Bolniški fond za državno saobračajno osebje kraljevine Jugoslavije. Oblastna uprava Ljubljana. I. Poročilo o poslovanju oblastnega upravnega odbora bolniškega fonda v letu 1930/1931. II. Obračun dohodkov in izdatkov bolniškega fonda od 1./4. 1929 do 31./3. 1930 budžetnega leta 1929/1930. III. Poročilo o poslovanju oblastnega nadzorstvenega odbora bolniškega fonda v letu 1930/1931. IV. Predlog proračuna za dobo od 1./4. 1931 do 31./3. 1932. Tiskarna „SLOVENUfV‘ v Ljubljani. Predstavnik fl. Kolman. Gospodje skupščinarji! Gospod minister saobračaja je odobril z odlokom C. U. št. 28/1931 od 10. januarja 1931 sklep centralnega upravnega od¬ bora bolniškega fonda za državno saobračajno osebje, da se skličejo a) redne oblastne skupščine bolniškega fonda na 15. fe¬ bruar 1931 z dnevnim redom: 1. poročilo oblastnega upravnega in oblastnega nad¬ zorstvenega odbora bol. fonda; 2. razprava o proračunu za leto 1931/1932; 3. volitev članov oblastnega upravnega in oblastnega nadzorstvenega odbora ter njihovih namestnikov na izpraznjena mesta in volitev delegatov za glavno skupščino na izpraznjena mesta; 4. eventualia: b) glavna skupščina bolniškega fonda za državno saobra¬ čajno osebje v Beogradu na 22. marca 1931, ki se po potrebi nadaljuje 23. marca 1931 z dnevnim redom: 1. poročilo centralnega upravnega in centralnega nad¬ zorstvenega odbora bol. fonda; 2. razprava o proračunu bol. fonda za leto 1931/1932; 3. volitev članov centralnega upravnega in centralnega nadzorstvenega odbora in njihovih namestnikov na izpraznjena mesta; 4. volitev porotnikov za razsodišče; 5. eventualia. V smislu naredbe M. S. 16276/22 odnosno privremenega pravilnika bolniškega fonda za državno saobračajno osebje kraljevine Jugoslavije se je določil za ljubljansko oblastno skup¬ ščino bolniškega fonda z dne 15. februarja 1931 nastopni dnevni red: a) poročilo oblastnega upravnega odbora; b) obračun bol. fonda za leto 1929/1930; c) poročilo oblastnega nadzorstvenega odbora; č) predlog o razrešnici; d) razprava o proračunu za leto 1931/1932; e) volitev članov in namestnikov oblastnega upravnega in nadzorstvenega odbora na morebiti izpraznjena mesta; 4 f) volitev delegatov za glavno skupščino bol. fonda na morebiti izpraznjena mesta; g) samostojni 1 predlogi; h) slučajnosti v smislu §§ 19. in 20. privremenega pravil¬ nika bol. fonda, o čemer so bili obveščeni člani bolniškega fonda potom služ¬ benih edinic z objavo štev. 5 od 13. januarja 1931 (štev. 294/1. H. F,—1931). Predležeče poročilo je zasnovano ustrezno § 25 privreme¬ nega pravilnika bolniškega fonda na zapisnikih o 15. sejah ob¬ lastnega upravnega odbora, rešenjih centralne uprave huma¬ nitarnih fondov v Beogradu, odlokih generalne direkcije jugo- slovenskih državnih železnic in ministrstva saobračaja. V članstvo oblastnega upravnega odbora sta bila vpokli¬ cana v poslovnem letu namestnika gg. Ambrožič Josip, zvanič- nik I-vlakovodja in Raztresen Anton, skladiščni delavec, ker je prenehala funkcija članoma gg. Čanžeku Andreju, stroj. pom. del. (prestanek službe) in Mikecu Francu, zvaničniku II (upo¬ kojitev) v smislu naredbe M. S. 16276/22 odnosno privreme¬ nega pravilnika bolniškega fonda za državno saobračajno osebje kraljevine Jugoslavije. Upravna in računska služba. Administracijo bolniškega fonda je izvrševala direkcija ju- goslovenskih državnih železnic v Ljubljani v smislu § 9 naredbe M. S. 16276 22 (§11 privremenega pravilnika bolniškega fon¬ da) brezplačno po svojih organih in iz svojih budžetarmih sred¬ stev ter je ustrezno »pravilniku za računovodstvo i finansije humanitarnih fondova državnih saobračajnih službenika u mi- nistarstvu saobračaja« (M. S. štev. 7176/1924 od 16. aprila 1924) vsak mesec pravočasno izročala oblastni upravi tekoči račun bolniškega fonda z originalnimi dokumenti o izvršenih izplačilih in naplačilih, vsled česar je bilo oblastni upravi mogoče tudi vsak mesec pravočasno predlagati od oblastnega nadzor¬ stvenega odbora pregledani obračun o dohodkih in izdatkih bolniškega fonda na revizijo in odobrenje centralni upravi hu¬ manitarnih fondov v Beogradu tako, da so obračuni o dohodkih in izdatkih bolniškega fonda v docela nezamudnem stanju. Direkcija jugoslovenskih državnih železnic v Ljubljani je dala za opravljanje administrativnih poslov bolniškega fonda na razpolago 10 uradnikov, 1 dnevničarko in 2 slugi, dočim je plačal bolniški fond iz svojih sredstev za centralno ambulanto v Ljubljani 1 bolničarko v smislu pogodbe, odobrene od central¬ ne uprave humanitarnih fondov odnosno gospoda ministra sa¬ obračaja (C. U. štev. 1024/29, 93/1930); z administrativnim osebjem se je opravljalo tudi zavarovanje državnega saobra- čajnega osebja za slučaj nezgode. 5 Upravna, odnosno računska služba se je vršila po »uput- stvu za administrativni rad bolesničkog fonda«, »pravilniku za računovodstvo i finansije humanitarnih fondova državnih saob- račajnih službenika u ministarstvu saobračaja« in »finansijskih odredbah i ovlaštenjih za izvršenje budžeta«. Mesna kontrola pri direkciji jugoslovenskih državnih že¬ leznic v Ljubljani je izvrševala preventivno kontrolo nad na¬ kazili oblastne uprave bolniškega fonda pozivno na zakon o glavni kontroli od 30. maja 1922 s spremembami in dopolnili od 7. januarja in 10. oktobra 1929 ter od 17. oktobra 1930. Sklepi glavne skupščine bolniškega fonda z dne 23. in 24. marca 1930. Gospod minister saobračaja je odobril z odlokom M. S., štev. 8526 1930 (S. H., štev. 65 1930) sklepe glavne skupščine bolniškega fonda z dne 23. in 24. marca 1930 v naslednji izmeri: 1. da se glede zdravljenja in popravljanja zob nudi članom in njihovim družinskim članom a) brezplačno zdravljenje in izruvanje zob takoj ob na¬ stopu članstva; b) plombiranje zob po spolnjenem enoletnem članstvu; c) pomoč pri zob ote lin iški h delih po spolnjenem petletnem članstvu in sicer za člane brezplačno, za družinske čla¬ ne pa v 50% iznosu. Stroške za drage kovine plača v vsakem slučaju v celoti član sam; 2. da se oblastni upravi Beograd votira 150.000 Din za zgraditev otroškega zavetišča in da se predloži, predno se iz¬ vede ta zaključek, gospodu ministru v svrho odobrenja cel pro¬ gram o zgraditvi otroškega zavetišča; 3. da se odobri za zavetišče v Zagrebu 50.000 Din kot letna pomoč za vzdržavanje zavetišča in 100.000 Din kot pomoč za zgraditev hiše za zavetišče; 4. da se votira administrativnemu osebju centralne in ob¬ lastnih uprav kredit 100.000 Din, ki ga bo razdelil centralni upravni odbor po uspehu dela oblastnih uprav in da se sklep o razdelitvi nagrad predloži gospodu ministru na odobrenje; 5. da se honorar zdravnikov bol. fonda poviša od Din 30 na Din 35 letno za člana; to povišanje velja od 1. aprila 1930; 6. da se dajejo očala v vsakem slučaju potrebe ne glede na to, ali so očala potrebna v svrho zdravljenja bolezni ali po¬ večanja delovne sposobnosti; 7. da bol. fond kredituje stroške za sanatorijsko zdravlje¬ nje v smislu § 56 Naredbe o zavarovanju državnega saobračaj- nega osebja za slučaj bolezni in nezgode; 8. da se v § 46 pravilnika bol. fonda vstavi kot dopolnilo za točko v) besedilo ; 6 »Upokojenci, zaposleni pri državnih ali samoupravnih usta¬ novah ali pri privatnikih ne morejo biti fakultativni člani bol. fonda«; 9. dnevnice za službena potovanja po poslih bol. fonda: a) delegati glavne skupščine imajo za potovanja na glavno skupščino pravico do dnevnice po Din 150 dnevno za ves čas, ki ga prebijejo na potovanju, za čas preko 12 ur se računa cela dnevnica, izpod 12 ur pa polovična dnevnica. Razen dnevnic se ne plača nobena druga odškod¬ nina. Člani centralnega upravnega odbora in glavni uprav¬ nik imajo pravico do dnevnice po Din 150. Za po¬ tovanja izven železniške proge imajo pravico do povračila stroškov za prevoz po Din 6 za kilome¬ ter napravljenega potovanja; b) oblastni upravniki in računopolagači oblastnih uprav imajo, kadar potujejo v Beograd radi posla v centralni upravi, pravico do dnevnice po Din 130. Oblastni uprav¬ niki imajo za potovanja na teritoriju svoje uprave pra¬ vico do dnevnice po Din 120; c) osebje centralne uprave in oblastnih uprav ima, kadar se pošlje na službeno potovanje, pravico do dnevnice, ki je jednaka dnevnici in troškovnemu pavšalu po »pra¬ vilniku o sporednih prinadležnostih saobračajnih usta¬ nov«, povečani za 15%; č) skupščinarji oblastnih skupščin imajo pravico do dnev¬ nice po 100 Din za potovanje na skupščino; d) člani centralnega upravnega odbora in oblastnih uprav¬ nih odborov, ki službujejo izven kraja, kjer se vrši seja upravnega odbora, imajo pravico do dnevnice za poto¬ vanje, ki je jednaka dnevnici in troškovnem pavšalu po odredbah »pravilnika o sporednih prinadležnostih sao¬ bračajnih ustanov«, povečani za 15%; e) strokovni organi, ki se jih pošlje na potovanje po poslih bol. fonda, imajo pravico do dnevnice, ki jo določi za vsak slučaj centralni upravni odbor; f) člani centralnega upravnega odbora in centralnega nad¬ zorstvenega odbora, glavni upravnik in delegati, ki službujejo v kraju, kjer se vrši glavna skupščina, imajo pravico do honorarja, ki je določen za seje centralnega upravnega in nadzorstvenega odbora za vsaki dan skupščine. Dnevnice za službena potovanja veljajo od 1. aprila 1930. Dnevnice za delegate in skupščinarje veljajo samo za glav¬ no skupščino in oblastne skupščine, ki so se vršile v letu 1930. 