu od nje- Washington. (Iz Delal rastlinskih Najboljši pisatelji kriminalk STOCKHOLM, (AP) - Na mednarodnem kon- gresu pisateljev deteKtivskih romanov in zgodb v Stockholmu so tri Američane razglasili za najboljše pisatelje kriminalk v letu 1980. Znani ameriški avtor kriminalnih romanov EHery Queen (s pravim imenom Frederic Dannay) je izročil najboljšemu pisatelju kriminalističnih zgodb v lanskem letu Franku Sjsku tradicionalno nagrado - avto saab turbo, priljubljeno vozilo Jamesa Bonda. Drugo in tretje mesto sta si razdelila ameriška pisatelja Dwight Stewart in Tony Hillcr. Na tretjem mednarodnem kongresu pisateljev kriminalk v Stockholmu je teden dni izmenjavalo izkušnje 300 avtorjev iz 23 držav. Med približno 500 zgodbami in romani iz 40 držav bodo za antologijo izbrali 15 najboljših. Število knjig raste KUVAJT, (KUNA) - Število'knjig se na svetu neprestano povečuje, vendar države v razvoju na tem področju še vedno zaostajajo. Strokovnjaki Unesca so objavili najnovejše statistike, po katerih je bilo v letu 1978 objavljenih 642 tisoč naslovov, leta 1975 568 tisoč, leta 1970 521 tisoč, deset let prej (1960) pa samo 332 tisoč naslovov. V nerazvitih državah so leta 1978 izdali samo 115 tisoč knjig, čeprav v teh deželah živi 72,5 odstotka prebivalcev,- Na primer v Evropi živi samo 11,3 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar na naši celini izdamo vsako leto kar 258 tisoč naslovov. Sovjetska zveza je država, ki objavlja največ knjig na svetu; vsako leto kar 86 tisoč naslovov. Nasmeh za predstavnike tiska ZÜRICH, - Ta- kole je fotografu pokazala svoja čustva mlada opica, ko jo je prišel slikat v ziiriški živalski vrt, kjer so pravkar odprli novo stavbo za opice. (Telefoto: UPI) Stalna vesoljska postaja WASHINGTON, (AFP) - Naslednji cilj ameri- škega vesoljskega programa bi lahko bila stalna vesoljska postaja v Zemljini orbiti. Novi predsednik ameriške nacionalne agencije za vesoljske raziskave (NASA) James Beggs je izjavil, da gre za logično nadaljevanje procesa, ki naj zagotovi «talno ameriško prisotnost v vesolju. Ta proces se je začel z zgraditvijo vesoljskega »taksija« Columbije, ki je nedavno izvedla prvi uspešni polet. NASA je že lani zadolžila družbo Boeing, naj prouči možnosti za zgraditev vesoljske postaje, ki bi med drugim rabila znanstvenim raziskavam, popravilu satelitov in drugim namenom. Stalna posadka bi štela osem vesoljcev. Glede bodočih poletov Columbije je Beggs izjavil, da spor med NASA in ameriško armado o prednosti pri uporabi omenjenega vesoljskega plovila ni izključen. Možno je namreč, da bo Pentagon zahteval odpravo ali preložitev civilnega programa vesoljskih poletov Columbije, programa, ki naj bi svoje mesto odstopil vojaškemu. Beggs je dejal, da se bosta morala NASA in ameriško letalstvo kmalu odločiti, ali bosta ustanovila dve neodvisni eskadrilji shuttelov ali ne. Doslej so zgradili samo Columbijo, v delu pa so še trije »vesoljski čolniči«. D. Hlis-Thirion: A BUTTERFLY IS BORN A baby butterfly is born, the jasmine tree being its birth-bed; if only mother butterfly would have a horn, she would annonce it to the trees, giving birth to million flowers, she would cry it accross the fields, getting dressed in velvet colours, she would penetrate in mountain torrents, telling them the news: a baby butterfly is born, and here it comes, the Spring! The sun is getting all excited, is it making love? It's brilliant .strong, by us invited, io stay for ever,ever hot. Long grass is suffering and aging, the flowers bend their pretty heads, the river's water is so lazy, caressing quietly the old grey stones. Summer nights are short and clear, how can my soul resist these stars? How can my body not melt and cry, under my lover,the golden sun? Oh,look,look at these diamonds, cry s t als and sapphires,shining in the forest, after a rainy day. Touch them and they begin crying, sadly falling down your hands. Lay on the leaves that have just fallen, leaving the trees naked and cold, don't turn away from the wind that's caressing, don't lock yourself away from the autumn cold. A child's face behind the closed window, his tiny round nose so red, the little frozen fingers still counting, the white brittle flakes ,that will cover his toys The lullaby gently takes him to dream land, while the snow continues to fall; and the little head fails to keep still on the pillow: the flowers, the birds, the sun,and my toys, all is gone? This then,is the winter... France Prešeren: FORSAKEN Your love has taken fire, For her you now desire, And lies and lips conspire To cozen her, I fear; God bless you, dear. You swore and promised duly That you would love me truly And changed your ways unruly, And let no other near; God bless you, dear. Alas!it does not matter To you that you can shatter This heart of mine and scatter My days like leaves grown sere; God bless you, dear. May God's benignant power Keep you and her you dower With love,and speed the hour That brings me to my bier; God bless you, dear. From King Lear (Shakespeare) Fool. Mark it,nuncle: Have more than thou showest, Speak less than thou knowest, Lend less than thou owest, Ride more than thou goest, Learn more than thou trowest, Set less than thou throwest; Leave thy drink and thy whore, And keep in-a-door, And thou shalt have more Than two tens to a score. Natašina IsRra Upania y Danijela Bilo je že pozno zvečer,ko se je vrnila.Bila je zelo utrujena,a dobre volje. Priložila je kolo ob steno, zaklenila kletna vrata in se pognala po stopnicah v tretje nadstropje.V svojem majhnem,a udobnem stanovanju je prižgala vse luČi,zagrnila okna in si napravila kozarec špricarja. Izlet v Topolscico je bil zares lep, in z Marjano sta se dodobra utrudili.Le nekaj jo je bilo cel dan motilo. Mar j ana se je nekam skrivnostno vedla,in ko se je kasneje pred hišo poslovila,je rekla,da se ji mudi na neki sestanek.Po navadi sta ob nedeljah zvečer skupaj večerjali pri Nataši, kajti Marjana je živela se pri starših, Nataša pa je bila že samostojna.In tako sta po navadi poslušali plošče, govorili o tem in onem,o Marjaninem študiju,ki je obiskovala drugi letnik ekonomske,in o Natašini službi v Nami. "No ja," je vzdihnila Nataša, "bom pa danes kar sama." Na hitro si je pripravila jajčke in zeleno solato