23 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Samopodoba, naš zanesljivi avtopilot Edvard Kadič Zavod za napredne študije Delta V edno, kadar imamo opra vka s člo v ek om, imamo posredno ali neposredno opravka tudi z njegovo samopodobo. Ta ugotovitev na prvi pog led se v eda ni nič posebnega, sa j je samopodoba, torej zbirka predstav in pre- pričanj o sebi, del vsak ogar med nami. Uvod Ugoto vit e v pa dobi čisto dr ugačno t ežo sk ozi razume vanje, da je člo v ek med dr u- gim (ali predvsem) tudi bitje na vad. K o ob vsem hit enju in obv eznostih vsakdana naše življenje pre vzamejo na vade, pogosto zanemarimo moč in vpliv , ki ga ima samo- podoba za nas, naše odziv e in sporočila, ki jih za v estno in neza v edno odda jamo v ok olje. Če smo v vlogi učit elja, je pra v zanemarjanje vpliva samopodobe lahk o ključno za naše (ne)uspešno preda janje znanja naprej in odnose, ki jih imamo z našimi učenci oz. slušat elji. N a j se v eda do- dam, da je s tem neposredno povezan tako naš notranji mir, enako tudi naš neposre- dni vpliv na stres v delovnem okolju. Samopodoba Samopodoba ni neka j, kar bi nast alo čez noč in tudi ni neka j, kar bi lahk o čez noč spreminjali. Gre za preplet izkušenj, mnenj in znanj, ki jih nabiramo sk ozi ži- vljenje na eni strani, ter potencial, da se vse prej omenjeno po potrebi ali vzdržuje ali pa spreminja. Ključno vlogo pri sest a- vljanju naše samopodobe imajo t.i. vplivni »dr ugi«. T orej, naši st arši in dr užina, t a- koj za njimi pa je tukaj vloga vzgojiteljev, učit elje v , pri jat elje v medi je v in t ak o dalje. Za nekat ere vidik e je včasih do v olj tudi ena sama izkušnja (npr. neprijetna opaz- ka), za dr ug e je potrebno v eč let, da se p r i m e r n o u t r d i j o i n z a o k r o ž i j o t i s to, kar nato označimo z izrazom samopodoba. Za boljše razume vanje t ematik e se z a h i p dot aknimo ene od zanimiv ejših lastnosti 24 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba člo v ešk ega uma. K o člo v ek namreč vsa j enkrat preveri novo idejo (npr. kako po bližnjici priti do šole) in jo začasno sprej- me kot uporabno, jo najprej prevede v vibraci jsk o polje. N ato se vsakič, k o naleti na enak ali podoben problem, v zvezi s t em sproži jo misli in občutja, ka j bi bilo dobro storiti v danem trenutku. Ni po- trebno, da se točno spomnimo potrebnih ukrepo v . Do v olj je, da imamo občut ek o »ustreznem« odzivu. Če pot em t a isti ukrep oz. idejo uspešno izva jamo v ečkrat (torej, nek proces ali odziv vadimo), možgani razvijejo ustrezne povezave in ideja se tudi dobesedno zapiše v naše t elo. Možgani se med seboj po v ežejo na točno določen način. T ak o sčasoma (sk ozi utrje vanje) nastanejo navade, ki so v našem telesu tudi »fizično« zapisane. Navada – železna srajca N aše na vade so lahk o se v eda zelo k ori- stne. Primer uporabe takšne navade je, ko v dani situaciji najprej ne zmrznemo (zmrznjenje je namreč v edno prvi odziv na neznano situaci jo), t emv eč t ak oj ustrezno ukrepamo. T ak o, k ot smo na va jeni. Želja po takšnem ukrepanju je seveda glavni razlog, da imamo n pr . požar ne va je ipd. Pomagajo nam, da v trenutku, ko smo soočeni z izjemno situaci jo, ne izgubljamo časa s premišlje vanjem o možnostih (in celo tv egamo napačno odločit e v). Mora- mo ukrepati t ak oj in mogoče rešimo tudi življenja dr ugih. N a vade pa so lahk o tudi škodljive. In to kljub temu, da