3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Ptuj, torek, 20. januarja 2015 letnik LXVIII • št. 5 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Aktualno Podjetništvo Slovenija • »Re- Središče ob Dravi gres« tudi za pokoj- •Kmetje proti kra- nino nad 622 evrov jinskemu parku O Stran 2 in 3 O strani 6 in 7 Podjetništvo Sv. Trojica • Kdo je kriv za turistični nerazvoj jezera Stran 7 Šport Nogomet • Zavrč boljši od Ivančne Gorice, Maribor od Aluminija O Stran 11 Nogomet • K Dravi Čeh, Roškar in Barun O Strani 11 Mali nogomet • Rim v končnico prvi O Strani 14 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Štajerski TEDNIH Slovenija, Podravje • Država varčuje tudi v kmetijstvu I J/ ___ rTv/? I Kmetijsko ministrstvo napoveduje, da bo letos prepolovilo sofinanciranje kmetijskih zavarovalnih premij, kljub temu da je obseg teh zavarovanj v naši državi na zelo nizki ravni. »Ta odločitev ministrstva je napačna, saj se na eni strani širokoustimo, kako spodbujamo lokalno pridelano hrano, slovenskega kmeta, na drugi strani pa varčujemo. Vlada je že januarja dvignila davek na zavarovalniške posle za dva odstotka,« pravi tudi eden od zavarovalniških agentov. Foto: Črtomir Goznik Sveti Andraž: Zdravnik ne dela v ambulanti, ampak v štali - kako dolgo še? i/J M SrStran 4 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK m IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. I S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski TEDNIK Kuharski utrinki torek • 13. januarja 2015 Slovenija, Podravje • Varčevanje v osnovnem šolstvu Zavod za šolstvo prej prisluhne si Ko je ministrica za šolstvo v začetku leta namesto novoletnega voščila učitelje »razveselila« z okrožnico, da jim zaradi varčevanja ne bo več plačevala ur učne pomoči učencem s posebnimi potrebami, najbrž ni pričakovala tako burne reakcije, saj so doslej učitelji v glavnem potrpežljivo prenašali eksperimentiranje na svojih plečih. Tokrat pa jim je prekipelo ... Tudi SVIZ nasprotuje ministrici Na seji glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 13. januarja so med drugim govorili o ukrepu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o začasni ukinitvi financiranja učne pomoči kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči. Temu ukrepu odločno nasprotujejo in ministrstvo pozivajo, naj ga umakne, saj ni v skladu z veljavno ureditvijo učne pomoči kot dodatne strokovne pomoči. SVIZ ob tem opozarja, da je šolsko ministrstvo pri enostranski ukinitvi plačila dodatne strokovne pomoči nesporno kršilo dogovor, sprejet na pogajanjih o oblikovanju plač za leto 2015, ki je za ukrepe, vezane na posamezni resor, predvideval predhodno usklajevanje z reprezentativnimi sindikati. SVIZ v povezavi z zadnjim ukrepom ministrstva vztraja, da morajo zaposleni za opravljeno delo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih prejeti ustrezno plačilo. Ob izjemnem nezadovoljstvu in kritičnosti do ravnanja resornega ministrstva SVIZ ugotavlja, da se krizo še enkrat znova poskuša reševati na račun najranljivejših skupin, ki potrebujejo pomoč družbe. Uvodnik Kaj pa je tebe treba bilo... Marsikdo je ob zadnjih burnih razpravah o otrocih s posebnimi potrebami in financiranju njihovega izobraževanja pomislil: »Joj, koliko besed o pomoči posebnim otrokom. Naj se rajši več ukvarjajo z nadarjenimi, bo večja korist...« Tudi v meni se je kdaj naselila podobna misel. Naključje ali usoda - ne vem, kaj je bilo, vi pa izberite tisto, v kar verjamete - ravno v tem času meje v knjižnici »našla« knjiga pisateljice Sally Gardner Črviva luna. Res čudovito branje, iskreno priporočam vsem, tudi tistim (baje, da vas je 41 odstotkov!), ki letno ne preberete niti ene knjige. Potem ko sem do konca užil vseh 100 poglavij knjige (ne se ustrašiti: to so boljpoglavjica kot poglavja, saj so v povprečju dolga dve strani, nekatera pa samo sedem vrstic), sem se lotil še spremne besede (priporočilo: nikar zmeraj ne prezrite spremnih besed, včasih so prav zanimive). In kaj je v tej tako posebnega - in kar naj bi imelo zvezo s sestavkom o otrocih s posebnimi potrebami? Tole med drugim piše avtorica spremne besede o pisateljici Sally Gardner Sabina Bur-keljca: »Sally Gardner so že zgodaj v otroštvu dali nalepko 'neučljiva, brati se je naučila šele, ko je imela štirinajst let. Danes je ena najbolj cenjenih angleških mladinskih avtoric, njene knjige so nagrajene in prevajane v tuje jezike. /.../ Sally tako daje upanje slehernemu 'drugačnemu' otroku. /.../ Sally so poslali v šolo za zaostale otroke (sama pravi, da je bil to neke vrste zapor), ker v tistih časih še ni bilo šol, ki bi sprejemale otroke s tovrstnimi težavami. Spominja se nekega dne, ko po nobenega otroka ni prišel starš, ponjo pa je prišel očim in takrat je vedela, da je ljubljena in rešena, niso ji vzeli upanja. /.../ Sally so nekoč, že kot znano pisateljico, prosili za govor na posebnem dnevu na neki šoli, kjer so podeljevali nagrade. Vedela je, kaj pomeni to, da nikdar nisi dobil v šoli nagrade, kljub velikanskemu trudu, ki si ga vložil v delo, zato je imela govor za 'luzerje, kajti sama dobro ve, kako se počuti otrok, ki le nemo sedi in opazuje svoje vrstnike, ki pobirajo nagrade.