7 Razpisi centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu. C. U. štev. 17/1930. Gospod minister saobračaja je odredil z odlokom M. S., štev. 146/1930, da se spremeni § 46 naredbe o zavarovanju državnega saobračajnega osebja za slučaj bolezni in nesreče in da se glasi besedilo § 46 naredbe: »Rezervni fond je prebitek imovine bol. fonda preko nje¬ govih dolgov. Rezervni fond se uporablja v prvi vrsti za kritje izrednih potrebščin bol. fonda. Za izredne potrebe je smatrati tekoče izdatke, nastale spri¬ čo epidemij. Rezervni fond se zalaga, dokler ne doseže vsote Din 50,000.000, iz: a) ene desetine celokupnih (kosmatih) dohodkov bol. fonda; b) letnega prebitka dohodkov bol. fonda; c) obresti nabrane glavnice bol. fonda; d) prostovoljnih prispevkov, daril, milodarnih ustanov itd.; e) denarnih kazni. Ko rezervni fond doseže svoto Din 50,000.000, se vlagajo vanj dohodki denarnih kazni in prebitki dohodkov nad izdatki. Iz rezervnega fonda se smejo vršiti investicije za postav¬ ljanje socialno-zdravstvenih naprav samo iz svote, ki presega Din 50,000.000, predvidenih za pobijanje epidemije.« Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je izrekel pod štev. 1594/30 soglasje z odlokom gospoda ministra saobračaja. Na podlagi omenjenih odlokov je gospod minister saobra¬ čaja pod M. S., štev. 1522/1930 odredil, da se besedilo § 75 pra¬ vilnika bol. fonda zamenja z novim besedilom § 46 naredbe o zavarovanju drž. saobračajnega osebja za slučaj bolezni in ne¬ sreče. (Izvirno besedilo glej Službene novine saobračajnih usta¬ nova kraljevine Jugoslavije, štev. 4 od 15. februarja 1930.) C. U. štev. 655/1930. Stariši člana bolniškega fonda, katerih eden prejema pokoj¬ nino, nimajo pravice do podpor bolniškega fonda ne glede na višino pokojnine. C. U. štev. 837/1930. Vsled zaprosila neke oblastne uprave za pojasnilo, kako se naj računajo roki, odrejeni po sklepu glavne skupščine bolni¬ škega fonda z dne 23. in 24. marca 1930 v zadevi zdravljenja in popravljanja zob, ali se ima v primeru prekinitve službe pri po¬ novnem nastopu službe vračunati prejšnja doba službe ali ne, je sklenil centralni upravni odbor v seji z dne 6. junija 1930, da 8 se v rok enega leta za plombiranje zob in v rok 5 let za prido¬ bitev pravice do zobotehniških del more računati samo doba neprekinjenega članstva. Če je torej član prekinil članstvo in se je ponovno vrnil v službo in članstvo nadaljeval, se mu prejšnje članstvo ne more vračunati. C. U. štev. 93/1930. Gospod minister saobračaja je odredil z odlokom M. S. št. 7125/1930, da se izmenja točka b) § 19 naredbe o zavarovanju državnega saobračajnega osebja za slučaj bolezni in nesreče in da se glasi novi tekst točke b) § 19 naredbe: »b) Zakonski' in usvojeni (adoptirani) otroci, pastorki in pastorke, vnuki in vnukinje, bratje in sestre, ki jih član vzdr¬ žuje, če niso za slučaj bolezni zavarovani na drug način in si¬ cer moški do spolnjenega 18. leta, a ženske do spolnjenega 24. leta ali če se prej ne omože. Ta omejitev ne velja za osebe, ki so zaradi telesnih ali du¬ ševnih hib nesposobne za delo in nimajo imetka. Moški otroci, ki se šolajo, imajo pravico na pomoči do spol¬ njenega 24. leta.« Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je pristal pod štev. 15,772/30 na ta odlok gospoda ministra saob¬ račaja. C. U. štev. 1385/30. V § 19 naredbe o zavarovanju državnega saobračajnega osebja za slučaj bolezni in nesreče ima član pravico do pomoči iz bolniškega fonda za ženo, ki nima imetka in zaslužka. Po § 44 pravilnika bolniškega fonda ima član pravico do pomoči iz bolniškega fonda za ženo, če žena ni na drugi način zavarovana. V sami naredbi ni rečeno, koliki zaslužek in koliki imetek izključuje ženo od pravice do pomoči iz bolniškega fonda, pa tudi v § 45 zakona o zavarovanju delavcev ni rečeno, koliki za¬ služek izključuje ženo od pravice do pomoči iz blagajne za za¬ varovanje za slučaj bolezni. Ker ni bilo merila za odredbo § 19 naredbe, je centralni upravni odbor toleriral izvajo § 44 pravilnika bolniškega fonda, po kojem je bila izključena od pravice do pomoči bolniškega fonda samo žena, ki je bila na drugi način zavarovana in to so žene, ki so morale biti po svoji zaposlitvi obvezno zavarovane pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. V letu 1929 je izdala kasacija rešenje, v katerem je raz¬ tolmačila § 45 zakona o zavarovanju delavcev tako, da nima pravice na pomoči iz blagajne za zavarovanje za slučaj bolezni žena, ki toliko zasluži, kolikor zadostuje za njeno samostojno vzdrževanje. 9 Centralni upravni odbor je sklenil v seji z dne 1. septembra 1930, da nimajo pravice do pomoči iz bolniškega fonda žene uradnikov I. in II. kategorije, ki zaslužijo mesečno več kot 2000 Din. žene uradnikov III. kategorije, ki zaslužijo mesečno več kot 1500 Din, in žene vseh drugih članov, če zaslužijo me¬ sečno več kot 1000 Din. Pri določitvi višine dohodkov in zaslužka žena je računal centralni upravni odbor s socialnim položajem žena, stoječ na stališču, da zavisi višina denarja za samostojno vzdrževanje žene od njenega socialnega položaja. Določitev ene mere za presojo pravice do pomoči iz bol¬ niškega fonda je povzročila potreba enolike presoje tega vpra¬ šanja na vsem teritoriju bolniškega fonda, na katerem mora v tem vprašanju 5 oblastnih upravnih odborov izdajati odločitve. Uprave naj izdajo razpis vsem šefom edinic, da izbrišejo iz članskih listov vse žene, ki imajo večji dohodek ali zaslužek. Ta cenzus se ne nanaša na žene, ki morajo biti po svoji zaposlitvi obvezno zavarovane pri okrožnem uradu za zava¬ rovanje delavcev, ker take žene tudi po § 44 pravilnika bolni¬ škega fonda ne morejo imeti pravice do pomoči iz bolniškega fonda, ampak od urada, pri katerem so zavarovane. Ta cenzus se tudi ne nanaša na žene, ki so zaposlene pri ustanovah ministrstva saobračaja. ker so te žene rednii člani bolniškega fonda in dobivajo pomoči kot člani bolniškega fonda, a ne kot družinski člani. C. U. štev. 1407T930. Centralni upravni odbor je sklenil v sejii z dne 5. septembra 1930, da morejo oblastni upravni odbori odobravati članom bol¬ niškega fonda nabavo ortopedičnih čevljev v breme bolniškega fonda pod pogojem, da član bolniškega fonda povrne toliko, kolikor bi' veljal navaden čevelj. C. U. štev. 1610/1930. Centralni upravni odbor je sklenil v seji z dne 13. oktobra 1930, da se more hranarina izplačevati samo za čas, za kate¬ rega so delavcu vsled delovne nesposobnosti prejemki ustav¬ ljeni. Po tem ima delavec, ki je delal 1 uro in ga je zdravnik spoznal za nesposobnega za delo. pravico do hranarine za pre¬ ostalih 7 urnin, če je nastopilo bolovanje in se ni vrnil na delo ter so mu prejemki ustavljeni za 7 urnin, za eno uro pa dobi 1 urnino. Če je delavec delal dve uri in ga je zdravnik spoznal nesposobnim za delo, pa ni več delal in so mu prejemki ustav¬ ljeni za 6 urnin, tedaj dobi delavec 2 urnini rednih prejemkov in za 6 urnin hranarino. V prvem kot v drugem slučaju se mora hranarina računati samo od onih prejemkov, ki so članu vsled nesposobnosti za delo ustavljeni in sicer v prvem primeru od 7 urnin in v drugem od 6 urnin. 2 10 C. U. štev. 874/1930. V členu 18 pravilnika za zdravniško službo bolniškega fon¬ da omenjena dnevnica obstoji po sklepu centralnega upravnega odbora z dne 2. junija 1930 iz dnevnice in troškovnega pavšala, ker je troškovni pavšal sestavni del dnevnice. C. U. štev. 1662/1930. Centralni upravni odbor je sklenil na seji z dne 19. no¬ vembra 1930, da more saobračajni zdravnik, ki ima rentgen, kremensko luč in aparat za diatermijo, vršiti v svoji ordinaciji v svrho diagnostike pregled z rentgenom, zdravljenje s kre¬ mensko lučjo in aparatom za diatermijo, toda za ta dela nima pravice do zaračunavanja posebnega honorarja. Injekcije, izdi- ranje zob in manjše kirurgične vposege mora saobračajni' zdrav¬ nik izvrševati za honorar, ki ga dobiva kot saobračajni zdrav¬ nik. V zvezi s tem razpisom je sklenil centralni upravni odbor v seji z dne 12. januarja 1931 po razpisu C. U. štev. 34/1931, da more zdravnik zahtevati plačilo za pregled z rentgenom, zdrav¬ ljenje z aparatom za diatermijo in kremensko lučjo, če član za¬ hteva, da ga saobračajni zdravnik kot privatni zdravnik zdravi. V tem slučaju član nima pravice, da zahteva od bol. fonda po¬ vračilo stroškov. V smislu člena 27 pravilnika za zdravniško službo bol. fonda ne sme saobračajni zdravnik nagovarjati člana na tako zdravljenje in mora v primeru potrebe takega zdravljenja napotiti člana v svrho zdravljenja k zdravniku-spe- cijalistu bol. fonda; če pa član noče iti k specijalistu bol. fonda, ampak zahteva, da ga zdravi saobračajni zdravnik za honorar, ki ga plača član, sme saobračajni zdravnik zdraviti člana na stroške člana. V svrho dokaza o pravilnem postopku v takih primerih, mora zahtevati saobračajni zdravnik od člana pis¬ meno izjavo, v kateri izjavlja član, da ga je saobračajni zdrav¬ nik napotil k specijalistu bol. fonda in da član ne pristane na zdravljenje pri zdravniku specijalistu bol. fonda, ampak za¬ hteva, da ga zdravi saobračajni zdravnik za honorar, ki ga plača član sam brez pravice do povračila od bolniškega fonda. Zdravniška služba. Zdravniška služba se je vršila v 62 saobračajnih zdravni¬ ških okrožjih (glej prilogo). Vsled otvoritve proge Krapina—Rogatec se je ustanovilo s 1. aprilom 1930 novo zdravniško okrožje Rogatec, kjer je bil postavljen potom natečaja za honorarnega saobračajnega zdravnika dr, Ogorevc Martin z odobrenjem gospoda ministra saobračaja (C. U. štev. 344/1930). V zdravniškem okrožju Trebnje substituira dr. Jenko An¬ drej, honorarni saobračajni zdravnik iz Št. Vida pri Stični, ker Trebnje še ni-zasedeno z banovinskim okrožnim zdravnikom. 