Iz državnega zbora.Kaj stanejo srednje in visoke šole? Omenjal sem zadnjič, koliko znašajo stroški za naučno ministerstvo. Tu sem spadajo tudi c. kr. gimnazije. Stroški za nemško gimnazijo v Celju znašajo n. pr. 26.645 fl. Mariborska gimnazija prizadeva 35.474 fl, v Gelovcu 36 612 fl., v Beljaku 24.546 fl, v Ljubljani 49.704 fl., v Novem mestu 24.175 fl. itd. Slovenskonemška gimnazija v Celju bi stala le 12.500 fl. Prva gimnazija v Gradcu 51.262 fl., druga ondi 39.654 fl. ild. Vseučilišče dunajsko stane nad 1 milijon gold. vsako leto, vseučilišče v Inomoslu 346.780 fl., v Gradcu 473.853 fl., vseučilišče v Pragi (nemško) 294.248 fl, vseučilišče v Pragi (eeško) 482.166 fl., v Lvovu 263.103 fl., v Krakovu 415.600 fl., v Cernovicah 145.100 fl., tehnična šola na Dunaju 319.800 fl., tehničnašotet v Gradcu 115.100 fl., nemška tehnična šola v Pragi 116.341 fl.. češka tehnična šola v Pragi 129.652 fl. itd. Vse visoke šole stanejo 4,128.597 fl., tri katoliške bogoslovske šole v Solnem gradu, Olomucu in na Dunaju 58.000 fl. Vse srednje šole (jimnazije in realke) 7,115.531 11. Naj še omenim, da ima vsak minister skupne plače 20.000 11., tako tudi predsednik najvjšjega računskega dvora. Iz tega že spoznate vsaj nekoliko, kam se spravljajo državni stroški. Predlogi in čast Dunaja. V seji dne 5. oktobra in naslednje dni je mnogo govornikov popisovalo bedo, v kaleri se nahajajo po letošnji povodnji in toči poškodovani prebivalci. Izmed naših poslancev so govorili gg.: dr. Gregorec, Pfeifer, Spinčie in Bianchini. Poslanci Povše, Robič in drugi so zahtevali, kakor že v zadnjem zasedanju, naj se spremeni postava z dne 28. marcija 1892 tako, da bo država mogla dajati vinogradnikom brezobrestnega posojila brez ozira na to, koliko daje. dežela. Poslanec Einspieler predlaga, naj se spremeni volilni red za Koroško, Berks pa, naj se prepove uvoz in prodaja umetnih vin in naj se ne iztirjavajo davki, koder so prepovedani živinski sejmi. Poslanec Treuinfels predlaga nasvet, naj se sestavi častno sodišče v državnem zboru, ki ima razsojevati, kako se ima dati zadoščenje razžaljenemu državnemu poslancu. Dvoboj bi bil izključen. Dipauli predlaga, naj se izdela jezikovna postava za celo državo. V seji dne 6. oktobra je dunajski župan dr. Lueger branil čast dunajskega mesta proti raznim napadom. Nekateri govorniki so namreč v prejšnjih dnevih očitali Dunajčanom, češ, da se ti niso skazali dosti usmiljenih ob easu zadnjih povodnjih nesreč. Neki židovski poslanec se je izrazil, da zlato dunajsko srce je postalo pločevinasto. Dr. Lueger je našteval tisočake in tisočake, katere so Dunajeani zbrali v pomoč po povodnji ponesrečenim, akoravno so dunajski židovi ovirali te zbirce. V svojem govoru je djal dunajski župan: »Ako se bodo povsodi vdomačila krščanska načela, potem ne bo treba ponesrečenim še le fmančnega rainistra prosili za podporo; država bo vsem brez prošnje pomagala«. Bog daj, da te čase še ml dočakamo! Škandal Iro-(Jregorig. V seji dne 7. oktobra je prodajal svojo modrost socijalni demokrat Schramel ter raed drugim izjavil: »Verskega poduka ni treba v šoli«. Krščanski socijalist Gregorig zakliče vmes: »Potem nastopi prostaljubezen«. Schonererjanec Iro pa zavpije proti Gregorigu: »Sodawasser pri Wimpergerju«. Te tri besedice, katerih pomen drugi poslanci niso razumeli, so Gregoriga gfozno razburile. Začel je Gregorig Irota zmerjati z »lumpom<: itd. Iro mu je nastavil že pest, da ga mahne za uho; kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni med njiju stopil dr. Lueger ter zabranil še večji škandal. Med posland je nastal silni vrišč, ki je trajal kake pol ure. Predsednik Abrahamovič je klical in zvonil; toda v groznem nemiru ga nihče ni slišal. Zbežal je torej s predsedniškega stola in seja je prenehala, dokler zopet mir nastane. Po sklepu seje zahteva Iro od predsednika, naj se vsled upravilnega reda izvoli tako