« (Sally Gardner: Črviva luna. Hlebce, Založba Zala 2014, str. 174-175. Še zdaj mislite, daje treba ob omembi otrok s posebnimi potrebami omalovažujoče zamahniti z roko? Potem ko boste prebrali Črvivo luno, boste mislili drugače... Jože Šmigoc Glede na to, da mora ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na hitro privarčevati deset milijonov evrov (do konca leta pa se govori o več deset milijonih), je teh 3,3 milijona evrov, ki jih bo prihranilo po januarski »novoletni voščilnici«, skoraj zanemarljivih (še zlasti, če vemo, da je postopek za odobritev tega števila ur pomoči, ki ga je izpeljal Zavod za šolstvo, kot smo lahko prebrali v medijih, stal 1,8 milijona evrov). Med »posebnimi« tudi dolgotrajno bolni in otroci s primanjkljaji V javnosti se je v zvezi z otroki s posebnimi potrebami v osnovnih šolah pričelo več govoriti po letu 2000, ko je bil sprejet zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Takrat se delež usmerjenih otrok povečal s približno 1,5 % v letu 1999 na 5,8-odsto- tni delež celotne populacije osnovnošolskih otrok v letu 2008. Pred uvedbo tega zakona otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in dolgotrajno bolni otroci v redni niso bili evidentirani kot »posebni«. Z odločbo o usmeritvi v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo je bila učencem priznana pravica do prilagoditev učnega okolja in dodatne strokovne pomoči. Novost je izboljšala kakovost šolanja predvsem učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Preveč dodeljevanja pomoči? Ministrstvo za izobraževanje je 1. januarja začelo izvajati Konec sanj in optimizma Ko je šolska ministrica dr. Stanislava Setnikar Cankar 13. januarja predstavila varčevalne ukrepe z delovnih področij svojega ministrstva, je med drugim omenila, da so si na ministrstvu postavili cilj, da ne bodo predlagali nobenih ukrepov, s katerimi bi se zmanjšalo število zaposlenih na področju izobraževanja. »Posegli smo v materialne stroške, investicije in nekatere odhodke, ki ne predstavljajo plač,« je dejala. Ampak ob vseh izjavah po I iti kov je treba brati tudi med vrsticami. Res je, da se ne bo zmanjšalo število zaposlenih, se pa je zmanjšalo število delavcev v šoli. Tudi učiteljev. Tistih, ki so izvajali učno pomoč otrokom s posebnimi potrebami po pogodbi. »Marsikdo sploh ne ve, da obstajamo v šolstvu. To smo tisti, ki smo si v času brezposelnosti z učno pomočjo prislužili kak dodaten evro, ohranili vsaj nekaj dostojanstva s tem, ko smo opravljali teh nekaj ur na mesec, medtem ko smo čakali na svojo priložnost, na to, da bomo morda nekoč le dobili službo, ki si jo želimo. Z novim ukrepom smo bili dobesedno čez noč poslani domov, čeprav imamo pogodbe do konca šolskega leta kot zunanji izvajalci. Nikakor ni pošteno - niti do redno zaposlenih niti do učencev niti do nas. Mislim, da je prav, da se oglasim v imenu vseh, ki so na istem kot jaz. Pa naj povem še to, da je marsikomu, ki trenutno opravlja neplačano pripravništvo, piše diplomo, študira ali je na Zavodu za zaposlovanje, moja dosedanja situacija vlivala vsaj malo upanja, češ saj morda bomo pa dobili vsaj nekaj. Sedaj, po najnovejših napovedih o rezih v šolstvu, pa niti upanja ni več. Uničujejo sanje in optimizem,« je svoje pismo končala ena od 'prezrtih', Maja Hanžekovič. i" Tudi otroci s posebnimi potrebami imajo pravico v največji meri izraziti Slovenija, Podravje • O pokojninskem dodatku » Regres« tudi za tiste s Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo letni dodatek za leto 2015 izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij. Letos ga bodo prejeli tudi upokojenci, katerih pokojnina presega 622 evrov, hkrati pa je nižja od 750 evrov. Najnižji dodatek, ki bo izplačan, bo 140 evrov in najvišji 390 evrov. Spremembe zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki so začele veljati 30. decembra lani, so prinesle Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo v letu 2015 po uradni