in prižgala televizijo.Ko je tako počasi jedla in gledala neko športno oddajo,je še večkrat pomislila na Marjani-ne vesele oči in čuden nasmešek. "Kaj pa,če ima fanta?" se je vprašala Nataša.Nekam žalostno si je pogladila čelo in ponovila: "fanta.. " Natašina rana je bila še vedno odprta in misel na njeno ljubezen jo je spravila v jok.Le kako je bila tako neumna, da je bila verjela,da bo prav njena ljubezen večna? Z Vojkotom sta se spoznala na veselici za konec leta,ko je bilo Nataši samo sedemnajst ,Vojkotu pa dvajset let.Njuna ljubezen je bila takoj zelo resna,polna prijateljstva in spoštovanja.Nista bila ljubosumna drug na drugega,kot nekateri sovrstniki,in tudi spolnih odnosov nista hotela imeti pred poroko. Njegovi starši so Natašo sprejeli z odprtimi rokami,in tudi Natašini starši so rekli,da si boljšega moža za hčerko edinko ne bi mogli želeti.Pričela sta torej resno prihranjevati in odločila sta,da se bosta poročila septembra. Nekega popoldneva jo je Vojko čakal pred trgovino,ko se je vračala iz službe. "Se spomnis,ko sem ti pripovedoval restavracijo," čez HliŠ-Thirion o moji teti,po mamini strani,ki živi v Avstraliji?^ boš verjela,a prav ta teta me je povabila na izlet v Avstralijo.Ona vse plača,baje ima popust,ker je njen mož zaposlen na letališču."" Vojko je bil ves razburjen in Nataša se je pridružila njegovi navdušenosti. "Joj,kakšna edinstvena priložnost. Skoda,da tudi jaz nimam kakšne take tete, "je smehljaje dejala. Dolgo sta se pogovarjala o tej daljni deželi,dokler se ni končno Nataša nekoliko zresnila in ga je vprašala: "Pa najini načrti?" "Nespremenjeni,moja mala.Poročila se bova septembra,kot zmenjeno." Nasmehnila sta se in se napotila proti jezeru. Greva na pečenko v je predlagal Vojko.Veselo sta stekla park. Nataša si je še enkrat pogladila čelo in vstala. "Spomini," si je zamrmrala in ugasnila televizijo. "Vedno mislim samo na njega.Kje je zdaj? Zakaj nič več ne piše? Kako me je lahko tako hitro pozabil? September je že za nami,kmalu bo zapadel sneg,od tebe pa nobene pošte...Tudi tvoji starši ne vedo kje si in kaj počneš..." Tako je mrmrala Nataša in spet se je pričela jokati.Nekdo je pozvonil,a ker je bilo že pozno,sploh ni sla odpret.A ker je neznani obiskovalec le še vztrajal,se je Nataša počasi odpravila proti vratom. "Kdo je?" je tiho vprašala,a odgovora ni dobila nobenega.Pogledala je skozi kljucavnico ,a videla je le eno temno moško hlacnico. Spet je pozvonilo. "Pa oglasite se,če hočete,da vam odprem.Kdo je??" "Kenguru iz Avstralije, "ji je odgovoril znani glas.V želodcu jo je nekaj vg-riznilo,v glavi se ji je zavrtelo,na stežaj je odprla vrata. "Ti! Kako si drzneš,kako si sploh upaš,po vsem tem času,izginil si kot kak falot! " "Lahko vstopim?" je Vojko tiho vprašal in tako prekinil njen besedni napad. Potem se je malo nasmehnil in dejal: "Joj,kako smešna si,objokana in rdeča si od jeze.. " Najraje bi ga klofutnila,a je prav takrat opazila debelo krasto na njegovem celu.Roka ji je sama od sebe skočila kot puščica in pobožala mu je krasto.Vojko jo je zagrabil za roko in si stisnil njene trepetajoče prste na vroča lica. "Oh,moja draga Nataša,se vedno me imaš rada,kajne?Ustavil sem se pri Marjani,nisem te hotel presenetiti,misleč , da imaš morda že drugega fanta." Sedla sta na toplo preprogo, zavrtela je ploščo in se skušala pomiriti,a ni slo.Debele solze so ji tekle po licih in on jih je s poljubi odstranjeval. "Vojko,si se res vrnil k meni? Me imas še vedno rad?Pa zakaj si potem ostal v tuj i nI. tako dolgo? Zakaj nam nisi pi-sal?Ali si se tepel?" V objemu sta sedela na tleh,in Vojko je govoril.Res grozno potovanje je imel,a največ si je bil sam kriv,ker je bil preveč radoveden in neizkušen. Pripovedoval je,kako je bilo v Avstraliji čudovito.Se nikoli prej ni videl toliko prekrasnih živali in rastlin,pa neskončne obale,in goščave,to je bilo res vredno njegovega izleta.Teta je imela enega sina,ki je kar dobro obvladal slovenščino in tako sta bratranca kmalu postale-velika prijatelja.Kmalu je Peter zaupal,da hoče pobegniti v Kanado,ker se doma ne razumejo,ker se počuti kot v kletki,ker starša pričakujeta preveč od njega,on pa si zeli le mirnega življenja. "Veš,Vojko,veliko staršev,ki so se rodili nekje daleč,v tuj j.ni, preveč zahteva od nas,ki smo tukaj rojeni in ki poznamo življenje le v tej domovini.Jaz se ne maram več prepirati,zato grem s trebuhom za kruhom in svobodo." Vojko se je bil odločil,da bo bratranca spremljal v Kanado,mu pomagal prve tedne,da si najde službo in stanovanje,nato pa ga bo zapustil in se vrnil v Jugoslavijo. Zato je prodal fotoaparat in zlato verižico in si kupil letalsko karto. Ko je Vojko tako pripovedoval, so se mu oči pričele zapirati;utrujenost ga je kmalu premagala. "Veš,šel sem s Petrom delat v rudnik, ker sem ti hotel kupiti velik prstan... pa se je ravno takrat moral tunel zrušiti na nas... zmečkalo mi je stopalo... Me imaš se vseeno rada?" Ni slišal njenega odgovora, zdaj je res zaspal v njenem toplem naročju .Nežno ga je položila na tla in telefonirala njegovim starsem. "Kar pri tebi naj spi,saj tam je na varnem," je rekla gospa Kranc,"a zjutraj ga zgodaj spravi domov,da ga sosedi ne vidijo.Drugače te bo pred poroko spravil na slab glas,ta naš falot..." Pavla Gruden: MOLČEČA PESEM Pomisleki na poezijo mi zapirajo oci. Globoko v meni pesem zatrepeče. K ustnicam je ni. Groza pred osamelostjo nazaj v notranjost mi jo vleče. Saj, rada bi se naslonila na sočutje sočloveka za navidezno vsaj srečo. . . Tako pa mučno spi. Iztirjeno človeštvo Ljubezni je prižgalo svečo. *********************************** ...(Jamica domača -in polje., k o v/t ač.am u k tebi nazaj, ti meni edina <6i 4leda, zdi.nl prijazni 6 i knaj. K IZ AVSTRALSKE LIRIKE^ BERT pribac9M-.LU).