imenovani grajalni odbor, ki ima preiskavati razžaljive besede Gregorigove in njemu zaradi teh besed izreči grajo. To je največja kazen, katero more prisoditi državni zbor poslancu, ki je razžalil drugega poslanca. Ta odbor se je tudi drugi dan izvolil in takoj začel svoje delo. Kot predsednik je bil izvoljen grajalnemu odseku katoliški nemški poslanec dr. Fuchs. Več ko tri ure je ta odsek, ki je bil sestavIjen iz poslancev vseh strank državnega zbora, imel svoje posvetovanje ter slednjič predlagal državnemu zboru še tisti dan: Graja se naj izreče poslancu Iro- tu, ki je z zgoraj navedenimi besedami: Sodawasser bei Wimperger hudo razžalil poslanca Gregoriga; ob enem se pa ima grajati tudi Gregorig zavoljo besed, ki se ne sraejo izgovarjati v zbornici. Dr. Lueger je pri tej priliki z najostrejšimi besedami ožigosal Schonererjance, ki drugega ne znajo, kakor satno le poštene ljudi z blatom ometavati, kar je spričal z mnogimi dokazi. Tudi \e ostro obsodil dvoboj, da je grof Badeni prebledel. Ob enem je priznal, da tudi besede njegovega prijatelja Gregoriga zaslužijo grajo; toda predlaga, naj državni zbor Gregoriga nekoliko izgovarja radi teh besedic, katere je izgovoril v opravičeni svoji jezi. Ta predlog se je tudi sprejel. Soglasno je državni zbor izrekel grajo Irotu, kakor tudi Gregorigu; toda Gregoriga je državni zbor nekakc izgovoril. Tako se je Iro sam ujel v zanjko, kalero je nastavil Gregorigu. Mnogi bralci se jezijo nad nedostojnim obrašanjem nekaterih državnih poslancev, ki so krivi, da se toliko zlatega časa potrati. Pomislite pa, da ti razgrajači so sami nemški poslancf; slovanski so se vedho obnašali dostojno in Ie samo to želijo, da bi mogli mirno zborovati. • Dvorni svetovalec Šuklje — uskok. Te dni so se vršile volitve v razne odseke državnega zbora. Zatega voljo se je naša krščanska slov. zveza tudi posvetovala, kdo se naj izvoli v zelo važni budgetni ali proračunski odsek. Slovenci imamo pravico, da izvolirao v ta najimenitnejsi odsek dva poslanca. V zadnjem zasedanju sta bila va-nj izvoljena dr. Krek in dr. Gregorčič. Zdaj je pa hotel namesto Kreka izvoljen biti dvorni svetovalec Šuklje. V ta namen smo slovenski in isterski poslanci imeli posebno sejo, da se pogovorimo. Pri glasovanju pa je dobil Krek 14 glasov, Šuklje samo 4 glasove. Ko je potem bilo v seji naše zveze še enkratno glasovanje, je dobil izmed 29 oddanih glasov Krek 21, Šuklje 7 glasov. Vsled tega je Šuklje izjavil, da izstopi iz našega kluba, ker se mu ni izpolnila njegova volja. SploSno se sodi, da je minister Gavč nagovoril Šukljeta, naj skusi vstopiti v proračunski odsek, da ga bo zagovarjal zavoljo celjske slov. gimnazije. S tem, da so Slovenci odklonili Šukljeta, so pokazali javno, da ne marajo za Gavča. — V seji pretečenega torka je predložila vlada predlog, naj se pogodba z Ogersko podaljSa začasno, za eno leto, torej do dne 1. januvarija 1899. Ali se bo vladi posrečilo, dobiti za ta predlog potrebno večino, je še vprašanje. Ob enem je vlada predložila postavne načrte o novem prevožnem davku in o novem davku na prodajo sladkorja. Obravnavalo se je potem o vladnem predlogu zastran podpore po vremenskih nezgodah poškodovanim. Govoril je tudi dr. Pommer ter zabavljal o zdajšnji večini in v čeških uradnikih, ki so nastavljeni v Ebensee-u. Slednjič se je sklenilo, naj se konča razprava o nujnih predlogih. Govorilo se je več kakor 14 dnij o teh uimskih nesrečah. Koliko podpore se naj podeli ponesrečencem, o tem ima zdaj razsoditi proračunski odsek, ki se je v torek izvolil. V seji dne 13. oktobra se je prebralo pismo poslanca Iro-ta, v katerem naznanja, da z ozirom na grajo, katera se mu je izrekla v državnem zboru, odloži državno poslanstvo. Ob enem je prosil poslanec Schonerer za 4-tedenski odpust. Schonerer bo brez dvoma vporabil ta odpust, da bo toliko lažje agitiral za zopetno izvolitev svojega prijatelja Iro-ta.