dolžnosti začel posredovati infor-macijr o pričakovani višini predčasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo v letu 2015 dopolnili 58 let starosti. Takih zavarovancev je okvirno 27.000. drugačne višine letnega dodatka. Varčevalni zakon oziroma ZUJF iz leta 2012 je namreč predvidel le tri višine letnega dodatka, tisti s pokojnino nad 622 evrov pa do njega sploh niso bili upravičeni. Ob tem so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedali, da višina letnega dodatka v letu 2016 ni odvisna od višine gospodarske rasti. Kot povedano, bo letos julija letni dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za aktivno prebivalstvo, izplačan tudi tistim s pokojninami med Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 3427 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,8" ......... ' ...... Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). 0 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: torek • 13. januarja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 3 :aršem kot šolam ukrepe, s katerimi namerava privarčevati deset milijonov evrov (poleg tega pa mora do konca januarja zagotoviti še 25 milijonov evrov za izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij; in potem enkrat v prihodnje še četrto četrtino; potem pa si bo učiteljski sindikat, kolikor ga poznamo, izboril še izplačilo neizplačanih ur pravkar ukinjene učne pomoči; aja - pa še neizplačana napredovanja čakajo, ko so učitelji dobili nazive, ne pa s tem povezanega denarja ...). Učne pomoči ne ukinjajo, tolažijo na ministrstvu starše, to je napačna informacija. Učna pomoč bo ostala, a se bo vključila v delovno obveznost učiteljev. Pa še nekaj ugotavljajo na ministrstvu: odločbe za dodatno učno pomoč naj bi se dodeljevale prepogosto. »Na šolah je število ur učne pomoči različno, od 2, 4, 20, 30 ur na teden. Izstopala je šola, ki ima 544 učencev in kar sto ur učne pomoči na teden,« je dejala ministrica. 1 l^l k Jim Foto:Crtomir Goznik svoje sposobnosti. (Na fotografiji utrinek s specialne olimpijade.) Kako otrok s posebnimi potrebami pride do strokovne pomoči? Postopek v glavnem začnejo starši oz. skrbniki tako, da vložijo zahtevo na pristojno območno enoto Zavoda za šolstvo. Če je vlagatelj vzgojno-iz-obraževalni zavod, mora zahtevo za uvedbo postopka vročiti staršem, ti pa s podpisom na zahtevi za uvedbo postopka dajo soglasje za pridobivanje psihološke in medicinske dokumentacije. (Vzgojno-izobra-ževalni zavod je lahko vlagatelj le v primeru, kadar oceni, da otrok ne dosega minimalnih standardov znanja). Vlogi mora biti priložena razpoložljiva strokovna dokumentacija (zdravstvena, psihološka, specialnopedagoška, socialna in druga poročila). Ko Zavod RS za šolstvo prejme popolno zahtevo, svetovalec Zavoda zaprosi za strokovno mnenje eno od komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Komisija izdela strokovno mnenje, v katerem med drugim opredeli obseg, obliko in izvajalca dodatne strokovne pomoči. Večina otrok je v preteklosti prejela po pet ur pomoči, v zadnjem času pa je povprečje okrog tri ure. V odločbi je zapisano tudi, kdo naj otroku nudi pomoč: za premagovanje primanjkljajev so to pedagog, psiholog, socialni pedagog, de-fektolog, logoped ... (če na šoli ni tovrstnih strokovnjakov, prihajajo na šolo ustrezno usposobljeni strokovnjaki mobilne službe), učno pomoč pa nudijo učitelj (ta pomoč bo poslej brezplačna, avt. op.). Odločbe so povečini izdane za obdobje, dokler otrok ne menja izobra- Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt: »Osebno podpiram dodatno strokovno pomoč, ki jo po odločbah izvajajo pedagogi, defektolo-gi, psihologi ..., saj otrokom pomagajo pri razvijanju dodatnih veščin in skupaj premagujejo različne primanjkljaje, ki jih imajo učenci. Ta profil pedagoških delavcev je za to tudi usposobljen. Že dolgo pa sem kritična do zahtev v odločbah, da izvajajo ure učne pomoči učitelji posameznih predmetov. Še pred nekaj leti smo imeli na oddelek sistemizirano uro dopolnilnega in uro dodatnega pouka, z odločbami pa so nam ukinili uro tega in sedaj imamo tedensko skupaj eno uro za dopolnilni in dodatni pouk na oddelek. Prepričana sem, da bi učitelji v okviru dopolnilnega pouka lahko nudili ustrezno pomoč otrokom, ki imajo učne težave pri posameznih predmetih. Pa bi bilo teh ur manj, kot je sedaj ur učne pomoči. Potem pa se dogajajo še nesmisli, ko se otrok izogiba dopolnilnega pouka, ki mu je ponujen, koristi pa ure učne pomoči, ki se praviloma morajo izvajati med poukom (npr. matematika v času pouka matematike izven razreda). Mislim, da drži tudi to, da kar nekaj staršev koristi to obliko pomoči kot brezplačne inštrukcije ali pa gre za prelaganje odgovornosti. Čas je za razmislek države o smiselnosti izvajanja ur učne pomoči v tej obliki in vtem obsegu. V nobenem primeru pa ni sprejemljiva pot, ki jo je ubralo ministrstvo in preprosto obvestilo šole sredi leta, da bodo to učitelji sedaj morali opraviti brezplačno. Pri tem pa niti ne povejo (ker se vsa leta izogibajo opredelitvi delovnega časa učiteljev), kaj pomeni navodilo 'znotraj običajne organizacije dela šole'.