11 Člen 4 pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda določa: »Oblastna uprava določi sporazumno s sanitetnim referen¬ tom direkcije saobračajnim zdravnikom delokrog poslovanja v mestih za mestne rajone in na progi za progovne rajone po po¬ trebi vedno pomneč, da je treba članom čim preje in ugodneje nuditi zdravniško pomoč. Ob uvaževanju te določbe je oblastni upravni odbor ustre¬ gel željam članov bolniškega fonda, čim so bili interesi članov in bol. fonda stvarna potreba. Člani bol. fonda, stanujoči v Što¬ rah in bližnji okolici so zaprosili za dodelitev k zdravniškemu okrožju v Št. Juriju. Oblastna uprava je zahtevala podatke pri službenih edinicah, kjer so uslužbem prizadeti člani bol. fonda, mnenja pristojnih zdravnikov v Celju in Št. Juriju in mnenje sanitetnega referenta direkcije, na kar je oblastni upravni odbor ob negativnosti stvarne potrebe v 5. seji dne 27. junija 1930 od¬ klonil vlogo članov bol. fonda za razmejitev. Iz istih razlogov je odklonil oblastni upravni odbor v 14. seji dne 19. januarja 1931 vlogo članov bol. fonda iz Žalne, Ple¬ šivice, Velikega Mlačevega in Velike Loke pri Žalni za izlo¬ čitev iz zdravniškega okrožja Grosuplje in dodelitev k zdrav¬ niškemu okrožju Št. Vid pri Stični. Oblastni upravni odbor je ugodil v 14. seji dne 19. januarja 1931 vlogi članov za izločitev Pesnice iz zdravniškega okrožja Št. lij in dodelitev k zdravniškemu okrožju Maribor II ter usta¬ novitev novega zdravniškega okrožja Poljčane na progi od pre¬ dora Križni vrh do predora Lipoglav, vsled česar se spremeni zdravniško okrožje Slovenska Bistrica. Vse te spremembe so pa vezane v smislu pravilnika za zdravniško službo bol. fonda na odobritev centralnega uprav¬ nega odbora. Vsled izstopa dr. Delaka vakantno okrožje Rakek preide po sklepu oblastnega upravnega odbora v 14. seji z dne 19. ja¬ nuarja 1931 v oskrbo substituta dr. Worintza, honorarnega sa- obračajnega zdravnika v Logatcu. Članom bolniškega fonda in njihovim svojcem so nudili po¬ moč na njihovo zasebno zahtevo tudi tuji zdravniki vsled nuj¬ nosti slučaja, vrste bolezni ali zadržanega pogodbenega zdrav¬ nika, za kar je oblastni upravni odbor na pismene prošnje čla¬ nov po presoji vsakega slučaja in z upoštevanjem minimalne takse za nagrade zdravnikov, ki jo je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje in je bila objavljena v »Službenih novinah« štev. 166 z dne 24. februarja 1926, povrnil celotni ali delni ho¬ norar v smislu naredbe M. S. štev. 16276/22 odnosno privreme- nega pravilnika bolniškega fonda in drugih tozadevnih določb. Pri tej priliki opozarja oblastni ^ upravni odbor ponovno člane bolniškega fonda in svojce na §§ 48 in 50 naredbe M. S. štev. 16276/22 o zavarovanju državnega saobračajnega osebja 12 za slučaj bolezni in nesreče, odnosno §§ 51 in 55 privremenega pravilnika bolniškega fonda in pravilnika za zdravniško službo bol. fonda, ki vsebujejo pogoje, kedaj sme član bol. fonda klicati tujega ali nerajonskega zdravnika in ob zaračunu kakih stro¬ škov (glej tudi okrožnice štev. 125/VI-1924, 40 VI-1925, 105/VI H. F.-1927), ker si mora sicer član bol. fonda sam pripisati po¬ sledico negativne rešitve prošnje za povrnitev takih stroškov. Tudi člani z Brezovice in okolice so vložili prošnjo za pre¬ stavitev ordinacijske ure pri honorarnem saobračajnem zdrav¬ niku dr. Kancu v Ljubljani, če bi pa to ne bilo mogoče, pa za dodelitev k zdravniškemu okrožju Borovnica, za katero ordi- nira honorarni saobračajni zdravnik dr. Zupan tudi na Vrhniki. Ker je ta preureditev izredno dalekosežnega pomena, je sklenil oblastni upravni odbor v 14. seji dne 19. januarja 1931, da se zadeva odloži. Honorarni saobračajni zdravnik dr. Zupan sta¬ nuje v Bistri, sedež njegovega zdravniškega okrožja je Borov¬ nica, sedež njegove splošne ordinacije za vse pacijente je Vrh¬ nika, in ordinira za člane bol. fonda tako v Borovnici, kakor na Vrhniki; ker pa na vrhniški progi ni nočne službe, je vprašanje zdravniške pomoči iz Bistre ponoči gotovo težje kakor iz Ljubljane in je vsled tega potrebno še nadaljne razmotrivanje za tako preureditev merodajnih pogojev. Bolniški fond je nudil članom in svojcem zobozdravniško in zobotehniško oskrbo v centralni ambulanti v Ljubljani in pri pogodbenih zobozdravnikih v Mariboru, Celju, Ptuju, Čakovcu, Brežicah. Novem mestu (do odpovedi dr. Gregoriča), Jesenicah in Škofji Loki. Prošnje za zobozdravljenje so bile kakor v prej¬ šnjih letih tudi v poslovnem letu v stalno rastočem razmerju in sicer v taki meri, da je bilo koncem decembra 1930 še 1350 prošenj čakajočih pacijentov;- pripominjamo, da so bile ob tem terminu na vrsti za zobozdravnika v Ljubljani prošnje članov iz meseca novembra 1930, svojcev iz meseca novembra 1930, v Mariboru prošnje članov iz meseca junija 1930, svojcev iz meseca junija 1930. V ostalih krajih je zobozdravniška in zobo- tehniška oskrba v nezamudnem stanju. Oblastni upravni odbor je dovolil članom tudi povrnitev stroškov za tuje zobozdravnike, kadar bol. fond po svojem po¬ godbenem zobozdravniku vkljub pravočasno vloženi prošnji in vsled nujnosti slučaja ni mogel nuditi pomoči; povrnitev stro¬ škov take vrste je bila vezana na tarifo pogodbenega zobo¬ zdravnika bol. fonda. O delu specijalistov za posamezne panoge glej poročilo upravnika centralne ambulante g. dr. Tičarja. Oblastni upravni odbor je sklenil v 6. seji z dne 11. avgusta 1930 radi nujne potrebe namestiti še po enega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru. 13 Po dopisu centralne uprave hum. fondov v Beogradu, štev. 1877/1930 je sklenil centralni upravni odbor v seji z dne 16. de¬ cembra 1930, da ne odobrava angažovanje novih zobozdravni¬ kov v Ljubljani in Mariboru, ker so izdatki za pomoči te vrste itak veliki. Oblastni upravni odbor je zavzel v 13. seji z dne 8. januarja 1931 stališče, da naj centralni upravni odbor z ozirom na utemeljenost potrebe še po enega zobozdravnika v Ljub¬ ljani in Mariboru, revidira svoj sklep. Oblastni upravni odbor je — naposled — uvidevši neob- hodnost čimprejšnje namestitve specijalista-kirurga v Mari¬ boru, sklenil na 9. seji dne 20. oktobra 1930 namestiti za kirurga v Mariboru g. dr. Majcena. Žal pa centralni upravni odbor do¬ slej tega sklepa še ni odobril. Zdravila, obvezila in drugi pripomočki za zdravljenje. Člani bol. fonda in svojci so dobivali zdravila, obvezila in druge pripomočke za zdravljenje v smislu naredbe M. S. štev. 16276 22 privremenega pravilnika bol. fonda in pravilnika za zdravniško službo bol. fonda. Iz zaloge bolniškega fonda so prejemali o-bvezila in druge pripomočke za zdravljenje zdravniki na vsakokratno zahtevo in po predidočem odobrenju sanitetnega referenta direkcije g. dr. Tičarja. Dobava kirurških aparatov in drugih potrebščin za svojce je bila vezana na odobrenje oblastvenega upravnega odbora z upoštevanjem mnenja pristojnega zdravnika in sanitetnega referenta direkcije. Retaksacijo receptov sta opravljala dva retaksatorja na podlagi pogodbe, odobrene od centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu. Vsled opozorila sanitetnega referenta direkcije na časo¬ pisna poročila o nereelnem, škodljivem in brezvestnem poslo¬ vanju nekaterih lekarn in predloga za uvedbo kontrole in po¬ stopka pri lekarnarjih, ki izdajajo zdravila na račun bolniškega fonda, po vzgledu okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je sklenil oblastni upravni odbor v 8. seji dne 30. sep¬ tembra 1930 v varstvo interesov bolniškega fonda, članov in zdravnikov potrebne kontrolne mere in da naj da centralna uprava humanitarnih fondov v Beogradu v to svrho na razpo¬ lago kredit Din 50.000. