LISTEK. VACLAV DRŽAJ: Cankar in mi. (Dalje.) Da imeli smo tuldi »Vrhu e:ore hrast«. a kakova ie bila nkza. cena nekdai, kakova ie dames? Čemu. odkod vsa ta imena? Kje ie našel Cankar vso to eolazen? V naših vrstah io ie nabral. Čestokrat ie premeril tužno dolino šentfloriansko in onazoval vso ernusobo. In hudo mu ie bilo v srcu. To hudo ie rodtilo »Hlapce«. In podaril iih ie nam ne da bi se morda norčeval H nas. ne! Samo zato nam fih ]e posvetil. da vidiiimo. kakšni "vttio. da se iz ntih učimo. kakovi nai bodemo kako delati. da tpostanemo druEfj. Drugačne nas ie hotel. In po pravici. Kako boš vzeajal. kai boš vzgojil, čp liubil nad vse, ie bila za nieea mrtvasnica. ki so io zidali tuierodci. narod pa. ki ip bival v tei mrtvašnici. kateremu ie posvetil vse sile do svoie smrti. ie bil zani imrtvec. čiear smrti ip. bil kriv naiveč tisti. kn- Jra je »vzgaial« — torei mi... — Prav za to nam ie odrekal pravico do vzsoje. »Hlapci« so rodili v vrstah učiteljstva do Cankana velik odipor. Po oštari.fah se ie kričalo: »Dal bi mu zaušnico za ta nauk. če bi ea srečai — Diiamca.« Bolela nas te beseda hlanec! Nič ni uomaealo. če si v za^ovor Cankaria imenoval nieeoveea »Kačuria«. Molčati si moral. zakai ltudje ljubiio neresnico boli od resnice ker narod ceni krinko boli od pošteneea. veselesra obraza. Vsaka rana se zaceli. Časa ie treba. Tudi spoznanie pride prei ali slei. In tako smo nrišli tud! mi končno do spozinania. Bilo ie v zadniih dtieh poffinule Avstriie. tik pred onimi dnevi — dnevi »revoluciie« kot imenuiemo mf 'prehodno dobo: Avstriia — t>raznota — Jukoslaviia. V »Mestnem domu« se ie zbralo kfanisko in štaiersko učitelfstvo. z namenom da lavno izraw svoie zahteve. Tudi naš veliki učiteli. Dokolni. Ivan Cankar ie nrihitei med nas. Dasi žp močno bolan. ie hotel še eovoriti. Pričakoval sem. da ea voditelii naroda izteraio iz dvorarip (vsai tisti. ki so kričali po oštariiah). in se tako masčuieio 7.a oortret, ki ea ie izdelal brez niihoveea narooila. Pa se ni zeodilo. Molčalo ie vse. s povešeno slavo so stali ko ip soreeovoril: »Odprite vrata. odprite okna in zakličite iim. vašim p-ospodariem. zakričitc. da vas sliši Dunai: Hlapci smo. daite nam vsai toliko. kolikor ere hlapcu!« »In ve. matere- Poveite iim. da vaše izsušene prsi ne mo- reio več doiiti dece: da moi narod umira. to iim poveite!« »Kruha zahtevajte — kruha vam nai dado!« Iti kot običaino — tako visofko smo se res povzt>eli: nfeeoviTn besedam }e sledil gromovit aplaivz. Iz ipredsedstva je. hvala Bogu. že preie b:la fepeta vlsoka pesem: »Cenieni tovariši! Cenjene tovarišioe! Razfdčmo se. ker 'Protestno zborovanie ni dovoljeno.« ln nato? Na to — vse tiho ie bilo. In za to tišino? Tišini ie sledil prevrat in postali smo čez noč Ju^osloveni: i'z vernih Avstrijcev. verni Jugosloveni! Popre.ie smo z vso vnemo vzeaiali Avstriice. daiies pa z isto vnemo Jueoslovene. Marsikdo bo deial: »Sem iaz. si ti. smo vsi.« Več ali mani — da! Pa so bili tudi taki ki sn bili redkobesedni za poveličanfe enusobe. ki so le malomarno govorili o sliki in kazalt sliko »Cesar moli«. In so bili tudi taki, ki so učencem. ko so eovorili o Masai-yku — na opombo učenca: »Oospod učiteli. lani ste oa" hvalili in ipoveličavall cesaria Karla« — odgovorili s. soteaml v očeh: »Učenci. takrat sem laeal.« In kako ie danes — danes oo sedmih letih? (Dalie prihodtojič.)