so nastale v dobri v eri in pričak o vanju o pozitivnem rezult atu v situaci jah. K o se v določenih situaci jah odzivamo neprimer no, to ne sproži samo neodobra vanja ok olice in po možnosti tudi kakšnih dr ugih sankci j, t emv eč pogosto še dodatno utrdi že t ak o očitno nesprejemljiv e po v eza v e našega odzivanja na dogodke. Kam torej v povedanem sodi naša samopodoba? Sodi v samo jedro našega življenja, do- življanja in upra vljanja z njim. Samopo- doba je kot nekakšen notranji pilot. Kot avtopilot. Ko je enkrat nastavljen, nas bo pripeljal na cilj, ne da bi bili posebej pozor ni nanj. V obdobjih, k o nas breme vsakdana dobesedno preplavi, upravljanje z našim življenjem prek o na vad v odi pra v ta naš avtopilot. Je izjemno zanesljiv in predvidljiv. Njegova predvidljivost odpira polje za prepoznavanje odklonov in po potrebi za njiho v o k orekci jo. Ima pa ome- njeni a vtopilot (naša samopodoba) še eno zanimiv o značilnost. Zelo je do vzet en za to, kako gledamo nanj, kako ga razumemo in dojemamo, kako se do njega obnaša- mo. Če ga dojemamo k ot nespretnega, g rdega in brez ustreznih znanj, nas bo sicer še vedno pripeljal do cilja. Vendar pa bodo na njego vi poti obtolčeni pra v vsi dimniki po strehah ok oliških st a vb med vzletanjem in pristajanjem, potniki v letalu bodo obupano zrli sk ozi okna in na tleh bodo vsi kričali nanj, da na j se že ust a vi. In na jhuje šele sledi. Zelo malo ljudi se bo še kda j želelo peljati z nami, si z nami deliti skupne trenutk e, doma ali v službi. Če pa nanj g ledamo k ot na spretnega, lepe- ga in strokovnega upravnika našega letala, je verjetnost, da bomo in mi in okolica z njim zado v oljni, v elik o, v elik o v ečja. Rosenthalov efekt Let a 1 979 je dr . R ober t R osent hal (U niv erza Harvard, kasneje U niv erza v Kalif or ni ji) izpeljal zanimivo raziskavo o vplivu sa- mopodobe na učence, ki jo v strok o vni literaturi poznamo tudi kot Pigmalionov oz. R osent halo v ef ekt. N a začetku šolsk ega leta je osnovnošolskim otrokom v osem- na jstih razredih dal izpolniti IQ t est. N ato je naključno izbral 20 % otrok in njiho vim učit eljem rek el, da je t est pri t eh otrocih ugotovil izjemne intelektualne sposobno- sti. In kakšne so bile posledice njego vih trdit e v? Otroci so brez inštr ukci j ali pomoči staršev izboljšali ocene, vedenje v razredu, celo IQ se jim je v tist em letu zvišal v eč k ot ostalim otrokom. Zgolj zato, ker je nekdo v erjel vanje in je to vplivalo na njiho v o samopodobo. Zgolj zato, ker so spreme- nili pogled na svojega avtopilota, so bili njiho vi rezult ati dr ugačni. S spremembo samopodobe se a vtomatično spremeni jo zaznave in s tem se spremeni tudi delo- vanje. Če otrok e spodbujamo, jim prizna- vamo uspehe in krepimo njiho v pog led nase (njiho v o samopodobo), bo njiho v o delo vanje bistv eno dr ugačno, boljše. Zaključek T udi če sami nismo bili deležni t akšnega odnosa, smo skozi razumevanje delovanja opisanih mehanizmo v dolžni spremeniti odnos t ak o do sebe k ot do dr ugih. N e mo- remo namreč spodbujati dr ugih, če nismo vajeni spodbujati sebe. In ne moremo biti blagi do dr ugih, če nismo va jeni biti blagi do sebe. Zaupajmo torej našemu pilotu (samopodobi), da nas bo v edno pri jetno, prijazno in varno pripeljal do cilja. Le tako bodo tudi dr ugi lahk o imeli zg led, kakšna samopodoba je edina pra va tudi za njiho- v o popoto vanje sk ozi življenje.