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sporočil pod opravilno štev. 63/26 1-1930, katere lekarnarje je prijavil državnemu tožiteljstvu, kateri so bili pra- vomočno obsojeni in proti katerim postopanje še ni končano. Ta sklep se je sporočil centralni upravi bol. fondov v Beogradu, ki je pod štev. C. U. 1678/1930 zahtevala poročilo, kako kon¬ trolo namerava uprava osnovati in način dela te kontrole. Po- 14 zivno na ta zahtevek se je poslalo centralni upravi humanitar¬ nih fondov v Beogradu poročilo in bo zadeva iztekla, čim dovoli centralna uprava zaprošeni kredit. Zdravljenje v bolnicah. Člani bolniškega fonda.in svojci so bili oskrbovani v bol¬ nicah (v oklepaju navedena številka pomeni dnevno oskrbnino v dinarjih): 1. v splošni bolnici v Ljubljani (30'—); 2. bolnica za ženske bolezni v Ljubljani (30'—); 3. splošna bolnica v Mariboru (30'—); 4. obča javna bolnica v Celju (30—); 5. obča javna bolnica v Brežicah (30‘—); 6. obča javna bolnica v Slovenj- gradcu (30'—); 7. obča javna bolnica v Murski Soboti (30'—); 8. obča javna bolnica v Ptuju (30'—); 9. obča javna bolnica v Čakovcu (30'—); 10. ženska javna bolnica v Novem mestu (25'—); 11. občinska javna bolnica v Krškem ( 25 '—); 12. bol¬ nica usmiljenih bratov v Kandiji ( 25 '—); 13. bolnica v Ormožu (20'—); 14. bolnica Rdečega križa v Slov. Konjicah (25'—); 15. bolnica za duševne bolezni Studenec (25'—); 16. gradska javna bolnica v Karlovcu (30'—); 17. kr. vseučilišna kliniška bolnica v Zagrebu (29'50); 18. javna ortopedijska bolnica v Zagrebu (33'25); 19. javna zakladna bolnica v Zagrebu ( 27 '—) ; 20. bolnica milosrdnih sestara v Zagrebu (28.50); 21. obča javna bolnica v Varaždinu (30'—). Banovinska splošna bolnica v Ljubljani je poslala pod štev. 5417/1-1930 pritožno vlogo, da ji posamezne službene edinice ne pošiljajo predpisanih nakaznic za bolnico, za katere so napro- šene deloma, ker je bil uslužbenec ali njegov družinski član sprejet v bolnico vsled nujnosti slučaja brez nakaznice, deloma so pa bile nakaznice poslane v podpis šefu edinice, ki na na¬ kaznici ni bil podpisan. Po razpisu centralne uprave humanitarnih fondov v Beo¬ gradu štev. C. U. 618/1930 bi moglo biti zdravljenje bolnika v bolnici na stroške bolniškega fonda na podlagi nakaznice za bolnico, ki jo je podpisal samo saobračajni zdravnik in ne tudi šef službene edinice, v škodo bolniškemu fondu v primerih, ka¬ dar član nima pravice do zdravljenja v bolnici sploh ali za čas, ki mu je potreben za ozdravljenje bolezni, ker saobračajni zdravnik nima na razpolago individualnega lista, po katerem bi mogel ugotoviti, ali ima član pravico do zdravljenja v bolnici in za koliko časa. Člani bol. fonda, ki imajo pravico do hrana- rine, se morejo zdraviti v bolnici na stroške bol. fonda samo do tedaj, dokler ima član pravico do hranarine, ne oziraje se na čas, ki mu je potreben za zdravljenje v bolnici. Koliko časa ima bolnik pravico na hranarino in v zvezi s tem na zdravljenje v bolnici, more ugotoviti šef službene edinice, ki vodi individu¬ alni list. Če član bilo iz kojega razloga ne more dati šefu edi- 15 niče v podpis nakaznico za bolnico, more stopiti v bolnico brez nakaznice kakor v primeru, ko gre v bolnico radi nujnosti brez predhodne prijave in pregleda po saobračajnem zdravniku. Bolniški fond se ne more zavezati, da plača na podlagi zdrav¬ nikove nakaznice brez podpisa šefa edinice stroške bolnice za slučaje, v katerih član nima pravice do zdravljenja v bolnici. Vsled tega se opozarjajo člani bol. fonda, da bo bolniški fond priznal stroške za zdravljenje v bolnici samo v slučaju, če bo nakaznica, ki jo je izstavil zdravnik bol. fonda, podpisana od šefa službene edinice in je torej v interesu članov samih, da predložijo nakaznice za bolnico, ki jih je podpisal zdravnik, v podpis tudi šefu edinice, ki jih pošlje nato službenim potoni upra- viteljstvu bolnice, v kateri se je oskrboval član, odnosno dru¬ žinski član. Glede zdravljenja članov in svojcev v privatnih bolnicah in zdraviliščih in v inozemskih bolnicah opozarjamo na §§ 55 in 56 naredbe M. S. štev. 16276/22 o zavarovanju državnega saobračajnega osebja za slučaj bolezni in nesreče in §§ 65 in 67 privremenega pravilnika bol. fonda, ker je in bo moral oblastni upravni odbor odkloniti prošnje za povračilo takih stroškov, v kolikor niso v skladu z omenjenimi predpisi. Hranarina. Pravilnik o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance generalne direkcije državnih železnic in oblastnih direk¬ cij določa v členu 73: »Delavci se smejo izplačevati tudi po na¬ logu za izplačilo, ki ga izdaja šef neposrednje edinice pristojni blagajni in sicer, če je za to izdala direkcija predhodno gene¬ ralno odobritev, ki se mora citirati v nalogu.« V smislu te določbe je sklenil oblastni upravni odbor v 3. seji dne 15. aprila 1929, da se naj izplačuje hranarina po analo¬ giji urnin s pridržkom, da so od tega postopka izuzeti usluž¬ benci, ki se odpuste iz službe oziroma samovoljno zapuste službo in ki niso člani provizijskega fonda (glej poročilo bolni¬ škega fonda oblastne uprave Ljubljana za leto 1929/1930). Po aktu centralne uprave humanitarnih fondov v Beo¬ gradu, štev. 494/1930 je sklenil centralni upravni odbor v seji dne 11. aprila 1930, da se interimistično izplačevanje ne more vršiti. Zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih. Oblastni upravni odbor je dovoljeval pomoči za zdrav¬ ljenje v kopališčih, zdraviliščih in za letovanje srednje- in osnovno-šolske mladine v okvirju okrožnic štev. 70/VI. H. F.- 1927, 86/VI. H. F.-1927, 72/VI. H. F.-1927, 2661/1. H. F.-1930. Tudi letos moramo poudariti, da bi se bili člani bol. fonda in svojci posluževali v večjem številu zdravljenja te vrste, če bi 16 nudil bolniški fond večjo in daljšo denarno pomoč. Regulirane uslužbence je tlačil občuten presežek sanatorijske tarife, ki so jo morali plačevati iz svojih prejemkov na podlagi okrožnice štev. 86/VI. H. F.-1927 (dopis centralne uprave hum. fondov v Beogradu, štev. 868/1927), pacijenti s hranarino, ki so potrebo¬ vali zdravljenje tuberkuloze preko 26 tednov, so pa morali biti prepuščeni z družinskimi člani vred na milost usode bodoč¬ nosti. Praksa je tudi pokazala neopravičljivo dejstvo, da priha¬ jajo tuberkulozni pacijenti prepozno na zdravljenje v sanatorij, bodisi, da se ne zavedajo posledic svojega zdravstvenega sta¬ nja ali oklevajo radi plačevanja stroškov sanatorijskega zdrav¬ ljenja, bodisi da pričetek tuberkuloznega razjedanja ni bil o pravem času zdravniško ugotovljen. Zato jetičar ne odlašaj z zdravljenjem jetike, zdravnik posvečaj izredno in nepretrgano pažnjo tuberkuloznim! Tudi vprašanje posanatorijske oskrbe bolnikov je ostalo pomanjkljivo in ni doseglo svojega, če tudi stremljenega name¬ na, ker radi pomanjkanja materijelnih sredstev ni bilo mogoče doseči, da bi postali uspehi sanatorijskega zdravljenja trajni. Razne druge pomoči bolniškega fonda. Pogrebnina v izmeri, ki jo določa privremeni pravilnik bol. fonda ne zadošča v krajih, kjer so takse pogrebnih zavodov višje; vsled tega bi bilo docela upravičeno, da se določi pogreb¬ nina v relaciji ustrezajoče tarife pogrebnih zavodov na kraju pogreba, kajti tudi draginjske doklade izkazujejo različne raz¬ rede. Potne in prevozne stroške za bolnike je odobraval obla¬ stni upravni odbor na podlagi predloženih prošenj in računov po oblastveno dovoljenih tarifah. Pomoči ob nosečnosti, porodu in otročji postelji so se obravnavale v okvirju postoječih pred¬ pisov. Dotacije. V kolikor vlogi (prispevki) članov bolniškega fonda (event. saobračajne ustanove) ne zadoščajo za kritje izplačil, ki jih iz¬ vršuje izključno direkcija j. d. ž. v Ljubljani na podlagi plačilnih nalogov oblastne uprave bol. fonda po tekočem računu, ki ga ima bolniški fond pri direkciji, dovoljuje vsled zaprosila oblastne uprave bol. fonda centralna uprava hum. fondov v Beogradu dotacije potom generalne direkcije j. d. ž. na omenjenem teko¬ čem računu pri ljubljanski direkciji j. d. ž. Nabava inventarja in materijala za centralno ambulanto. Po predlogu upravnika centralne ambulante in z odobre- njem oblastnega upravnega odbora se je v letu 1930 v smislu 17 postoječih predpisov za centralno ambulanto v Ljubljani od¬ nosno ekspozituro v Mariboru nabavilo inventarja za Din 32.44270 kasiralo nerabnega inventarja za » 6.109'— Din 26.333-70 saldo inventarja iz prejšnjih let » 939,340'43 preostala nabavna vrednost Din 965.674-13 (glej tudi poročilo upravnika centralne ambulante dr. Tičarja). Fakturna vrednost obvezilnega materijala je znašala dne 31. decembra 1930 po inventurni knjigi Din 56.795"03. Od fakturnih cen inventarja in materijala se niso odpisali nobeni zneski razen, kar je bilo po predlogu upravnika central¬ ne ambulante z odobrenjem oblastnega upravnega odbora ka- sirano'. Ves inventar in materijal je vpisan v knjigah centralne ambulante iz kontrolnih ozirov pa tudi v knjigah oblastne uprave bolniškega fonda. Vsako izdajanje materijala se je vršilo po predidočem vizumu upravnika centralne ambulante. Ponov¬ no skontracijo inventarja in materijala v centralni ambulanti je vršil upravnik centralne ambulante g. dr. Tičar vpričo, zdrav- nikov-specijalistov. Investicije bolniškega fonda. Na predlog sanitetnega referenta direkcije so se preuredili zdravniški prostori v ambulanci v Mariboru. Frankopanova ulica štev. 20 in se je na ta način pridobil en prostor za ekspo¬ zituro centralne ambulante, odelenje za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo. Stroške za to preureditev je nosila direkcija iz svojih kreditov, za kar ji bodi na tem mestu izrečena zahvala vsled