(UNSW) j V celoti je avstralska, ooezija ziva.zdra va in pozitivna,kar se ne more reci za ameriško ali anpleško in celo evropsko.To zdravost lahko pripisujemo dejstvu,da dobiva Avstralija svoj narodni značaj,da se ODaja z izsledki Evrope in pa s pogostimi in močnimi duhovnimi in trpovskimi stiki z bližnjo Azijo.Tudi se kahko reče,da tiranija družbe in njenih ustanov Še ni tako ostra in nečloveška kot drupod po svetu. Individualnost avstralskepa človeka je pač močna in skoraj neokrnjena,stik s prirodo pogosten in intenziven,ljudje se oblasti ne boiiio in je ne sooštujejo kot v Evropi ali Aziji,ampak jo jemljejo kot nekaj nujnega. Nevarnost pa obstaja v premočnem prilivu tujepa .predvsem ameriskepa in japonskega kapitala in pa tudi priliva neofašističnih idei iz povojne Evrope. Zato je prav protest avantgardističnih pesnikov .posledica negativnih vplivov tuje pa kapitala in totalitarnih idej in pa novih zaskrbljujočih smeri v avstralski kulturi in politiki.Tak protest je seveda izbral svobodne pesnis-ke oblike .lokalne prisoodobe in sodobne izrazne in vsebinske prvine. KATH WALKER je avstralska domorodna pesnica.Rodila se je v tridesetih letih na Strandbroke Islandu v Oueenslandu.Svoje odraslo življenje ie začela kot služkinja, čeDrav ie hotela postati bolničarka,a zaradi niene črne barve je šole niso spreje le.V času vojne se je izučila za telefoni-stkinjo in po vojni za stenoprafkinjo. Zdaj živi v Brisbanu,je poročena in ima tri otroke. 1970. leta jo je an pleska kraljica počastila z redom MBE (častno državljanstvo britanskepa imperija) .Kath Walker je zaslovela z zbirko The Dawn is at hand (Zora prihaja) , (1967) ,čeprav je 1963. izdala zbirko We are poinp (Gremo) . Pred nekaj meseci je izjavila,da bo iz protesta proti apatiji črnih plemen in pa zavoljo počasnosti vladnih reform,ki naj bi črne ljudi dvipnile iz zaostalosti in si-romasnosti,zapustila za vedno Avstralijo. t Kath Walker: DAROVI Prinesel ti bom ljubezni, je dejal zaljubljeni fant, v veselo luč,da bo plesala v tvojih črnih oceh- in obeske ti prinesem, izrezane iz belih kosti,ter pestro perje papig, da bodo okras v tvojih laseh. Toda ona je le zmignila z glavo... j Glej,otroka ti dam v narocje;ji je dejal, ki postane vodnik plemena in obl kom ukaže dež, in se pesmi sestavim o tebi, da vsa plemena na svojih nestalnih poteh jih bodo pela iz veka v vek. v Toda ona je odkimala z očmi... Glej »prinesem ti tihe mesečine nad jezero in ukradem zate petje vseh ptic ter z neba sklatim polno zvezd za te; svetlo mavrico ti položim v roke. Ne,je dejala, prinesi mi le sladkih zelišč izpod senčnih dreves. (Prevedel B.Pribac) Kath Walker: VERZI Na vseh naših poteh .bratje, smo se potegovali za pošteno enakost „ ljudi. Potrpite, kajti v grob kamor končno premo tam smo si beli in črni vsi bratje s Drstio! ** Abstraktne slike so v modi zdaj: kam merijo njih tvorci, razloži naj kdor ve? Pokveke! Divjaki mi ze davno v jamah smo bolje slikali kot vi. ** Kath Walker je črna pesnica Avstralije,ki je prva uspela iz svojega rodu ujeti v rime in ritem življenje črnih domačinov. (nadaljevanje orihodnjic) NAS MAESTRO (Nadaljevanje) Misli mi postanejo kot razjarjene mravlje.V žilah mi zavalovi jeza.Preklinjam Ameriko.Toliko slabega prihaja iz te dežele. Samo nasilstvo.Filmi,časopisi,televizija: polni grozotnega človeškega divjanja. Val nasilja se ze razliva preko Avstralije. Čutim sovraštvo zapuščenih otrok do starejše generacije,ki dovoli,da otroci odraščajo brez ljubezni in discipline.Tako doma in v šoli. Strah mi je preplavil razum.Vendar ostanem mirna.Prepričana sem,da trije ostareli ljudje niso kos šestim podivjanim najstnikom. Dekle zraven mene zašepeta ianticu poleg nje: "Zdaj je čas,da jih zgrabimo." Gospe Angeli,Medvenovi prijateljici, ki stoji tik mene,zašepetam skozi zobe,kaj je punca rekla mulcu .Medven .izredno dobrega sluha,ujame moje besede. Obkolijo nas.Merijo po Angelini in moji torbici in Medvenovih žepih. Zdaj bo hudič, si mislim. Sest smrkavcev .razpoloženih za pretep in rop,kaj lahko premaga tri mlajše ljudi.Kaj ne bi ukrotili tri ostarele? Krog okrog nas postaja vse ožji.S ceste ni slišati prometa.Da bi se od nekje prikazal stražnik sploh ni upati." Medvena ni več spoznati.S pestjo tako udari po bližnji pločevinasti plošči v okviru na zidu,da se ta upogne.reklamni napis na njej zveriži.pločevina pa zazveni kot ogromen gong.Na misel mi pride gong filmskega podjetja Arthur Rank. Krmežljav prodajalec voznih listkov, namesto da bi zgrabil telefon in poklical" policijo,zapre okence in se potuhne,kot da ga ni. Medven je smatral,da bo z udarcem po pločevini pritegnil njegovo pozornost -pa nič.Ta je pač postopil kot se mu je zdelo najbolj pametno.Današnji ljudje prestopijo ranjenca ali mrliča na pločniku in nadaljujejo svojo pot.Dobro sočloveka jim ni več mar.Tuja nesreča se nikogar vec ne tiče.Svet postaja vse manjši,ljudje pa vedno bolj vsaksebi. Krog okrog nas treh postaja ožji. Angela,gospa sedemdesetih let se samo smehlja.V meni kri vre,toda pamet mi narekuje naj ostanem mirna.Mislim na MEDVEN. Pavla Gruden Medvenovo pest.Tak udarec pri osmih križih bi mu moral poškodovati roko.Njemu pa nič - le meni se zdi,da ga bodo podivjani smrkavci zdaj,zdaj zgrabili kot sestradani levi kristjana v areni. Oprezno se ozrem proti cesti.Razen nas treh in šestih mladih razbojnikov »nikjer žive duše.Da bi vsaj od nekje priro-potal mlekar.Sydney spi. Čudno .resnično in skoraj tragikomično. Človek se spomni na Boga kadar je v stiski.Kličem Ga na pomoč .istočasno pa mislim,da bi mi zdaj hudičevo dobro prišel nož na vzmet - tako pač kot prikazuje televizor.Se danes sem prepričana,da bi ga uporabila brez kakršne milosti, če bi ga le imela.Moje življenje mi je bolj milo kot vse drugo. Spomnim se na vojno in na obraz,ki so ga razpraskali moji dolgi,kot žeblji trdi nohti.Pa sem jih bila ravno prejšnjega dne porezala. Nebo je še vedno sivo .sonce se vedno za morjem. V misel se mi vrine Salvador Dali. Pred očmi mi je njegova slika o času. Mineva kakor polž,in kakor polž je zalepljen za vse. Zazdi se mi,da je čas človeku največji prijatelj ali pa tudi največji sovražnik. Popolnoma obstal je.Od nikjer nikogar. Niti mlekarja,niti stražnika,niti potnikov. Le sest mladih , krvoločnih volkov proti trem,še pred par trenutki nie slabega slutečim ljudem. Gledam v Medvena,gledam v Angelo. Njene ustnice se počasi raztezajo v nasmeh. Zdi se mi,da so obtežene s svincem. Medvenove roke pa se premikajo kakor v groznih sanjah korak,ki nikamor ne prispe. Njegov jopic odplava nekam proti tlom. Naenkrat preseka tišino in me zdrami strašansko rjovenje iz njegovih prsi; rjovenje pred katerim bi celo lev obstal kot vkopan. Kot da sem v kinu7 vsa zagledana v izredno napet prizor .Mišice njegovih laktov se bočijo in napenjajo,da ne morem verjeti svojim ocem... Portal