« ževalne ravni (za osnovnošolce torej do konca osnovne šole), lahko pa so tudi časovno omejene na leto ali dve. Žrtve bodo najšibkejši Ker se je v javnosti - zlasti po objavi javnega pisma ministrici, ki ga je napisala učiteljica Bojana Potočnik - pojavil dvom o tem, ali so res vsi otroci, ki so šteti med otroke s posebnimi potrebami, upravičeni do ur dodatne strokovne in učne pomoči, smo povprašali nekatere ravnatelje na našem območju, kaj menijo oni o tem. V nadaljevanju objavljamo mnenja ravnateljev šol Žetale, Cirkovce, Ljudski vrt in Zavrč-Cirkulane. Anton Butolen, ravnatelj OŠ Žetale: »Kot učitelj sem razočaran, da se debata v zvezi z otroki s posebnimi potrebami razvija tudi v to smer. Posebej sem razočaran, da takšne izjave dajejo tudi nekateri učitelji. Gre še za en stereotip in predsodek, ki jih je naša družba na žalost polna. V resnici pa gre za nerazumevanje. V javnosti je vsesplošen stereotip, da so otroci s po- sebnimi samo otroci s slabimi intelektualnimi sposobnostmi, kar seveda ni res. V to skupini spadajo tudi gibalno ovirani otroci, otroci z motnjami sluha, vida, govora, dislektiki, otroci s psihičnimi težavami ... Ti otroci lahko imajo tudi zelo visoke intelektualne sposobnosti, ki jih ne bi mogli razviti, če ne bi imeli strokovne pomoči. Če ima kateri od teh otrok prav dobre in celo odlične ocene, je samo dokaz, da je bila odločba upravičena in se je z otrokom dobro delalo. V vsej svoji praksi nisem naletel na en sam primer, ko bi bili starši odločbo izsilili. Ravno obratno: zaradi stereotipov in bojazni, da bodo otroci z odločbo v družbi zaznamovani in negativno obravnavani, se starši pogosto za postopek usmerjanja zelo težko odločijo oziroma se odločijo prepozno. Če pa so takšni primeri, kot se govori, so prav gotovo v veliki manjšini in za celoten sistem nepomembni. Bojim pa se, da bodo v splošni histeriji, ki je v zvezi s tem vprašanjem zajela celotno državo, posamezni negativni primeri prenapihnjeni in razglašeni za splošno veljavne. Žrtve pa bodo otroci, ki so evrov 622 evrov in 750 evrov. Ti upokojenci bodo upravičeni do 140 evrov letnega dodatka. Ta je sicer odvisen od višine pokojnine. Tako bo upokojenec, ki prejema pokojnino v znesku do 414 evrov, julija prejel dodatek v višini 390 evrov. Osebi, ki prejema pokojnino v višini med 414,01 evra do 518 evrov, bo izplačan letni dodatek v višini 250 evrov. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 evra do 622 evrov, bodo prejeli 190 evrov letnega dodatka. Prejemniki Emica Gajser iz Makol je 81-letna upokojenka. »S prihrankom od pokojnine in dodatkom sem kupila pralni stroj ter hladilnik. Brez dodatka ne vem, kako bi si to privoščila, saj s pokojnino plačujem položnice ter poravnavam druge življenjske stroške. Zakaj bom porabila julijski dodatek, še ne vem. Zagotovo pa bo dobljen denar še prehitro šel,« je povedala in pesimistično dodala: »Če bo le izplačan.« / Foto: Mojca Vtič Upokojenka Emica Gajser dodatek porabi za večje, a nujno potrebne izdatke. invalidskih nadomestil v višini do 622 evrov bodo julija prejeli 190 evrov letnega dodatka, prejemniki pokojnin v znesku od 622,01 do 750 evrov pa 140 evrov letnega dodatka. Na ministrstvu so še izpostavili, da je skladno z določbami zakona o izvrševanju proračuna v letu 2014 uveljavljena novost, da se za obračun pripadajoče višine letnega dodatka upošteva seštevek osebne pokojnine in znesek dela vdovske pokojnine oz. seštevek zneskov družinske pokojnine po prvem in po drugem roditelju. Mojca Vtič pomoči potrebni. Spet bodo žrtve najšibkejši.« Ivanka Korez, OŠ Cirkovce, predsednica Društva ravnateljev s ptujskega območja: »Konkretno na naši šoli nimamo primerov, ko bi starši izsilili učno pomoč, ampak smo vsem to svetovali na šoli. Na srečanjih ravnateljev pa je več ravnateljev izpostavilo problem samoiniciativnega vlaganja zahtevkov staršev. Šola je v tem primeru samo pozvana k dodatni obrazložitvi zahtevka, a komisija največkrat prisluhne staršem - žal tudi v primerih, ko so šole dale vloge, pa se starši s tem niso strinjali. Šole in tudi druge institucije brez soglasja staršev ne moremo izpeljati nobenega postopka, starši pa brez soglasja šole in drugih institucij lahko dosežejo marsikaj.