izredne naklonjenosti do ustanove bolniškega fonda. Ker je bil pa za dovršitev instalacijskih del in za inventar v pro¬ storu, namenjenem za ekspozituro centralne ambulante potre¬ ben še kredit po Din 4300"— in direkcija ni imela na razpolago za to potrebnega kredita, je sklenil oblastni upravni odbor vsled zaprosila gradbenega odelenja direkcije, da se manjkajoči zne¬ sek po Din 4300"— krije iz sredstev bolniškega fonda; ta sklep oblastnega upravnega odbora iz 6. seje z dne 11. avgusta 1930 je potrdil centralni upravni odbor v seji z dne 13. oktobra 1930 po dopisu centralne uprave humanitarnih fondov C. U. štev. 1612/1930. Stalno naraščanje rentgenskega obrata v centralni ambu¬ lanti v Ljubljani je nujno zahtevalo preureditev oziroma pre¬ mestitev sedanjih prostorov za rentgenizacijo po strokovnem mnenju rentgenologa primarija dr. Kunsta. Po troškovniku gradbenega odelenja direkcije bi znašali stroški za ta dela Din 42.000 in ker je gradbeno odelenje direkcije z dopisom štev. 851/4/III-1930 sporočilo, da je izvršitev adaptacije prostorov le 3 18 tedaj mogoča, če se stavi na razpolago kredit po Din 42.000'—, ker gre tu za specijalne instalacije in izrazito medicinske stro¬ kovne opreme v zvezi s posebnimi aparati, je sklenil oblastni upravni odbor v 11. seji z dne 14. novembra 1930 na predlog upravnika centralne ambulante, da se zaprosi pri centralni upravi hum. fondov v Beogradu kredit po Din 42.000'—. Po dopisu centralne uprave hum. fondov v Beogradu, štev. 1852' 1930 od 15. decembra 1930 je sklenil centralni upravni odbor v seji z dne 12. decembra 1930 odobritev kredita v iznosu po Din 38.000'—, kar se je tudi sporočilo gradbenemu odelenju direkcije. Statistika. Statistika bol. fonda se je vodila po »Uputstvu za vodjenje statistike humanitarnih fondova«, veljavnem od 1. januarja 1928, ki ga je potrdil gospod minister saobračaja z odlokom G. D. štev. 84547 1928, z dopolnilom G. D. štev. 54751 1930 in v smi¬ slu razpisa centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu, štev. 1737/1930 od 4. novembra 1930. Bolniški fond je imel v poročilnem letu 1930 povprečno me¬ sečno moških članov 13.618, ženskih članov 294, družinskih članov 30.220, skupno 44.132. Hranarino so dobivali povprečno mesečno moški člani za 5042 dni in ženski člani za 114 dni, skupaj za 5156 dni. Za delo nesposobnih je bilo mesečno povprečno moških članov 870. ženskih članov 21, skupaj 891. Za delo sposobnih ambulantnih članov je bilo mesečno povprečno 1021 članov; izmed družinskih članov je bilo povprečno bolnih mesečno 1635. Porodov je bilo mesečno povprečno 89, smrtnih slučajev mesečno povprečno 26, v bolnicah se je zdravilo povprečno 83 članov in 131 družinskih članov. Zdravstveno stanje članov bolniškega fonda v letu 1930: obolelo je na tuberkulozi 130, na influenci 1072, na tifusu 3, na disenteriji 4, na malariji 22, na ušenu 20, na sifilidi 12, na kapa¬ vici 54, na drugih nalezljivih boleznih 79. na alkoholizmu 2, na revmatizmu 1369, na razkroju 6, na krvnih boleznih 72, na bo¬ leznih sklepov 80, na kožnih boleznih 530, na neuropathiji 48, na psihičnih in možganskih boleznih 3, na boleznih živcev 169, na ušesnih boleznih 79, na očesnih boleznih 173, na boleznih ust, nosa in grla 671, na pljučnici 70, na drugih boleznih sopil 680, na boleznih prsne mrene 22, na boleznih trebušne mrene 4, na boleznih srca 80, na boleznih žil 52, na želodčnih boleznih 769, na neinfekcijskih črevesnih boleznih 497, na ledvičnih bo¬ leznih 27, na boleznih mehurja 44. na kili 56. na novotvorbah 13, na kontuzijah in manjših poškodbah 1004, na zlomih in težjih poškodbah 49, na phlegmoni itd. 165, na menstr. boleznih 3, na raznih drugih boleznih 261; skupno število bolnikov je znašalo 8394. 19 Sanatorij za tuberkulozne člane bol. fonda in svojce. Dne 14. marca 1930 je prispela iz Beograda v Ljubljano komisija z nalogom, da poišče kraj, ki bi bil pripraven za po¬ stavitev sanatorija za zdravljenje tuberkuloze. Po nalogu cent¬ ralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu S. 11. štev. 44/ 1930 od 4. marca 1930 se je obrnila oblastna uprava bolniškega fonda za informacije na 8 zdravnikov, ki se bavijo ali kot spe¬ cialisti s tuberkulozo, ali delujejo kot primariji v bolnicah, ali ki so pri ustanavljanju tuberkuloznih sanatorijev sodelovali. Mnenja teh zdravnikov z dne 6. in 7. marca 1930 so na¬ slednja: 1. neposrednja bližina Golnika radi zmanjšanja organiza¬ cijskih stroškov in težav, nadalje Gozd, Martuljek, Srednji vrh, Dovje, Podhom, Gornji Dolič, Konjice: 2. okolica Kranja, Kamnika, Lesc, Kranjske gore; 3. vsak kraj na južnem pobočju Karavank z višino nad 500 metrov, bolje v višini 1000 do 1200 metrov, na pr. planina Sv. Križ nad Jesenicami, oziroma Valvazorjeva koča: 4. plateau okoli Mrzlega studenca, vznožje Golice okoli vasi Križ, Begunje in okolica, Preddvor, Pohorje; 5. ustanovitev sanatorija v zvezi z že obstoječim na Gol¬ niku, zakar je na razpolago primerno zemljišče, voda in elek¬ trična struja, klimatične razmere so jako dobre in stroški bi bili sigurno znatno manjši, ako se naslanja novo zdravilišče na že obstoječo ustanovo, nadalje okolica Preddvora, Srednji vrh nad postajo Gozd-Martuljek; 6. Mojstrana ali Rateče nad Kranjsko goro, Sv. Križ nad Jesenicami, prostor blizu vasi Leše (med Begunjami in Trži¬ čem), okolica Maribora, kjer je veliko več solnčnih dni, manj padavin in milejša klima kot na Gorenjskem; 7. planota pri Sv. Ani nad Tržičem, planota pri Preddvoru nad Kranjem, Pohorje; 8. v bližini že obstoječih ali blizu zdravilišča na Golniku ali blizu zdravilišča v Topolšici, Visole nad Slov. Bistrico. Ta mnenja je izročila oblastna uprava bol. fonda komisiji dne 14. marca 1930, ki si je ogledala večino krajev, kakor Pod¬ hom, Gorje, Spodnja Radovina, Dovje, Belo polje, Poljče, Be¬ gunje, Golnik, kraje ob cestni progi Maribor—Sv. Kungota in Maribor—Slov. Bistrica in dr. Dne 17. maja 1930 je prišla v Ljubljano druga komisija centralnega upravnega odbora z glavnim upravnikom. Ta ko¬ misija je pregledala kraje Podhom, Gorje, Poljana, Poljče, Be¬ gunje, Sv. Neža pri Tržiču, Visole nad Slov. Bistrico in dr. Po dopisu centralne uprave hum. fondov C. U. štev. 1487/30 od 17. oktobra 1930 je sklenila ta druga komisija, da bi za sanatorij za zdravljenje tuberkuloze najbolj ustrezal kraj Visole nad Slov. Bistrico. Centralni upravni odbor je sklenil v seji dne 9. okto- 20 bra 1930, da poda svoje mnenje glede tega kraja tudi oblastni upravni odbor in če najde kako drugo ugodnejše mesto, da to sporoči centralni upravi. Dne 27. oktobra 1930 si je ogledala komisija, ki je obstojala iz dveh izvoljenih članov oblastnega upravnega odbora, enega imenovanega člana in predsednika oblastnega upravnega odbora, docenta dr. Matka in oblastnega upravnika, kraj Visole ob navzočnosti zastopnikov interesira- nih občin, posestnikov v poštev prihajajočih zemljišč in hidro- tehničnega inženerja. Oblastni upravni odbor je sklepal o zadevi v 10. seji dne 30. oktobra 1930 in je prišel po vsestranskem raz- motrivanju tega vprašanja do zaključka: »Oblastnemu uprav¬ nemu odboru bol. fonda dosedaj ni bilo mogoče ogledati si raz¬ nih krajev v Sloveniji, ki bi prišli za zgradbo sanatorija za pljučno bolne v poštev; zaradi tega ne more predlati kakega drugega primernejšega kraja in storiti kakšen drugačen sklep, nego ga je storil centralni upravni odbor bol. fonda.« Predmetno opozarja oblastni upravni odbor tudi na zakon o uporabi likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice direkcije državnih železnic v Ljubljani, po kojem se iz te mase izloči znesek po Din 1.500.000'—- in preda bolniškemu fondu za državno saobračajno osebje v svrho postavitve sanatorija za bolne na pljučih. Vprašanje sanatorija bo predmet razprave sigurno na glavni skupščini bol. fonda in bodo delegati brez dvoma zastavili svoj povdaren predlog za čimprejšnjo uresni¬ čenje zgradbe sanatorija za tuberkulozne. Sklep. Oblastni upravni odbor se zaveda, da je storil docela svojo dolžnost v mejah, začrtanih od naredbe M. S. 16276/22 o zava¬ rovanju državnega saobračajnega osebja za slučaj bolezni in nesreče, privremenega pravilnika bol. fonda, pravilnika za zdravniško službo bol. fonda in drugih postoječih predpisov; v marsikaterem primeru je sočutje samo narekovalo usmiljenje iz ljubezni do bližnjega, toda pravica zakona je imela svojo mero in vago! V Ljubljani, dne 28. januarja 1931. Oblastni upravni odbor: Predsednik: ing. Miiller-Petrič. Člani: Cerkvenik Angelo s. r. Ambrožič Josip s. r. Raztresen Anton s. r. Mravlje Teodor s. r. Smasek Franc s. r. Dr. Tičar Josip s. r. Terškan Aleksander s. r. Gnezda Franc s. r. Gostiša Josip s. r. Hojs Franc s. r. Dr. Ladiha Ludvik s. r. 21 Dodatek. Po dopisu Centralne uprave humanitarnih fondov v Beo¬ gradu : a) štev. 1786/1930 od 28. januarja 1931 je odobril gospod minister saobračaja z odlokom štev. 1714/1931 posta¬ vitev dr. Majcena Martina za zdravnika-specijalista za kirurgijo v Mariboru; b) štev. 39 1931 od 28. januarja 1931 je odobril gospod minister saobračaja z odlokom štev. 625 1931 postavi¬ tev dr. Pavliča Franca za zdravnika-specijalista za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo v Mariboru; c) štev. 137/1931 od 28. januarja 1931. je centralni upravni odbor v seji z dne 26. januarja 1931 sklenil, da se anga- žuje še en zobozdravnik v Ljubljani in Mariboru. V L j u b 1 j a n i, dne 2. februarja 1931. Oblastna uprava b. f.: Predsednik obl. upravnega upravnik Varl Ivan s. r. odbora b. f.: ing. Miiller-Petrič s. r. Poročilo o delu v Centralni ambulanti za spec. zdravljenje upravičencev obl. uprave bol. fonda za drž. saobrač. osebje v letu 1930. Vsako leto, ko izdelujemo poročilo o delu v ljubljanski Centr. ambulanti za spec. zdravljenje upravičencev ljubljanske obl. uprave hum. fondov za državno prom. osebje, nam daje vedno bolj prav, kako predvidevno in pravilno smo postopali, ko smo pobijali naziranje onih, ki so trdili, da ljubljanska direk¬ cija ne potrebuje Centr. ambulante za spec. zdravljenje, ker imamo v Ljubljani in povsodi v Sloveniji dobre javne bolnice. Danes so pritožbe o prenapolnjenosti bolnic na dnevnem redu in tako poznane, da je vsakdo hvaležen, ako se more izven bol¬ nice uspešno in z vsemi modernimi pripomočki zdraviti. Obla¬ stna uprava boln. fonda prejema tudi ponovno prošnje za sana- torijsko zdravljenje z utemeljitvijo, da je bil sprejem v bolnico radi prenapolnjenosti odklonjen. Upravičenost in pravilnost našega odpora proti nameri ne- katernikov, ki so hoteli poslati na ljubljansko direkcijo dirigi¬ rane moderne zdravilne aparate drugim potrebnejšim in zapu- ščenejšim krajem, pa potrjuje vedno bolj tudi stalno napredujoč poset naših zdravstvenih odelenj, tako da smo primorani in vzpodbujani našo Centr. ambulanto stalno spopolnjevati, raz- širjevati njen obseg in delokrog ter stalno vstvarjati nova zdrav¬ stvena žarišča na specijalnih oddelkih, bodisi da so dosedanji 22 preveč obiskovani, bodisi da zadovoljimo željam zavarovancev po čim vsestranejših in točnejših ugotovitvah, ob jednem pa da napredujemo z duhom časa. V tem smislu imamo v naši Centr. ambulanci zabeležiti zopet razveseljiv napredek v razvoju z ustanovitvijo samo¬ stojnega oddelka za ušesne, nosne in vratne bolezni, ki je bil doslej združen z očesnim — in z udejstitvijo posebnega oddelka za pljučne bolezni in tuberkulozo, ki ni bil doslej ločen od od¬ delka za notranje bolezni. Prvega smo aktivirali s 15. majem 1930 in poverili vod¬ stvo specijalistu g. dr. Drago Švajger-ju. Oddelek se je opremil z najmodernejšo opravo in vsem sodobnim, najnovejšim instru- mentarijem ter izborno posluje. V tej kratki dobi je bilo izvr¬ šenih 48 operacij v nosu in golti ter 5 operacij v ušesih, za ka¬ tere bi komaj mogli dobiti v bolnici prostora. S 1. novembrom 1930 je prevzel ftizeolog g. dr. Fran De¬ bevec posebni oddelek za tuberkulozo in pljučne bolezni, ki je tudi prav dobro obiskovan, kar znači, da je bil zaželjen in po¬ treben. Klub novemu odelenju pa oddelek za ostale interne bo¬ lezni pod specijalistom dr. Tavčarjem jedva obvlada obisk. Pričakovali smo z gotovostjo, da Vam bomo mogli v letu 1930 poročati tudi že o delovanju posebnega »Oddelka za fizi¬ kalno zdravljenje v Mariboru«. Vse naše mnogobrojne inter¬ vencije in vsa naša resna prizadevanja pa so v teku prošlega leta premagala z veliko težavo službene in rnaterijalne za¬ preke le do one meje, ko je moglo biti mesto razpisano in da so se mogla izvesti vsa glavna dela v ambulanci na Frankopanski cesti. Vsaj s 1. marcem bo zamogel, upamo, oddelek začeti z električnim zdravljenjem, obsevanjem, diatermijo itd. Na raz¬ polago bo pantostat, tonisator, Bachova kremenova luč, Solux svetiljka in diatherrmijski aparat. Z največjimi ovirami smo se borili tudi glede predelave in preselitve rentgenološkega oddelka v Ljubljani v spodnje prostore Centralne ambulante. Še le sedaj, ko je dovolila Centr. uprava bol. fonda za drž. prom. osebje za potreben kredit, mo¬ remo začeti s pripravami za preuredbo spodnjih prostorov v taki obliki, da bomo brez nevarnosti lahko vršili v celem ob¬ segu tudi globočinsko zdravljenje z rentgenovimi žarki. Storjeni so tudi koraki, da se bo v najkrajšem času še spo- polnil fizikalni oddelek Centr. ambul. v Ljubljani z novimi elek¬ tričnimi aparati. Za rentgenološki oddelek smo nabavili tekom leta novo rentgenovo cev za slikanje in v nabavi je še več drugih pripo¬ močkov za ta oddelek. V Centr. ambulanti v Ljubljani se je v preteklem letu 1930 dvignil poset na vseh oddelkih — ne vštevši zobozdravniškega — od 4306 v letu 1929 na 4672. Na zobozdravniškem pa od 1750 na 1904 novo sprejetih upravičencev. Znatno je naraslo število 23 ordinacij in novosprejetih bolnikov zlasti na rentgenološkem, otroškem in kožno-veneričnem oddelku, kjer se je na zadnje navedenem žal, skoro podvojilo število spolno bolnih upravičen¬ cev. Napram 36 slučajem kapavice v letu 1929 zabeležuje spe- cijalist g. dr. Demšar v letu 1930 na novo sprejetih 66 slučajev te bolezni. Napram 47 primerom sifilide v letu 1929 pa je zdravil specijalist v preteklem letu 77 sifilitikov. Baje je opažati splo¬ šen porast spolnih bolezni. Potrebno je na to opozarjati z vso resnobo zavarovance bol. fonda drž. žel. Zelo se je dvignilo šte¬ vilo zdravljenj tudi na fizikalnem oddelku C. A. in sicer od 2887 na 3222 sej. Med tem, ko se je v Ljubljani dvignil obisk specijalistov, je v Mariboru v preteklem letu padlo število novo sprejetih bol¬ nikov od 2029 na 1859. Zlasti viden je padec pri g. primariju dr. Dernovšku in prim. g. dr. Benčanu. Pri zadnje imenovanem se je znižalo tudi število od njega samega navedenih ordinacij od 1507 na 885. Zelo je nazadovalo v Mariboru zobozdravljenje. Daši je število novo sprejetih upravičencev ostalo v letu 1930 skoro isto kot v 1. 1929, je bilo glasom poslane statistike naprav¬ ljenih v letu 1930 le 2428 plomb, nasproti 3280im v letu 1929. Število zobnih lečenj je padlo od 1564 na 920 in število naprav¬ ljenih protez od 395 na 95. Samo na sebi bi bila ta dejstva raz¬ veseljiva, če ne bi imeli pri oblastni upravi iz Maribora veliko nerešenih prošenj za zobozdravljenje. Predlog obl. upravnega odbora, da se namesti še po enega zobnega specijalista za Maribor in Ljubljano je Centr. uprava sedaj odobrila. V splošnem se je v celem območju obl. uprave število zo- bozdravljenih oseb dvignilo od 3943 na 4361. Število izvršenih plomb pa je padlo od 16.352 na 14.926 in protez je bilo v letu 1930 napravljenih pri zobozdravnikih oblastne uprave le 1009 napram 1554 iz prejšnjega leta. Samo število zobnih lečenj se je dvignilo za 135 in protez je bilo več popravljenih 170. Med letom je odpovedal zobozdravljenje za obl. upravo hum. fondov v Ljubljani žel. zdr. v Novem mestu g. dr. Viktor Gregorič. To pa iz stanovskih razlogov. Na novo je tam imenovan zobozdravnikom-specijalistom g. dr. Furlan, ki začne ordinirati za železničarje februarja t. 1. Prav zelo je obžalovati, da nam Centr. uprava hum. fondov ni dovolila, da bi mogli nuditi pohabljenim otrokom vsaj v ome¬ jenem številu ortopedično telovadbo pri društvu »Atena«. To vsaj za toliko časa, dokler ne vstvari uprava sama, ali kdo drugi kaj samostojnega in boljšega. Podrobnosti o delu v okviru Centr. ambulante obl. uprave hum. fondov v Ljubljani in o kretanju bolnikov v letu 1930 pri¬ kazuje priključeno poročilo. Upravnik Centralne ambulante: dr. Tičar 1. r. Poročilo o kretanju bolnikov v letu 1930. I. Oddelsk za notranje bolezni. (Specijalist dr. I. T a v č a r.) Iz leta 1929 je preostal 101 bolnik v zdravljenju in na novo je bilo sprejetih 563 slučajev. Med temi je bilo 91 pljučnih bolezni, 23 čirov na želodcu in dvanajstniku, 99 želodčnih ka¬ tarjev, 35 drugih želodčnih bolezni; 82 upravičencev je bolehalo na revmatizmu itd. Od zdravljenih je bilo: članov 298, svojcev 366. Izkaz I. 25 II. Oddelek za pljučne bolezni. (Specialist dr. F. D e b e v e c.) Oddelek je bil aktiviran šele s 1. novembrom 1930. Na novo sprejetih pregledanih in zdravljenih je bilo 47 upravičencev. Pregledovanje in zdravljenje se je vršilo v 212 ordinacijah. Obdržalo pa se je v zdravljenju 41 bolnikov. Članov je bilo 27, svojcev 20. Posameznosti so razvidne iz izkaza II. III. Oddelek za kirurgijo. (Kirurg dr. R. B 1 u m a u e r.) 35 upravičencev je bilo prevzetih iz leta 1929. 538 kirur- gičnih slučajev je bilo na novo sprejetih. 17 jih ostane še v zdravljenju koncem leta 1930. 146 upravičencev je bilo spre¬ jetih zaradi raznih poškodb; 66 zaradi zastrupitev ran; 75 radi raznih tuberkuloznih obolenj; 41 radi novotvorb. 12krat je bilo ugotovljeno vnetje slepiča. Zdravljeni so bili v 1725 ordinacijah. Izvršeno je bilo 71 operacij. Od zdravljenih je bilo članov 288, svojcev 285. 