semenisča za ljubljansko stolnico... Pred mano vstajata Herkules in Atlas.Držita Angelino in moje življenje. Vse je zdaj odvisno od moči v Medvenovih rokah. (dalje prihodnjič) * * * this world When I was fourteen my world was green. When I was twenty one all of my dreams were undone. When I was twenty four the whole world was sore. There were humans guilty of genocide. There was womanhood deprived of all pride. There were spineless men,and children for sale, abortions, extortions, black-markets and racketeers. Political wheelers and dealers with gangsters and peers, and there was the world awash with innocent tears. The continent of The Holy Ghost was the last post of hope, ...and here am I: a D.P.,a no., a refugee, and a wog - in the book of words not even a working dog -which rose to the status of a naturalised Australian from a hammed-in battler and patronised settler marked with a foreign accent and alien name in this land bereft of visions, wisdom, shame and firm stand - and the world is still the same. * * * Paula Gruden born 1921 in Ljubljana, Slovenia r Paula GRUDEN # * * * * * * * * * * * * * ^ * ^ * * * * * * * * * ^ * ^ * * * * * * * FATHERS DAY * * * * * * Saturday, 5th of September, 7pm at our* * * J premises, Lot 45, Ferrers Rd. Horsley £ J Park.Reservations necessary. £ £ A special day for fathers: free en'ran-f £ ce,short programme including our £ £ children as well as our special guests f } of the evening: folcloric dance group * from the JUGAL Club. OČETOVSKI DAN t V soboto, 5. septembra,ob 7. zvečer v £ naših prostorih,Lot 45 Ferrers Rd., * Horsley Park.Rezervacije so obvezne. £ Poseben dan za očete: prost vstop, * kratek spored vključno z našimi otroci * in posebnimi gosti večera ^folklorna * plesna skupina kluba JUGAL. * *************************************** X * * Če ste morebiti pozabili poravnati vašo* $ članarino, dovolite nam, da vas spomnimciI * da je zadnji čas za to pred l.sept. lil t ************* * *********** ************** ^ TULIP FESTIVAL at Bowral with a bus from Horsley Park on Sunday, 4th October $10 per adult,$4 per child includes: return bus fare,barbecued steak and salad,and a lot of free fun. For bookings and further information please contact Mr. Ivan Kocelj on ph.No. 623 5653,evenings. FESTIVAL TULIPANOV v Bowralu z avtobusom iz Horsley Parka v nedeljo 4.oktobra $10 za odrasle, $4 za otroke. V to je všteta povratna vožnja,meso z žara,s solato, in prijeten družabni dan. Za rezervacije in informacije kličite Ivana Koželja ob večerih na tel. 623 5653. ************************************** *~ -PISALI STE.- Spoštovani g.Zohar! Pošiljam Vam naročnino za Avstralskega Slovenca. Sprejeli smo tudi Vaše pismo. Hvala. Vabite nas, da bi kaj napisali za časopis. Zaenkrat sva z možem neaktivna člana Slovenskega društva Planica iz Wollongon-ga in tako nimava ne novic, ne gradiva za pisati. Pred kratkim sva se vrnila z dopusta doma v Tolminu. Imela sva Šest lepih in sončnih tednov .Videla sva našo Soško dolino,ki se je prebujala iz zimskega spanja. Bila je pomlad. Pomlad ne samo v naravi ampak tudi v naših srcih. Prilagam Vam pesmico, ki jo je napisala 9 letna Nataša Oblešcak. Mogoče boste lahko uporabili dve pesmi od moje prijateljice iz mladih let. Bilo bi mi v veliko veselje. Lepe pozdrave, Marta Oblešcak --23 NA^ OBISKU (Nataša Oblešcak) Prišla je teta lepa iz daljne Avstralije, kjer kengurujev četa in lepih rožic zarje. Prišel je tudi stric Andrej, ki padel je z drevesa, visoko iz neznanih vej, še nižje kot nebesa. ** Hvala za Vase pismo,Marta in za prida* ne pesmice.Še posebej pa hvala mladi Nataši,ki se je potrudila in je zlözila tako lepo pesmico. Tudi ostali dve pesmi boste našli na teh straneh. Veseli bomo,če nam še kdaj kaj pošljete. SLOVENIJA JE SEDAJ NAJBLIŽJA 10 LET Z AVSTRALIJO 1970 — 1980 DVAKRAT NA TEDEN JAT-ov DC-10-30 NA LINIJI V AVSTRALIJO ! Cena povratnih kart do Ljubljane je od $1507 do $1758, kar odvisi od časa kdaj odpotujete in se vrnete. Avion JAT-a odhaja vsako sredo in nedeljo ob 12.10 iz SYDNEY-a ob 14.30 iz MELBOURNE-a Prihod v LJUBLJANO v ponedeljek in vsak četrtek ob 09.40 uri. Povratek iz LJUBLJANE vsak ponedeljek in petek ob 19.40 uri In prispe vsako sredo in nedeljo ob 07.10 v MELBOURNE ob 09.30 v SYDNEY PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNE J ŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO PiOTOVALNO AGENCIJO ALI NA SYDNEY: 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000, TEL. 221-2899, 221-2199 MELBOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE 3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032 ATLANTIS ISKANJE Zalivski tok ki zdai opreva ev-roDske obale,bi potem takem moral biti blokiran z Atlantisom. Po Muckovem ugibanju bi velike oceanske reke Atlantisu zagotovile primerno klimo v kateri bi se lahko razvijala visoka civilizacija. Muck je smatral.da je zveza med Atlantisom in Zalivskim tokom odgovor na zagonetne navade parjenja evropskih jegulj .Jegulje , ki zagledajo svet v sargaŠ-kem morju jugozahodno od Azorskih otokov, plavajo po Zalivskem toku cela tri leta do Evrope,kjer potem nadaljujejo svojo pot £or po sladkovodnih rekah in tokih Po kakšnih 10 do 15 letih se vrnejo nazaj v sargasko morje Doskrbet za svoj zarod. Zakai se jegulje podajo na takšno dolgo in nevarno pot?Zato,pravi Muck,ker takrat,ko so bili njihovi instikti ustvarjeni, so bile sladkovodne reke Atlantisa zelo blizu,kar je ščitilo evropske jegulje pred morskimi sovražniki. Z instinktivno slepoto jegulje nadaljujejo svojo pot po Zalivskem toku tudi potem,ko ie Atlantis že dolgo izginil. Muck vidi tudi veze,katere so bile možne med Starim in Novim svetom prejco Atlantisa z njegovo centralno pozicijo.Se najbolj preseneča podobnost med egiptovskimi piramidami in tistimi v Srednji in južni Ameriki.Prav tako so presenetljive zveze med španskimi Baski Maya Indijanci,ki so zgradili večino piramid v Novem svetu.Ceorav je jezik Baskov edinstven Muck piše o baskovskem misijonarju,ki je bil silno presenečen ob odkritju,da ga je neko osamljeno pleme čistokrvnih Mayev v Gvatemali popolnoma dobro razumelo,ko je govoril v baskovskem jeziku.Tako to pleme,kot Baski v Španiji,so uporabljali podobne palice za rahljanje zemlje pred setvijo.Pelota,znana baskovska igra,ki