« Suzana Petek, ravnateljica OŠ Zavrč-Cirkulane (ta šola ima glede na število otrok velik odstotek ur pomoči učencem): »V naši šoli poskušamo pomagati vsem učencem, ki imajo učne težave. Ob ugotovitvi otrokovih težav se veliko pogovarjamo s starši, učitelji, razredniki, ki otroka poučujejo. Kot pomoč otroku izdelamo izvirni projekt pomoči, da se otroku zagotovi učna pomoč v okviru našega zavoda. Če pa se ugotovi, da ima otrok še naprej težave, starši - lahko pa tudi šola v soglasju s starši - podamo vlogo na Zavod za šolstvo za dodelitev dodatne strokovne pomoči. Strokovna komisija, ki je sestavljena iz različnih strokovnjakov, napiše strokovno mnenje o pomoči, ki jo otrok potrebuje. Zavod za šolstvo izda odločbo o individualni pomoči otroku in to je šola dolžna zagotoviti. Kot ravnateljica imam nalogo, da imenujem strokovni tim, ki izdela individualiziran načrt za posameznega učenca. Na naši šoli imamo res veliko takšnih otrok. Zaupam strokovni komisiji, ki se ukvarja z našimi učenci, ugotavlja pomanjkljivosti, ki jih ima otrok, in temu primerno izda odločbe, v katerih dodeli otroku pomoč.« jš 4 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 20. januarja 2015 Podravje, Slovenija • Zavarovanje posevkov in živali Ministrstvo prepolovilo denar za Izpraznjenost državnega mošnjička bodo letos spoznali kmetje tudi na področju sofinanciranja zavarovalnih premij. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je odločilo, da bo znižalo sofinanciranje premij pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov z dosedanjih 40 odstotkov na 20 odstotkov in pri zavarovanju živali ter rib z dosedanjih 30 odstotkov na 20 odstotkov. Koliko bodo privarčevali, niso odgovorili. Tudi še ni znano, koliko bo država namenila za sofinanciranje zavarovanja v letu 2015. »Trenutno izračuni še potekajo, dokončen znesek sofinanciranja bo znan, ko bo proračun potrjen, predvidoma v februarju,« so povedali na ministrstvu. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije naj bi država letos za sofinanciranje namenila predvidoma dva milijona evrov, v povprečju je skupni znesek sofinanciranja znašal okoli štiri milijone evrov. Sicer pa je bilo od leta 2006 do vključno leta 2014 za sofinanciranje zavarovalnih premij skupno namenjenih nekaj manj kot 50 milijonov evrov državnega denarja. Kljub pomoči države je obseg zavarovanja posevkov, nasadov in plodov, živali na kmetijskem gospodarstvu ter zavarovanja gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih pri nas še vedno na nižji ravni, kot bi moralo biti, ugotavljajo na KGZS. »Kmetje se pritožujejo nad neugodnimi pogoji in pomanjkljivimi produkti na stra- ni zavarovalnic, zavarovalnice pa nad vse večjim tveganjem in finančnim rizikom, ki jim ga prinaša kmetijsko zavarovanje,« so še povedali na zbornici. Število zavarovanj strmo pada Tako so na ministrstvu ugotovili, da zadnjih nekaj let števila kmetov, ki zavarujejo svojo kmetijsko pridelavo, upada. Po podatkih ministrstva so se zavarovane površine s prvotnih 61.243 zmanjšale na nekaj več kot 41.000 hektarjev. Prav tako se je zmanjšalo število zavarovanih živali - od več kot 300.000 v letu 2008 na približno 54.000 živali v letu 2013. Delež zavarovanih površin se je po letu 2008 najbolj zmanjšal v hmeljarstvu in vinogradništvu, po letu 2011 pa je zabeležen tudi močan padec zavarovanih živali v prašičereji. Skupna višina namenjenega ter dejansko porabljenega denarja za sofinanciranje zavarovalnih premij po posameznih letih: 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Veljavni proračun v posameznem letu 1.751.377 4.844.646 6.875.537 12.892.434 12.337.355 5.173.523 4.386.887 4.670.091 4.576.689 Izplačana sredstva v posameznem letu 1.738.288 3.971.970 6.351.200 12.890.493 6.648.315 5.173.519 4.386.598 4.669.897 4.096.561 Sveti Andraž • Bo andraška ambulanta morala zapreti svoja vrata? Zdravnik ne dela v ambulanti, ampak v štali »Ko sem prebral članek v Štajerskem tedniku, sem se zgrozil. Iz vsebine po domače povedano izhaja, da zdravnik zasebnik v Vitomarcih ne dela v ambulanti, ampak, oprostite izrazu, v štali. Kot zastopnik pacientovih pravic mislim, da se moram odzvati takoj,« je minuli petek po ogledu prostorov andraške ambulante za Štajerski tednik zgroženo dejal zastopnik pacientovih pravic v Mariboru Viktor Pilinger. »Razmere v čakalnici, ambulanti, predvsem pa v laboratoriju in prevezovalnici, kjer je vlaga nemogoča, vlada plesen, razpokane stene, omet odpada ..., so alarmantne. V glavnem, te razmere so nevarne iz higienskega vidika tako za paciente kot otroke. Ko pride mamica z otrokom, dojenčkom, v to ambulanto, se lahko tu okuži. Torej prihaja k zdravniku v prostor, ki je nevaren za okužbe. To je znak za alarm, v kakšnih razmerah delajo zasebniki koncesionarji, ki hočejo biti zasebniki in jim očitno dobiček pomeni več kot pacienti,« ogorčeno pove zastopnik pacientovih pravic, ki ni mogel verjeti svojim očem: »Ne morem verjeti, da se to dogaja v našem zdravstvu. Očitno se bomo zastopniki pacientovih pravic morali posvetiti še posebej koncesionarjem.