4 .26 Izkaz III. IV. Oddelek za ženske bolezni. (Specijalist dr. I. P i n t a r.) Na novo, je bilo- sprejetih v zdravljenje 301 slučajev in 35 se jih je zdravijo iz prejšnjega leta. Koncem leta 1930 jih ostane še v zdravljenju 23. Število vseh ordinacij je 3218. Med bolez¬ nimi je omeniti 12krat rak. Izvršeno je bilo 26 operacij. Od zdravljenih je bilo svojcev 318, članic 18. — Podrob¬ nosti obolenj kaže izkaz IV. 27 V. Oddelek za otroške bolezni in posvetovalnica za matere in dojence. (Specijalist dr. A. B r e c e 1 j.) Na novo sprejetih je bilo 414 slučajev in 38 se jih je zdravilo iz leta 1929 v 1367 ordinacijah. Koncem leta jih ostane še v zdravljenju 37. Zaradi pljučnih bolezni se je zdravilo 83 otrok; zaradi limfatičnih' obolenj 40; 15 radi rahitis, 36 p-a zaradi živ¬ čnih bolezni. Podrobnosti o kretanju bolezni so razvidne iz izkaza V. VI. Oddelek za očesne bolezni. (Specijalist dr. E. D e r e a n i.) Na novo sprejetih, pregledanih in zdravljenih je bilo 769 upravičencev in 50 jih je ostalo v zdravljenju iz leta 1929. Pre¬ gledovanje in zdravljenje se je vršilo v 2453 ordinacijah. Pred¬ pisalo se je 341 očal. Obdržalo pa se je v zdravljenju 15 bolni¬ kov. Očesnih slučajev je bilo 770. 28 Posameznosti so razvidne iz izkaza VI. Opomba: Ušesnih, nosnih in vratnih bolezni je bilo od 1. ja¬ nuarja do 30. aprila 1930 — 49. Od vseh je bilo članov 471, svojcev 348. VIL Oddelek za ušesne, nosne in vratne bolezni. (Specijalist dr. D. Š v a j g e r.) Oddelek se je otvoril 15. maja 1930. Na novo sprejetih pre¬ gledanih in zdravljenih je bilo 292 upravičencev. Pregledovanje in zdravljenje se je vršilo v 1371 ordinacijah. Obdržalo pa se je v zdravljenju 40 bolnikov. Članov je bilo 162, svojcev 130. 29 Posameznosti so razvidne iz izkaza VII. VIII. Oddelek za kožne in venerične bolezni. (Primarij dr. J. D e m š a r.) V 1829 ordinacijah je bilo zdravljenih 369 novih in 23 pre¬ ostalih slučajev kožnih in veneričnih bolnikov. Od vseh ostane še v zdravljenju 35 bolnikov. Od bolezni naj omenimo 66 slu¬ čajev gonoreje in 77 slučajev luesa ter 41 slučajev sraba. 30 Od zdravljenih je bilo 287 članov, svojcev 105. Podrobnosti o kretanju bolnikov prikazuje izkaz VIII. IX. Oddelek za fizikalno zdravljenje. (Šefzdravnik dr. J. T i č a r.) V zdravljenje je bilo na novo sprejetih 209 bolnikov in 24 se jih je zdravilo iz leta 1929. Koncem leta jih ostane še 31 v zdravljenju. Zdravljenje se je vršilo v 3222 sejah. 37 bolnikov je bilo zdravljenih z diatermijo, 96 pa z obsevanjem, s kreme¬ novo lučjo. Članov je bilo 90, svojcev 143. Bolezni, zaradi katerih so bili zdravljeni in kretanje bol¬ nikov kaže 31 izkaz IX. X. Oddelek za rentgenologijo. (Primarij dr. A. K u n s t.) Na tem oddelku je bilo pregledanih 353 upravičencev in pri 526 ih so se napravile slike. 291 je pa bilo zdravljenih z rent- genovimii žarki. Članov je bilo 507. svojcev 663. — Bolezni, za¬ radi katerih se je to vršilo, kaže izkaz X. 32 XI. Docent dr. I. Matko. Specijalist za notranje bolezni v Mariboru je sprejel na novo 323 slučajev in 7 jih je imel iz leta 1929. Vse te je zdravil v 1. 265 ordinacijah. Koncem leta 1930 jih je obdržal se 17 v oskrbi. Od zdravljenih odpade 83 slučajev na pljučne bolezni, 52 na želodčne, 29 pa na revmatične bolezni. Od zdravljenih je bilo članov 157. svojcev 173. Podrobnosti so razvidne iz izkaza XI. XII. Primarij dr. J. B e n č a n , specijalist za ženske bolezni in porodništvo, ekspozitura Mari¬ bor — je zdravil 280 slučajev ženskih bolezni v 885 ordinacijah (med njimi 2 iz leta 1929). Ostale podrobnosti so razvidne iz 33 izkaza XII. XIII. Primarij dr. J. D e r n o v š e k, specijalist za ušesne, nosne vratne in očesne bolezni v Mariboru, je pregledal in zdravil na novo 962 upravičencev bol. fonda in 2 sta ostala še iz leta 1929. Za vse te je ordiniral 2714 krat. Kon¬ cem leta 1930 so ostali še 4 v zdravljenju. Pregledanih in zdrav¬ ljenih je bilo 548 očesnih, 172 ušesnih, 150 nosnih slučajev in 94 bolnih v grlu. 187 upravičencem so bila nabavljena očala. Članov je bilo 538, svojcev 426. Posameznosti glede bolezni in kretanja bolnikov kaže izkaz XIII. 34 XIV. Dr. Valerija Valjavec, speeijalistinja za otroške bolezni, ekspozitura Maribor — je obdržala iz leta 1929 v lečenju 9 otrok in 292 jih je sprejela na novo v pregled in zdravljenje, kar je vršila v 1937 ordinacijah. Med preiskanimi je bilo 4 škrofuloznih in tuberkuloznih, 64 pa bolnih na sopilih. Pri 42 je bil konštatiran dušljivi kašelj; pri 8 rahitis. 35 Podrobnosti so razvidne iz izkaza XIV. XV. Zobozdravljenje. 36 DODATEK. XVI. V laboratoriju centralne ambulante v Ljubljani se je iz¬ vršilo 5588 kemičnih preiskav ter mikroskopičnih in bakterio¬ loških pregledov. Mnenj in izvidov je bilo odposlanih iz centralne ambulante v Ljubljani 2802 na žel. zdravnike. XVII. Pregled poslovanja Centralne ambulante v letu 1930 na glavnih odelenjih, izvzemši zobozdravljenja je razviden iz izkaza XVII. 37 XVIII. Pregled poslovanja Centralne ambulante od ustanovitve posameznih oddelkov pa do konca leta 1930. Izkaz XVIII. Upravnik Centralne ambulante: dr. Josip Tičar. Obračun dohodkov in izdatkov bolniškega fonda od 1./4. 1929 do 31./3 1930 budžetnega leta 1929/1930. Dohodki. Prispevki drž. saobračajnega osebja-članov bol. fonda.Din 4,759.707'16 Prispevek drž. saobračajne ustanove po § 43 naredbe M.S. 16276/22 . 722.582i7 Kazni drž. saobr. osebja po členu 146 zakona o drž. saobr. osebju. 203.172'81 Razni dohodki. „ 580'— 5% kavcija od lekarniških računov ... „ 125' — Nakazilo Generalne direkcije drž. žel. 2,000.000'— Vsota dohodkov Din 7,686.167'14 Aktivni saldo budž. leta 1928/1929 po teko¬ čem računu direkcije. 191.355'77 Pasivni saldo budž. leta 1929/1930 po teko¬ čem računu direkcije . . . . . 8.43653 Skupaj Din 7,885.959'44 Izdatki. Izdatki za zdravnike in za ostalo osebje, za¬ posleno na poslih bol. fonda*). 99 99%**). 1,899.839'91 Izdatki za zdravila, ob- vezila in druge pripo¬ močke za zdravljenje 100%. 2,049.986'41 *) Detajl k poziciji l.po razpisu C. (J. št. 528/1930: 1. pozicija: stroški za zdravnike. Din 1,816.370'31 2. „ stroški za bolničarko v centralni ambulanti v Ljubljani. ,. 13.278'60 3. ,, potni stroški skupščinarjev, delegatov, usluž¬ bencev oblast, uprave, honorarji za seje oblastnega, upravnega in oblastnega nad¬ zorstvenega odbora, str oški za skupščino . „ 70191'— Skupaj Din 1,899.83991 39 Izdatki za zdravljenje v bolnicah. 99.98%.Din Izdatki denarne podpore — hranarine . . . 98.85%. „ Izdatki denarne podpore — pogrebnine . . . 99.85%. Izdatki za potne in pre¬ vozne stroške (prevoz bolnikov in njih spremljevalcev) . . 99.95%. Izdatki za zdravljenje v kopališčih in ostalih zdraviliščih .... 98.42%. „ Izdatki denarne podpore za zdravnike in babice obnosečnosti, porodu in otročji postelji . . 100%.. Povračilo uslužbenskega davka iz septembra budž. leta 1928/19 29 . Vsota izdatkov 99.69% Din **) potrošeni krediti budžeta v procentih. V Ljubljani, dne 19. januarja 1931. 1,059.929-80 1,299.804-68 314.538-47 34.984-50 196.812-66 1,030.000-01 63'- 7,885.959-44 Oblastni upravni odbor: Predsednik: ing. Muller-Petrič Ivan s. r. Člani: Cerkvenik Angelo s. r. Terškan Aleksander s. r. Ambrožič Josip s. r. Gnezda Franc s. r. Raztresen Anton s. r. Gostiša Josip s. r. Mravlje Teodor s. r. Hojs Franc s. r. Smasek Franc s. r. Dr. Ladiha Ludvik s. r. Dr. Tičar Josip s. r. Budžet*) bolniškega fonda za leto 1929/1930. Partija Pozicija a) Dohodki. 1 1 Vlogi (prispevki) članov bolniškega fonda.Din 4,500.000" — 2 Prispevki drž. saobrač. uprave . . 4 1 Kazni drž. saobračajnega osebja po čl. 146 zakona o drž saobra- čajnem osebju.. 150.000' — 2 Kazni članov b. f. 6 Razni dohodki. 2.000"— Suma Din 4,652.000 — 40 b) Izdatki Partija Pozicija 1 Za zdravnike in ostalo osebje za- zaposleno pri bolniškem fondu 2 Za zdravila, obvezila in druge pri¬ pomočke za zdravljenje . . . 3 Za zdravljenje v bolnicah . . . 4 1 Za hranarino. 2 Za pogrebnino. 5 Za potne in prevozne stroške . . 7 Za zdravljenje v kopališčih in zdra¬ viliščih . 8 Za zdravniško in babiškc pomoč ob nosečnosti, porodu in otročji postelji . . Suma Din 1,900-000-— „ 2,050.000-— „ 1,060.000-— „ 1,320.000 — „ 315.000'- „ 35.000'- „ 200 . 000 '- „ 1,030.000'- Din 7,910.000 - *) vključno z virementi, odobrenimi z rešenji centralne uprave huma¬ nitarnih fondov v Beogradu C. U. št. 1588/1929, 127/1930, 346/1930 (št. 6488/1. H. F. - 1929, 673/1. H. F. - 1930, 1358/1. H. F. 1930). Budžet*) bolniškega fonda za leto 1930/1931 a) Dohodki. Partija Pozicija 41 Partija Pozicija 8 Za zdravniško in babiško pomoč ob nosečnosti, porodu in otročji postelji.Din 1,050.000' — ___ Suma Din 8,665.000'— *) vključno virement odobren z rešenjem centralne uprave humani¬ tarnih fondov v Beogradu C. (J. št. 42/1931, (št. 460/1. H. F. 1931). Gospodje skupščinarji 1 Oblastni nadzorstveni odbor je imel v poslovni dobi 1930/1931 v smislu § 29 privremenega pravilnika bol. fonda 15 sej, v katerih je kontroliral vse poslovanje oblastnega upravnega odbora in oblastne uprave, pregledal iz budžetnega leta 1929 1930 vse mesečne račune z originalnimi dokumenti vred in završni račun, iz budžetnega leta 1930/1931 pa račune za mesece april do vključno november ter ugotovil, da so ra¬ čuni sestavljeni v smislu obstoječih predpisov in se vjemajo s knjigami o dohodkih in izdatkih bolniškega fonda in s tekočim računom direkcije; vsi ti računi z originalnimi dokumenti so bili tudi predloženi v revizijo in odobrenje centralni upravi hu¬ manitarnih fondov, ki je revidirala vse račune iz budžetnega leta 1929/1930, iz budžetnega leta 1930/1931 pa račune za me¬ sece: april do vključno september 1930. Knjiga o tekočem ra¬ čunu boln. fonda, ki ga ima pri direkciji j. d. ž. v Ljubljani, iz¬ kazuje: 1/4. 