jo igrajo v skupinah po dva igralca z majhno tfdo žogico,je praktično povsem podobna oriljublienemu športu mehiških Indijancev, kot so to opisali španski osvajalci. Ce je morje zalilo Atlantis,kot je že Plato pisal,ali^je že kdo poskusil najti izgubljeni otoški kontinent pod valovi? Zahvaljujoč oceanografiji,imamo zdaj precej točno sliko oceanskega dna: Atlantik je razdeljen v dva dela med skoraj tri kilometre visokim orebenom.ki se razteza med IN PRIMERJANJE PODOBNOSTI Islandom in Antarktiko.V bližini azorskega otočja se ta greben spremeni v masivno izboklino .skoraj 400 km široko od vzhoda do zahoda in 1091 km dolgo verigo podvodnih vzpetin vulkanskega izvora proti severu .Nekatere od teh vzpetin štrlijo iz vode.To so Azorski otoki.Velikost in oblika teh podvodnih azorskih planot se neverjetno ujema s Platonovimi opisi Atlantika. Muck nas zatem popelje s svojim razmišljanjem na obalo severne Amerike,v bližino Charlestona v južni Karolini.Tu so leta 1930 z raziskovanjem iz zraka odkrili topografsko sliko podobno bojišču.Okrog 3000 okroglih in ovalnih kraterjev zaznamuje pokrajino.Kar je pri tem najboli važno, je to, da ima večina teh lukeni znamenja od udarca na svoji jugovzhodni strani, kar je po Muckovem mišljenju dober dokaz, da so skale,ki so napravile te luknje, priletele iz severozapadne strani neba. Te luknje v Karolini so malenkostne v primerjavi z dvema ogromnima vdrtina-ma nekoliko dalje ob obali.Ti dve vdrtini, znani kot portoriški jarek,sta 9 km globo--ki in 717,000 km2 Široki .Kaj je napravilo te in druge ogromne vdrtine na oceanskem dnu?Plato omenja ''deviacijo zvezdnih smeri in njihovo ognjeno uničenje vsega na tem svetu." Muck zaključuje,,da bi bi deviant-na zvezda mogla biti asteroid .verjetno iz Adonisove skupine zvezd,ki krožijo okoli sonca v nevarno eksentričnih orbitah. Muck je vsiljivca poimenoval Asteroid A. Iz severnozapadne strani neba,je ta Asteroid A priletel kot neka ogromna raketa. Muck računa,da je moral ta vsemirski monster meriti najmanj 10 km v premeru. y V višini 400 krr je Asteroid A za- čel oddajati rdeč žarek gorečega vodika. Za seboj je vlekel 30 - 50 km dolg rep gorečih plinov.V ^dveh minutah je prišel v naj gostejši del naše atmosfere in eksplodiral. Dva dela ,vsak težak po nekaj tisoč milijonov ton sta padla v morje in tako ustvarite ortoriski jarek.Manjši deli so se pa zapičili v zemljo v Karolini. (dalje prihodnjič) by PAULA GRUDEN ACROSS THE BRIDGE OF LOVE Looking at the ways of our civilization I can not help but feel sorry for the youth of today.Of course I know that not all are going the same way,that is,away from what is good for the life of human beings.I keep asking myself,how can a young person learn the real values when the parents are primarily after the material gains while neglecting not only their own spirit but also the inner growth of their children. How can we, the adults .expect that the children find the wisdom of love all by themselves? Parents have less and less time for children.To some parents children are pests,to others they are pets.It appears that they are two different species of human beings. Self-love is taught as it ought not to be taught. A child allowed to do everything he wants,will never learn to control his desires . Children who get all their wants satisfied shall never know what they need.They shall never learn the difference between luxury and necessity. Let us look at another problem:sex and love.Even adults don't know the difference between the two. Sex is a biological drive,love is a spiritual need. Sexual relationships are more often than not without respect between partners. There is no love without respect. There is no lastingly enjoyable sex without love and respect. How are the children to learn all this,when parents don't love,don't respect, and don't desire one another any more,yet still exploit each the sexual desire of the other while at the same time, they have no respect for one arMother? Children living in such atmosphere can never learn self-love and self-respect, which can not exist one without the other0 Children who never have to do anything for themselves shall never learn the meaning of self-help .People who can't help themselves,can not help others. Self-help is self-respect, and self-respect is self-love. Why to-day there are so many teen-age drug users?They are running away from themselves because they don't know how to help themselves.They are running from their unknown self. Quite consciously they are on a destructive course. Who loves me,they say.My parents don't,is their conclusion owing lo the fact that parents are too busy making money instead of shoving interest in the proper upbringing of their children. Too many,far too many parents are making the mistake of flooding their offspring with expensive gifts thinking that gifts are the way of showing love. Can a child really believe that he is loved,when his most tender years are spent on the street waiting for one of the parents to come home,so that he may enter the house? Can a child really believe that he is loved while spending most of the day in the house of a woman that looks after children but does not care to give them love and kindness?All she cares is to make a few dollars on the side. How can a child believe that he is loved if parents don't have time for him not even over the week-end? The greatest victim of the society today are the loveless children.lt is easy to criticize the youth,even easier to criticize the parents.But the easiest thing •f all is to criticize the society. Society changes,so we say. The biggest question is: does society change people,or are people the ones that change the society? The society begins at home.At home within the family is the cause of today's lost youth. Compassion , love and understanding begin at home.From parent to child,and then only in years to come from child to parent. When we speak in derogatory terms of our youth .pointing at symptoms of selfdestruction, do we ever ask ourselves where is the cause of their antisocial behaviour? (To be continued) NOVICE IZ DOMOVINE OSKRUNJENI SPOMENIKI NA TRŽAŠKEM SPET BOHINJSKI SIR Neznanci so spet oskrunili partizanske spomenike po naseljih tržaškega Krasa. Protislovenski sramotilni napisi