« Pilinger naletel na več nepravilnosti Sicer pa je Pilinger še dejal, da zoper zdravnika koncesi- onarja Tomaža Schaubacha, ki v prostorih ambulante v Vitomarcih že slabih osem let zdravi več kot 800 pacientov, ni prejel nobene pritožbe. A še namignil: »Razumem, da doktor Schaubach pove, da pri 800 pacientih ni imel nobene pritožbe. In res, jaz šesto leto delam kot zastopnik in ni bilo niti ene pritožbe zoper tega zdravnika. Vsi so zadovoljni, ampak mislim, da niti pohvale nima, ker nima knjige pohval v ambulanti, če pa jo ima, pa pacienti ne vedo za njo. In glejte Občina prostore pripravljena sanirati takoj Za komentar smo zaprosili tudi zasebnega zdravnika Tomaža Schaubacha, ki nam je dejal, da je občina prostore andraške ambulante pripravljena sanirati takoj: »Bomo videli, kaj bo odločil Zdravstveni inšpektorat RS. Mi smo že govorili z občino in so pripravljeni prostore začasno takoj sanirati. Druge variante ni. Drugače bomo prisiljeni zapreti, dokler se ne najde trajna rešitev. Pa bomo delali samo na eni lokaciji. Bi pa bilo škoda zaradi pacientov, ampak če gledamo realno, tako kot je sedaj, je grozno. Nevarno je tudi za nas. Ne bo se zgodilo prvič, da bomo zadevo reševali na silo,« je prepričan Schaubach, ki nam je sicer še zagotovil, da so ostale nepravilnosti, kot med drugim napačen podatek glede termina, kdaj je zdravnik na voljo za pritožbe pacientov, še tisti dan uredili. ta absurd. Na steni v čakalnici je objavljeno, da je doktor kot pristojna oseba za pritožbe pacientom na razpolago vsako sredo sredi dneva. Njega takrat sploh ni tu. Tak odnos je nekorekten.« Ob petkih ZZZS ne dela? Pilinger pa je naletel tudi na nepravilne podatke o delovanju andraške ambulante. Kot je namreč objavljeno na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), naj bi ob petkih v ambulanti doktorja družinske medicine Schaubacha delovala referenčna ambulanta. A kot je ugotovil Pilinger, to ne drži. Po tem ko je skušal priklicati vodstvo ZZZS, pa je naletel še na eno neprijetno presenečenje: »Očitno me je ZZZS zavedel oz. nima ažuri-ranih podatkov J »Zdravnik zasebnik v Vitomarci ne dela v ambulanti ampak, oprostite izrazu, v štali,« je prepričan zastopnik pacientovih pravic v Mariboru Viktor Pilinger. o delu svojih koncesionarjev. To sem želel preveriti na ZZZS. Klical sem vse odgovorne osebe od najnižjih do najvišjih, štiri ali pet ljudi, in rekli so, da so v petek vsi na dopustu. Se pravi, ob petkih ZZZS ne dela. Razumem, da ljudje hočejo uživati, ampak zdravstveni sistem mora funkcionirati. Ti ljudje so lepo plačani, imajo zagotovljene službe. Očitno so si vzeli petek, da bodo tri dni doma.« O zaprtju bo v prihodnjih dneh odločil zdravstveni inšpektorat Kot je še povedal Pilinger, bo o morebitnem zaprtju ambulante odločal Zdravstveni inšpektorat RS, ki si bo v kratkem ogledal prostore. »O stanju sem obvestil pristojni zdravstveni inšpektorat, ki bo opravil pregled ambulante skupaj s konce-sionarjem. Zdravstveni inšpektor se bo potem odločil, ali bo ambulanto pustil v obratovanju in dal rok za sanacijo, ali pa se bo odločil in ambulanto zaprl takoj.« Monika Levanič Foto: ML torek • 20. januarja 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 5 sofinanciranje premij »Sofinanciranje bi bilo treba povečati na 65 %« Po novi spremembi uredbe lahko posevke, nasade in plodove kmetija zavaruje pred nevarnostjo toče, požara, uda- ra strele, spomladanske poze-be, zmrzali ali slane, poplave in viharja ter pri tem prejme 20-odstotno sofinanciranje. Z 20-odstotnim sofinanciranjem je možno zavarovati živali na kmetiji in vodne živali v ribo-gojnih objektih. Sicer pa KGZS še vedno podpira trenutni sistem zavarovanja kmetijske pridelave (s sofinanciranjem). »Sistem bi bilo treba nadgraditi z razširitvijo ponudbe zavarovalnih produktov, pripravo ustreznih zavarovalnih paketov, nižjo odbitno franšizo in zvišanjem sofinanciranja zavarovalne