1929 (b. 1.) začetni aktivni saldo . . . Din 191.355'77 Dohodki za b. 1. 1929/1930. „ 5,686.167 14 Dotacija po Generalni direkciji j. d. ž.. 2,000.000'— Din 7,877.522-91 Izdatki za b. 1. 1929/1930 znašajo . . ■ ■ „ 7,885.959'44 Vsled česar znaša končni pasivni saldo b. 1. 1929/1930 .. 8.436'53 Za budžetno leto 1930/1931 izkazuje knjiga o tekočem računu bol. fonda za dobo od 1./4. 1930 odo 30./11. 1930 na dohodkih . „ 3,342.23576 Dotacija po Generalni direkciji j . d. ž.. 2,000.000.— Din 5,342.23576 Pasivni saldo iz budžetnega 1.1929/1930 znaša _ 8.436'53 Din 5,333.799'23 Izdatki za dobo od 1./4, 1930 do 30./11. 1930 „ 5,086.116.60 Tako, da znaša aktivni saldo bolniškega fonda per 30./11 1930.Din 247.682'63 Ta tekoči račun se popolnoma vjema s knjigami direkcije j. d. ž. v Ljubljani. Dolgov fond iz leta 1929/1930 nima, a jih po predpisih tudi ne sme imeti. 42 Oblastni nadzorstveni odbor ugotavlja, da je uprava fonda skušala tolmačiti zakonske predpise kolikor le mogoče v korist članov, Tudi je, kakor vidite i ! z poročila upravnega odbora, odobrene kredite v letu 1929 1930 izčrpala do skrajnosti in s tem storila vse, kar je bilo mogoče. Na podlagi vseh teh ugotovitev predlaga oblastni nadzor¬ stveni odbor, da izvoli p. n. skupščina v smislu § 24 naredbe M. S. štev. 16276/22 odnosno § 19 privremenega pravilnika boln. fonda dati potrebno razrešnico. V L j u b 1 j a n i, dne 29. januarja 1931. Oblastni nadzorstveni odbor: Predsednik: Miklič Matko s. r. Člani: Jernejčič Franc s. r., Kreutzer Josip s. r. Statistični podatki za koledarsko leto 1930 po razpisu centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu št. 1737/1930 od 4./11. 1930. 1. Zdravniška pomoč. Število zdravnikov splošne medicine. 62 Število zdravnikov-specijalistov. 14 in zobozdravnikov.. 9 Ordinacije zdravnikov — na domu ........ v ambulanti (glej prilogo R). Število pregledov pri zdravnikih splošne medicine . . . 49.869 Število pregledov pri zdrav.-specijalistih (gl. poročilo C. R.) Plače zdravnikov splošne medicine .... Din 528.072 74 Plače zdravnikov-specijalistov.. 219.400'— Stroški za zdravljenje in popravljanje zob . . „ 1,092.948'80 Stroški za privatne zdravnike.. 52.646'50 2. Zdravila. Število receptov. 87.959 Stroški za zdravila s popustom (magistraliter) Din 1,231.294'17 Stroški za zdravila brez popusta.„ 320.196'69 3. Bolnice. Število v bolnicah zdravljenih bolnikov.2.575 Stroški za bolnice.Din 1,247.184’20 4. Število dni, za katere so dobivali člani hranarino. . . 61.870 Stroški hranarine.Din 1,421.887'22 43 5. Število smrtnih slučajev: pri članih 71. pogrebnina.Din 141.54072 pri druž. članih 247. pogrebnina. 171.87674 6 . 7. Sanatorijsko zdravljenje je bilo odobreno 27 članom 12 druž. članom Število smrtnih slučajev: — 8 . Na morju je bilo lečenih izven domov bol. fonda 20 otrok, stroški.Din 8.985'— V okrevališčih je bilo zdravljenih otrok 4, stroški „ 1.620'— 9 - 1 Porodov je bilo 1077, stroški (po § 17 točki a/5 naredbe M. S. 16276/22). 962.751 '48 44 Priloga A k C. U. št. 1727/1930 45 *) Bruttohonorar, od tega se odbije V- 2 % priznaniena taksa in uslužb. davek. 46 47 *) Brutto-honorar, od tega se odbije Va% priznanična taksa in uslužb. davek. 48 49 *) Brutto-honorar, od tega se odbije %% priznanična taksa in uslužb. davek. 50 51 *) Brutto-honorar, od tega se odbije Vi % priznanična taksa in uslužb. davek. 52 53 *) Brutto-honorar, od tega se odbije Vi% priznanična taksa in uslužb. davek. 54 55 *) Brutto-ho-norar, od tega se odbije 'A% priznanična taksa in uslužb. davek. Predlog proračuna. Proračun bolniškega fonda za državno saobračajno osebje kraljevine Jugoslavije pri direkciji j. d. ž. v Ljubljani za budžetno leto 1931/1932. a. Dohodki. Vlogi (prispevki) članov bolniškega fonda a) nereguliranega osebja. b) reguliranega osebja. Vlog (prispevek) drž. saobračajne ustanove a) za neregulirano osebje. b) za regulirano osebje. Dohodki denarnih kazni a) po zakonu o državnem saobračajnem osebju in b) po obstoječem pravilniku za neregu¬ lirano osebje. c) po naredbi M. S. 16276/22 odnosno za¬ časnem pravilniku bolniškega fonda . Razni dohodki. Din 2,600.000- „ 2,300.000- „ 2,600.000' „ 2,300.000- 200 . 000 - 400 2.000 Skupaj Izredni doprinos drž. saobračajne ustanove*) Vsota dohodkov Din 10,002.400 „ 1,389.440 Din 11,391.840 *) Neplačani v § 43 naredbe M. S. 16276/22 predvideni letni prispevek iz državnega saobračajnega budžeta za leto 1923/24 . . . Din 1924/25 . 1925/26 . 1926/27 . 1927/28 . 1928/29 . 1929/30 . 338.412-91 4,235.761-37 5,082.441-74 4,434.961-22 4,072.040-90 2,209.22225 4,045.06865 Dotacija na tekočem računu b. f. pri direkciji j. d. ž. v Ljubljani po Generalni direkciji Din 24,417.909-04 57 vsled naloga Centralne uprave h. f. za leto 1924/25, 1926/27, 1927/28 po.Din 1,200.000'— za 1928/29 a. 2,500.000'— za 1929/30 . 2,000.000'— Din Ostanek Din „ ... „ b. Izdatki. Partija 1. Izdatki za zdravnike in ostalo osebje zapo¬ sleno na poslih bolniškega fonda a) plačehonorarnihsaobračajnihzdravnikov v smislu pravilnika za zdravniško službo bol. fonda analogno razpisu Centralne uprave humanitarnih fondov št. 700/1930 po Din 35'—, letno od člana in po Din 30'— od km prideljene proge povprečno (C. G. št. 1648/27). b) dnevnice zdravnikov pod a) po členu 18 pravilnika za zdravniško službo b. f. c) nagrade zdravnikom pod a) za pomoč pri porodih (abortusih) in ostalem osebju na poslih bol. fonda. d) plače honorarnih saobračajnih zdrav¬ nikov po členu 21 in 22 pravilnika za zdravniško službo b. f. e) plače specijalistov na oddelkih 1) v centralni ambulanti v Ljubljani a) oddelek za notranje bolezni . . . b) oddelek za pljučne bolezni .... c) oddelek za rentgenologijo .... d) rentgenološki pregledi, zdravljenja, sli kanja in izvidi v smislu pogodbe . . e) oddelek za otroške bolezni.... f) oddelek za kirurgijo. g) oddelek za očesne bolezni .... h) oddelek za ušesne, nosne in vratne bolezni. i) oddelek za kožne bolezni .... j) oddelek za fizikalno zdravljenje . . k) honorar upravnika centralne ambulante l) ustanovitev bakteriološkega-histološkega oddelka. m) pavšalni honorar zobozdravnika v cen¬ tralni ambulanti v Ljubljani .... n) plača bolničarke v centralni ambulanti v Ljubljani. o) oddelek za ženske bolezni. Din 8 , 100 . 000 '- 16,317.909-04 500.000 — 50.000'— 40.000'— 30.000'— 18.000' - 12.000 — 7.200 — 30.000'— 12.000 — 18.000 — 12 . 000 '- 12 . 000 '- 12 . 000 - 14.400'— 18.000'— 12 . 000 '— 18-000'— 18.000'— 18.000'— 58 2. v centralni ambulanti ekspozituri Maribor: a) oddelek za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.Din b) oddelek za notranje in pljučne bolezni „ c) oddelek za ženske bolezni. „ d) oddelek za otroške bolezni. „ e) oddelek za kirurgijo (ustanovitev) . . „ f) oddelek za dermatologijo (ustanovitev) „ g) oddelek za fizikalno zdravljenje in elek- troterapijo. „ 3. zobozdravniška oskrba: a) v centralni ambulanti v Ljubljani... „ b) v centralni ambulanti ekspozituri v Mariboru. c) v Čakovcu. „ d) v Ptuju.. e) v Celju. f) v Brežicah. „ g) na Jesenicah.. h) v Škofji Loki. i) v Novem mestu. 4. Izdatki za povračilo tujih zdravnikov. 5. Izdatki za potne stroške skupščinarjev, čla¬ nov upravnega in nadzorstvenega odbora b. f. ter osebja upr ave.. Suma partije 1 Din Partija 2. Izdatki za zdravila, obveziia in druge pripo¬ močke za zdravljenje: a) zdravila. b) zavojni materijal. c) nabava medicinskih aparatov in inven¬ tarja za centralno ambulanto.. d) popravila inventarja in aparatov cen¬ tralne ambulante.. e) ostale sanitetske potrebščine. Suma partije 2 Din Partija 3. Izdatki za zdravljenje v bolnicah. „ Partija 4/1. Denarna pomoč za hranarino. Partija 4/2. Denarna pomoč za pogrebnino.„ Partija 5. Izdatki za potne in prevozne stroške, prevoz bolnikov in njih spremljevalcev.. 18 . 000 '- 18 . 000 '- 18.000*— 12 . 000 '— 18.000'— 18.000’— 18 . 000 '— 600.000'— 400.000'— 70.000'— 70 000'- 150.000'— 70.000'— 120.000 — 50.000'- 60.000'- 70.000'- 60.000'— 2,691.600'- 1,600.000'- 130.000'- 100 . 000 ,— 20 . 000 '— 150.000'— 2 , 000 . 000 '— 1,400.000'— 1,600.000'— 500.000 — 50.000'— 59 Partija 7. Izdatki za zdravljenje v kopališčih in zdra¬ viliščih: a) v kopališčih.Din 250.000'— b) v zdraviliščih . . 300'000'-— Suma partije 7 Din 550.000'— Partija 8. Izdatki za zdravniško in babiško pomoč ob nosečnosti, porodu in otročji postelji . . „ 1.600'000'— Prinos k rezervnemu fondu 10%. 1.000.240' — Vsota izdatkov Din 11,391.840'— V Ljubljani, dne 8 januarja 1921. Oblastni upravni odbor: Predsednik: ing. Miiller-Petrič Ivan s. r. Člani: Terškan Aleksander s. r. Gnezda Franc s. r. Gostiša Josip s. r. Hojs Franc s. r. Dr. Ladiha Ludvik s. r. Cerkvenik Angelo s. r, Ambrožič Josip s. r. Raztresen Anton s. r. Mravlje Teodor s. r. Smasek Franc s. r. Dr. Tičar Josip s. r. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MARIBORU 54054 / '