in kljukasti krizi so se pojavili na spomeniku bazoviškim junakom,ki je bil tokrat oskrunjen že devetič.na spomenikih padlim borcem v Bazovici, Gropadi, Proseku in Bepentaboru. Poleg tega so neznanci po-mazali s črnilom tudi slovenski napis na dvojezični tabli pred vasjo Bane. ODKRITJE RUDNINE RUTILA Blizu Prilepa so odkrili nahajališče rutila,zelo redke titanove rudnine.Na svetu ga je zelo malo,v Evropi ga doslej se niso našli. Za zdaj se niso natanko ugotovili, kolikšne so zaloge,kaze pa,da jih je dovolj za nekajletno izkoriščanje. Iz rutila navadno pridobivajo titanovo belilo,ki je potrebno skoraj vsem industrijskim vejam. *** RIBOLOV PO PREDPISIH Pogoje pod katerimi se smejo opravljati podvodne aktivnosti določa Pravilnik o podvodnih aktivnostih v obalnem morju SFRJ.po pravilih mora biti vsak potapljač clan enega od društev.Slovenska društva imajo sedeže v I,jubljani,Mariboru,Celju, Trbovljah,Novem mestu,Kranju,Gorici,Tolminu .Piranu, Kopru in na Bledu.V njihovi pristojnosti je usposabljanje mlajših kakor tudi starejših potapljačev, samostojne potapljače in inštruktorje usposabljajo republiške oziroma pokrajinske zveze,za usposabljanje starejših inštruktorjev pa skrbi Jugoslovanska zveza potapljačev.Ustrezno s kategorijami potapljačev je v pravilniku tudi določeno,do katere globine in kako se smejo posamezniki potapljati. Pravilnik določa tudi območje,kjer je potapljanje dovoljeno. Za podvodni ribolov potrebIje potapljač dnevno ribolovno dovoljenje, ki ga je moč dobiti v turistični agenciji,luski kapetaniji ali na občini.V V enem dnevu sme podvodni ribic ujeti največ 5kg rib oziroma drugih podvodnih živali.Uporablja lahko samo eno podvodno puško brez eksplozivnega polnjenja.Osebe mlajše od 16 let ne smejo loviti ood vodo. Po treh letih bo po trgovinah spet naprodaj znani bohinjski sir,ki ga bo izdelovala Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v svoji sirarni. Zaradi številnih težav in ko jim je se razneslo parni kotel,so sirarno pred tremi leti zaprli. Pole g drugih mlečnih izdelkov so tedaj delali tri vrste sira.Bilo ga je za okoli sto ton na leto. V sirarni so znova zaceli z delom 25. maja,hlebi pa pridejo v prodajo ta mesec. Med tem časom je namreč zadrugi,ki ima 100 zaposlenih,uspelo,da je za obnovo in dokončanje potrebnih del zbrala deset milijonov dinarjev. Zadruga zdruzuje zago, mizarstvo .trgovino in kmetijstvo. Zdaj delajo v sirarni le emen-talec,kar je bohinjski sir od nekdaj bil. Na leto bodo naredili okrog 150 do 180 ton sira.Da sira ne bi mogli prodati,se jim ni treba bati.Bohinjski sir si je povsod ustvaril dobro ime. Da je sirarski kotel poln,potrebujejo 5.000 litrov mleka.Iz tega narede sedem hlebov,vsak od njih pa tehta od 60 do 65 kg.V obeh bohinjskih dolinah od Nomnia.pa s Koprivnikom in Gorjušami namolžejo približno 1,600.000 litrov mleka na leto.Prej,ko je sirarna mirovala so mle ko vozili v Kranj. *** VIŠJE cene moke Zvezni izvršni svet je določil višje cene psenične moke in jih uskladil s ceno pšenice. Slovenski izvršni svet bo s kompenzacijami zagotovil,da se cene osnovnih vrst kruha do konca septembra ne bodo spremenile *** ŠE ENO POSOJILO Tri kuvajtske investicijske družbe so Narodni banki Jugoslavije odobrile posojilo 250 milijonov dolarjev,ki ga bomo uporabili za uresničevanje stabilizacijskega programa. ZUNANJI MINISTRI Evropskega Gospodarskega sveta so potrdili predlog o povečanju kontigenta za izvoz naše govedine v dežele evropske gospodarske skupnosti. NOVICE iz domovine Stevan Jugoslavija je 15. avgusta onemela v vseljudskem žalovanju: v Novem Sadu se je posled-njii poslovila od Stevana Do-ronjsltega, revolucionarja, družbenopolitičnega delavca in komunista, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. Stevan Doronjski je umrl po daljši bolezni 13. avgusta v starosti 62 let. V svojih poslovilnih besedah je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher dejal: »Človek, ki je mladostni zanos, nadarjenost in moč borca, človeško plemenitost in svojo človekoljubnost žrtvoval zgodovinskemu poslanstvu delavskega gibanja, jbo živel v dejanjih, kijih je to gibanje ustvarilo in jih še ustvarja.« Predsednik predsedstva SAP Vojvodine Radovan Vlajkovič pa je med drugim rekel: » Tovariš Doronjski je iz tiste plejade revolucionarjev, ki jih krasita zanos in ustvarjalna misel. Ni se prepuščal samozadovoljstvu — vedno je bil predvsem član partije.« O liku Stevana Doronjskega zgovorno pričajo tudi besede njegovih sodelavcev, pretresenih ob njegovi smrti. Tako je Dušan Alimpič dejal: »Bil je voditelj z izjemnimi lastnostmi, zagnan in izkušen borec, pripadnik Titove generacije revolucionarjev. Steva se je tako kot mnogi drugi kadri razvijal in rasel pod Titovim vodstvom. Doronjski je bil član partije že leta 1939, v tistih časih pa so se morali mladinci, skojevci, dolgo potrjevati v praksi, v akciji, da bi postali člani avantgarde delavskega razreda.« Delavskemu razredu je Stevan Doronjski služil vse svoje življenje, tudi zadnja leta, ko ga je že pestila bolezen, Ljupčo Arso v je o njem rekel: » Velikanski je njegov prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja in uresničevanja vloge ZKJ i' naši družbi, k poglabljanju bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, pa tudi k utrditvi neodvisnosti naše države in uveljavitvi neuvrščene zunanje politike.« Franc Šetinc je poudaril, da je Stevan nanj napravil poseben vtis s svojo vedrino, ki jo je znal tudi v kritičnih trenutkih prenašati na sodelavce: »Ljudi je znal pridobiti tudi s svojo odkritostjo, in sicer ne le do človeka, temveč tudi do zamisli, mnenj in kritik. Bil je nasprotnik dogmatizma, znal pa je tudi spodbujati h kritičnemu razmišljanju.« Kako predan je bil revoluciji, povedo tudi besede, ki jih je Stevan Doronjski izrekel, ko so mu podelili red junaka socialističnega dela: »Revolucija je najboljši del mojega življenja. In tudi če to ne bi bil največji del, bi bil srečen, če bi lahko brez zadržkov dejal, da je revolucija moje življenje, moje prepričanje, moj prispevek, ki se mi je večkrat obrestoval...