premije na najvišjo dovoljeno stopnjo (do 65 odstotkov premije),« so še dodali. Mojca Vtič Na kmetiji Pšeničnik, ki ima 25 glav živine, z Zgornje Polskave, so o zavarovanju posevkov povedali: »Zadnjih šest le imamo zavarovano 1,5 hektarja njive s koruzo, in sicer proti toči pri Zavarovalnici Triglav. Zavarovano smo imeli, ker nam je v preteklosti toča že uničila pridelek, ali bomo imeli tudi letos njivo zavarovali, bomo resno premislili. Premija na hektar koruze znaša 52 evrov, kar pomeni, da je višina premije za kmeta 31 evrov, ocenjena vrednost hektarja pa je nekaj nad 1.000 evrov. Problem pa je, ker velja 15-odstotni škodni odbitek, kar pomeni, da če ti toča uniči 15 odstotkov pridelka, ne dobiš nič. Moramo še pretehtati možnosti.« Sadjar iz Prelog, prav tako Pšeničnik, pa je kmetom svetoval, naj svoje posevke zavarujejo, če nimajo sami dovolj rezervnega denarja, saj v primeru toče ali druge vremenske neprilike dobijo vsaj nekaj. »Jaz nimam zavarovanega sadovnjaka, saj imam nameščene protitočne mreže, ob tem pa sadjarstvo ni moja edina dejavnost,« je dodal. »Spodbujali naj bi lokalno pridelano hrano, kmete pa se stiska vedno bolj!« Za mnenje o varčevalnem ukrepu ministrstva smo povprašali Benjamina Schlauerja, vodjo podružnice Agra zavarovalnice: »Zdi se mi, da se trenutno brezglavo teka iz enega konca na drugega. Še oktobra smo imeli sestanek z ministrstvom, kjer smo določili pogoje za letošnje leto. Decembra nam je bilo rečeno, da naj zavarovalniških poslov ne sklepamo, ker bo prišlo do sprememb, če bomo sklenili, pa premije ne bodo sofinancirane. Še vedno pa tečejo dogovori, tako da še ne vemo, kako se bomo odzvali na to obliko varčevanja. Zagotovo bodo kmetje razmislili, ali še zavarovati živali, nasade in posevke ali ne. Vendar vsega ni mogoče zaščititi s protitočnimi mrežami, vremenske neprilike pa se pojavljajo. Kljub temu pa premije niso tako zelo visoke, da bi bile za kmete nedostopne. Sedaj je veljalo, da je premija za zavarovanje proti toči enega hektarja koruze znašala 30 evrov. Sicer pa menim, da je odločitev ministrstva, da bo zmanjšalo sofinanciranje napačna odločitev, saj se na eni strani širokousti-mo, kako spodbujamo lokalno pridelano hrano, slovenskega kmeta, na drugi strani pa varčujemo, naj spomnim, da je vlada že januarja dvignila davek na zavarovalniške posle za dva odstotka.« Foto: osebni Benjamin Schlauer, vodja podružnice Agra zavarovalnice Foto: Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Vlada „uredila" kurjenje lesnih ostankov Lesarji lahko končno legalno kurijo svoje ostanke Vlada RS je sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz majhnih in srednjih kurilnih naprav. Veljati bo začela v petek, 23. januarja. Neživljenjski predpis, ki je dolgo grenil delo lesarjem, je tako nehal veljati. Obrtno-podjetniški zbornici oz. sekciji lesnih strok je po več kot 20 letih prizadevanj, da bi se smeli lesni ostanki uporabiti za ogrevanje, vendarle uspelo, da bodo končno lesarji lahko brez težav (glob) kurili svoje lesne odpadke. Uredba velja izključno za lesarje oz. lesno predelovalne obrate, ki po spremenjeni uredbi lahko naravni les v vseh oblikah in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, uporabijo za ogrevanje, brez zamudnih in dragih postopkov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov. Lesnih ostankov, ki niso rezultat proizvodnega procesa, pa še naprej ni dovoljeno kuriti. To pomeni, da nekdo iz druge dejavnosti, ki so mu ostale lesene palete, teh ne sme kuriti, ker niso odpadek in ne ostanek pri njegovi dejavnosti. Nasprotno pa lesar, ki palete izdeluje, le-te lahko skuri. Marsikateremu lesarju y 4 \Tr3i Foto: Črtomir Goznik Po novem lahko lesarji naravni les in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, uporabijo za ogrevanje. se bodo zato občutno znižali stroški. Lesne ostanke iz mehanske obdelave (brez premazov, brez lakov) je po novem mogoče kuriti brez kakršnega koli dokazovanja (analiz), brez evidenc in poročanja. Pri lesnih ostankih, ki so nastali pri proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki) pa bo treba opraviti le kemijsko analizo pred prvim kurjenjem ali dajanjem na trg. Rezultate opravljenih meritev nevarnih snovi bo treba hraniti najmanj pet let ter pristojnemu ministrstvu oz. inšpektorju omogočiti vpoglede vanje. Na vidiku že nove težave: iztek veljavnosti koncesij, nov nepremičninski davek Kot so povedali sogovorniki, lesarja Miran Žlahtič in Vojko Tajhmajster ter sekretar OOZ Ptuj Boris Repič, so spremembe in dopolnitve uredbe pomemben dosežek za OZ Kaj so povedali