« (* Nedeljski dnevnik) PAPEŽ Janez Pavel II. je zapustil rimsko bolnišnico Gemelli, kjer se je zdravil po atentatu. Zdravniki pravijo, da bo po šestih tednih počitka lahko spet opravljal vse svoje dolžnosti. V SLOVENIJI smo v prvi polovici leta uresničili projekcijo devizne in plačilne bilance, vendar nekoliko nižje, kot je bilo načrtovano. Republiški izvršni svet je pozval tiste delovne organizacije ki svojih načrtov ne izpolnjujejo; da to v bodoče store. V LONDONU so podpisali pogodbo o sodelovanju pri gradnji tovarne v lvansradu, kjer bodo izdelovali terenska vozila land rover. Ta del Črne gore bo s tem v prv-j fazi'dobil tisoč novih delovnih mesi. APRILA so se cene nä drobno v Sloveniji povečale za 3,1 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa so bile višje za 48,9 odstotka. V prvih štirih mesecih letos so se cene povečale za 19,6 odstotka. GENERALNI sekretar OZN Kurt Waldheim se je med obiskom v Jugoslaviji s predstavniki naše vlade pogovarjal o ključnih problemih sveta ter poudaril ustvarjalno vlogo neuvrščenih, posebno Jugoslavije, pri reševanju mednarodnih zadev. SLOVENIJA se je poslovila od dveh uglednih družbenopolitičnih delavcev: umrla sta (oba v 72. letu življenja) dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodišča SRS, in dr. Jože Benigar, glavni tajnik skupnosti zdravstvenih zavodov Slovenije. • ZARADI težavnega plačilnobilanč-nega položaja bo po prvih ocenah ZIS letos uvoz nafte zmanjšal za okoli 875.000 ton, kar bi pomenilo linearno zmanjšanje porabe po republikah in pokrajinah za 5,7 odstotka. TRINAJSTEGA avgusta je Banja-luka z okolico spet doživela potres, ki je v epicentru imel jakost osme stopnje po Mcrcalliju. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, gmotna škoda je velika, stavbe, zgrajene po potresu 1969, pa so potres dobro prestale. V BRUSLJU se je predal policiji mo rilec Stojana Djeriča, uslužbenca našega veleposlaništva, Musa Hoti. Izročil je tudi pištolo, s katero jc storil terori stični zločin. ZASTRUPLJENO olje v Španiji-je do zdaj zahtevalo že 90 življenj, vsega skupaj pa je zbolelo 12.000 ljudi. Oblasti še naprej zasegajo velike količine nevarnega olja, ki so ga prodajali špekulanti. _ V SALVADORJU je od oktobra 19*79 izgubilo življenje skoraj 30.000 ljudi. Komisija za varstvo človekovih pravic v Srednji Ameriki poudarja da vJ 99 odstotkih primerov ne gre za upornike, ampak nedolžne civiliste, ki so jih likvidirale režimske sile. 4 4 4 ČLANI POZOR'!! ZADNJI ROK ZA PORAVNAVO ČLANARINE JE PRVI | | M ▼ ▼ "SEPTEMBER.BODITE TAKO DOBRI IN TO ČIMPREJ PORAVNAJTE !!! ▼ ▼ ▼ Joint Investment by Domestic and Foreign Producers The construction of a TV picture tube factory, the first of the kind in the country, is shortly beginning at Niš, one of the centres of the Yugoslav electronic industry. The factory is jointly being built by three Yugoslav TV manufacturers — EI, Elektronska Industrija from Niš, ISK.RA from Kranj, and RIZ from Zagreb, and by two foreign firms --Phillips from the Netherlands and CIECT from Rumania. The new factory will initially turn out 80,000 colour tubes for the requirements of the co-inves-tors in 1982. Especially interesting is the agreement between the Yugoslav partners and the Rumanian who will invest forty-nine percent of the necessary funds in the construction and equipping of the factory, whereas the Yugoslav partners will take part with the same percentage in the construction of a glass factory as part of CIECT. The Niš factory will turn out 600,000 colour TV picture tubes in 1985, when it goes into full operation. ISKRA EXPORTS TO OVER 60 COUNTRIES The Iskra composite organization of associated labour, one of the leading collectives in Yugoslavia's electrotechnical industry, has fulfilled its last year's export plan to the value of 120 million dollars (10 per cent more than in 1978), thus continuing to increase its export growth rate substantially. For the current year Iskra plans to increase its commodity exports by 20 per cent from 1979 to a value of 145 «million dollars. By effecting this year's export volume, Iskra's 30,000 workers may materialize fairly ambitious targets contained in the 1976—1980 medium-term plan. Between 1981 and 1983, Iskru should sell abroad a 500 million dollars worth of its products, so that ;its total exports for 1976— —1983 might reach 1000 million dollars. So far Iskra has contributed two per cent to the country's overall exports, and twenty per cent to Slovenia's total exports. Products turned out by this e-conomic organization sell in 60 countries: last year hall' the total deliveries from Iskra was directed to western markets, 27 per cent to developing countries, and 23 per cent to East European countries. Out of the 84 basic organizations ■associated with Iskra, the BOAL Telecommunications from Kranj effected the largest single volume >f exports. Last year the bulk of exports consisted of electronic products intended for industries or ither professional purpuses, whereas consumer goods accounted for »bout 10 per cent. Iskra's major buyers last year wen» those from the Federal Republic of Germany, Iraq, and Italy. The world market is understood to have the highest growth rates exactly in those provinces that Iskra has selected as its strategic targets, that is, the products for electronic data processing, automation processes, telecommunications, automobile electronics, and measuring deviccs. Iskra envisages its steady growth of exports to be able to include itself as efficiently as possible into the international division of labour, and to maintain its favourable balance in foreign trade. High growth rates in production and exports, and changes in the production pattern towards high-quality elements, also enable planning as high capital funds as 1000 million dinars this year. This year Iskra should effect a total revenue of 28,400 million dinars, or 23.2 per cent more than last year. In its development plans Iskra would invest an estimated 2400 million dinars this year, which is a certain increase relative to 1979 One of the primary strategic points it is emphasized at Iskra, will include changes in the production pattern and introduce the most up--to-date technology in the production of technical electronics, computers telecommunications, and variou; systems, and also in the field of engineering. Closely related to such plans are those providing for investments into development and. research activities, where about nine per cent of the total production worth would go up to the year 1985, as is planned. WITH "ALIN" ON THE WORLD MARKET The PIROT table works in the town of Pirot, Serbia, in which income is earned by over 250 workers and experts, rates as one of the stable organizations of associated labour in this part of Yugoslavia. This organization, SPOTLIGHT ETHIOPIAN NAMED JUGOSLAV Belgrade, the capital of Yugoslavia, recently acquired a dark-skinned inhabitant named Jugoslav. Maria Tsegeva, a young Ethiopian who arrived in Yugoslavia with a group of journalists from nonaligned countries, gave birth at the Gynecology and Obstetrics Clinic here to a boy. "In my country children are baptized Tito", said the happy mother when we visited her at the Park Hotel, where she is staying now that she has left the clinic and where the entire staff are at her service, especially the hostess, Natalija Ta-souac. "Since my first day on Yugoslav soil, I am showered with love and attenion, especially now", continued Maria Tsegeva. She added: "It is my wish also later to visit this beautiful country. That I shall always carry it within my heart is proved by the name Jugoslav that I have given my son." The happy mother has rejoiced not only Belgraders but also all Yugoslavs by her statement and her gesture. ★ ★★★★★★★★★-A- which is well-known ail over me world for its kitchen furniture, has long been manufacturing "Alin", an herb preparation used to strengthen the hair root, to prevent loss of hair, itch and dandruff. For its natural content, this preparation is widely popular not only in Yugoslavia but also abroad. Its efficacy is testified to by numerous letters addressed to the factory. Last year alone it sold at home and abroad over a million flasks of this hair-care preparation. In addition to "Alin Lotion" and "Alin Herb Shampoo", this working organization also manufactures the most up-to-date corrosin removal and corrosin protection medium, "An-tirost". According to the Director General of this organization, Ivan Minčev, production of this medium ran to over 40,000 litres last year alone. , * , - Se vam ne zdi, da ste že zadosti - Ah, dragi, prosila sem te za rožo in CENTRAL BRAKE SERVICE (SYDNEY) STROKOVNJAKI ZA ZAVORE IN PTY. LTD. SKLOPKE SYDNEY • BRISBANE • NEWCASTLE 261 PARRAMATTA RD., AUBURN 647 1700 AUBURN: 648 3399 261 Parramatta Road, Auburn CAMPERDOWN: 51 5421 112 Parramatta Rd.. > Camperdown > MANLY VALE: 949 2300 202 Condamine St., Manly Vale 1 NORTH SYDNEY: 437 6118 186 Willoughby Rd., > Crows Nest RUSHCUTTERS BAY: 33 4081 84 McLachlan Ave., Rushcutters Bay ST. LEONARDS: 43 4330 la Chandos St., St. Leonards TAREN POINT: 525 5200 16 Box Road, Taren Point STROKOVNJAKI ZA SAMOGIBNE PRENOSNIKE — A VT OMA TIC NE TR A NSM1SIJE • POSLI OPRAVLJENI V ISTEM DN EVU * BREZPLAČNO POBIRANJE IN DOSTAVA • POPRAVLJAMO VSE VRSTE MODELOV • NA DEBELO OSKRBUJEMO AVTOMOBILSKO OBRT • BRALCEM "AVSTRALSKEGA SLOVENCA", KI PREDLOŽIJO IZREZEK TEGA OGLASA. DAJEMO POSEBEN POPUST PRI CENI ZA OPRAVLJENA DELA. Kadar potrebujete naše usluge, nas lahko obiščete v katerikoli od naših •Jolavnic, ali pa povprašate za nasvet rojaka DARKA NEMANICa v aub.irnski ibhvnici na tel. 6471700. BRAKE & CLUTCH SPECIALIST o H AVTOM ATI C TRANSMISSION SPECIALIST ' • SAME DAL SERVICE • FREE PICK UP & DELIVERY REPAIRS & SERVICE TO ALL MAKES AND MODELS • REPAIRS & SERVICE TO ALL MAKES and MODELS • WHOLESALE SUPPLIERS TO THE AUTOMATIC-TRADE intiMniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiirrrmrvwiiiiiiiiiii.niiiiiiiiniiiiMiiimiii» .....................................................iura ü mm&mmw) 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 TEL. 728 1717 ZA SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS! HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. ŠKRABAN, Prop. '■miimimiiiiiiriiiiimiiiiitmiiiimiimmiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimiH Quality Concreting and Excavating FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING DOONSIDE Paving & Building Pty. ! Za usluge pokličiie I TONIJA ÖOLNARIÖ L. J PHONE: 625 4851 A.H. 636 9151 OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE -LICENCED BUILDER — ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA, Ltd. Slovenia with a friend Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pays to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from a range of fine red, white or sparkling wirres. Or try them all. Throw your own wine tasting at home with our special selection of two dozen wines. Varieties include Cviček, with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cabernet Sauvignon and 15% Shiraz Grapes. We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine for every occasion. If you buy by the pallet now, we offer free delivery to your club, shop or home. For orders phone (08) 295 1184, or Sydney distributor (02) 594911. Slovenia Special Binnings WHITE WINES Moselle Chenin Blanc Rhine Riesling Spatlese Rhine Riesling Riesling White Frontignan Altar Wine RED WINES Ros«. Lambrusco Cviček Claret Shiraz Hermitage Cabernet Sauvignon Cabernet Shiraz Special Bin SPARKLING WINES Haloski Biser (Pearl of Haloze: naturally fermented) Zagorski Biser (Pearl of Zagorje: naturally fermented) Biser of Istra (Pearl of Istra: naturally fermented) Rosse Spumantc Rosso Spumantc Slovenia Champagne Special Reserve Maxwell Mead (a wine made from fermented honey) Vintage Port 1974-75 Vintage Oloroso Sherry 1976 Vintage The sign of good service. JETSPRESS A unit of FLIGHT INTERNATIONAL PTY. LTD. (S.A.) Mayne Nickle* 107 Smith Tee . Adelaide. ? A. 5000 Tel: (08) 212 263C Slovenia, the wine to drink with friends ORENJEŠT. 1V KOMPAKTNIH H V kratkem času obstoja podjetja GORENJE PACIFIC PTY LTD, GORENJE vodi tudi na avstralskem tržišču v prodaji hladilnikov male Iitražedo300litrov, imenovanih COMPACT Tretinja vseh uvoženih hladilnikov v Avstralijo je iz GORENJA. Program GORENJA obsega enovratne hladilnike od 90 do 290 litrov, dvovratne hladilnike 250 litrov, supermarket 530 litrov, zamrzovalne omare in skrinje od 240 do 410 litrov. Proizvode PACIFIC by GORENJE DOBITE V VSEH pemembnejšjh prodajalnah sirom Avstralije. Dobro organizirana servisna mreža! by gorenje li^iiiiEil A LEGEND IN EUROPEAN EXCELLENCE v