o novi uredbi Miran Zlahtič: „Uporaba lesnih ostankov ni pomembna samo za ogrevanje, pomembna je tudi za sušenje lesa ter za lepljenje v preši kot energent." Vojko Tajhmajster: „O možnostih legalnega kurjenja lesnih odpadkov smo se dolgo pogovarjali, več kot 20 let..." Boris Repič: „Problemov za lesarstvo pa še zdaleč ni konec ... V letu 2016 potečejo državne koncesije za gozdove, še naprej pa grozi tudi nepremičninski davek..." J Slovenije in njene člane, ki je v teh prizadevanjih zastopala več kot 2000 lesarjev. Poti za prijaznejše pogoje za ohranitev lesne stroke in njenega ponovnega vzpona pa še zdaleč ni konec. Prihodnje leto potečejo tudi državne koncesije za gozdove, ponovno se napoveduje nepremičninski davek, ki je v prvem poskusu najbolj udaril lesarje zaradi velikih proizvodnih površin. Tudi pri teh dveh vpra- šanjih bo treba delovati usklajeno, da novi nepremičninski davek ne bo udaril tistih, ki so vlagali v proizvodnjo, v nova delovna mesta. Sicer pa krize tudi za lesarstvo še ni konec. Z zmanjšanjem obsega investicij je tudi dela zanje vse manj. Mnogi so se že preusmerili na tuje trge, predvsem v sosednjo Avstrijo, kjer kupujejo tudi les, ki je za kar 30 % cenejši kot v Sloveniji, ki je dežela gozdov. MG 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 20. januarja 2015 Središče ob Dravi • Ustanavljanje krajinskega parka Varstveni režim buri duhove Ideja o ustanovitvi krajinskega parka (KP) med Ormožem in Središčem ob Dravi je razburila javnost. Se posebej vaščane Frankovcev, ki so že tudi ustanovili iniciativni odbor (IO). Med prebivalci Frankovcev so za veliko ogorčenje poskrbele omejitve, ki so zapisane v osnutku režima. Kot smo lahko slišali na sestanku delovne skupine v Središču ob Dravi minuli teden, bes Frankovčanov izhaja iz dosedanjih aktivnostih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki na območju ormoških lagun v okviru projekta LIVEDRAVA vzpostavljajo naravni rezervat. Dobrih 50 hektarjev veliko območje so člani DOPPS ogradili, s tem pa omejili gibanje po tem območju. Krajinski park kot turistični produkt V sklopu projekta LIVEDRA-VA si DOPPS prizadeva ustanoviti tudi KP med Središčem ob Dravi in Ormožem. Kot navajajo člani tega društva, je KP lahko pomembna razvojna priložnost občin. »Glede na dobre prakse krajinskih parkov v Slo- veniji lahko nastane turistični produkt, ki bo dopolnil ponudbo občin na naravoslovnem področju, spodbujal trajnostno rabo prostora in postal nacionalno in mednarodno prepoznavno raziskovalno središče s priložnostmi za vključevanje lokalnih storitev in proizvodov,« dodajajo ljubitelji ptic, ki si želijo skozi sestanke delovne skupine pridobiti vse podlage za pripravo dokumentacije za ustanovitev KP, k čemer pa morata soglasje podati tudi oba občinska sveta. V park bi vključili 500 hektarjev površin V uvodu tokratnega sestanka v Središču ob Dravi je Dominik Bombek iz DOPPS poskušal pomiriti nekatere nasprotnike ustanovitve KP z obrazložitvijo, da gre le za osnutek varstvenega režima, ki naj bi veljal v KP in »ne pome- vi do take mere, da bo lahko šla ni nič zavezujočega«:«Poskušali na Zavod Republike Slovenije bomo skozi razpravo narediti za varstvo narave, kjer bodo neki izbor, da se zadeva pripra- pripravljali strokovne podlage Foto: Miha Soštarič Dominik Bombek (DOPPS) si s somišljeniki prizadeva, da bi na območju med Središčem ob Dravi in Ormožem ustanovili krajinski park. Oris predvidenega krajinskega parka, ki na širšem Ormoškem dviga prec Ptuj • Gradnja kanalizacije Grajena Za pločnik pridobljenih (le) okrog 50 odstotkov zemljišč Izgradnja zadnjega kraka kanalizacije v okviru projekta podtalnice Ptujskega in Dravskega polja zajema izgradnjo kanalizacije v zaselku Štuki (ČS Panorama) in v naselju Grajena (ČS Grajena), kjer je predvidena izgradnja 3,2 km kanalizacije. Dela so izvajalci začeli v novembru 2014, gradnja pa mora biti zaključena do konca marca letos. Skupaj z izgradnjo kanalizacije se predvideva tudi izgradnja pločnika proti Grajeni. V prvi fazi je predvidena izgradnja okrog 1200 metrov pločnika pod pogojem, da bodo pridobljena vsa zemljišča. Prvih 170 metrov pločnika bo zgrajenega od mostu čez Grajeno do roletarstva Arnuš (Štuki 26 a), drugi del pa v dolžini 1030 metrov od Štukov 17 do Grajene 12, tudi v tem delu je pogoj za izgradnjo odkup oz. pridobitev vseh potrebnih zemljišč. Člana gradbenega odbora iz ČS Panorama Milan Klemenc in iz ČS Grajena Janez Polanec sta povedala, da se skupaj z ostalimi odgovornimi za ta projekt zelo trudijo, da bi pridobili vsa potrebna zemljišča. Ker pogovori za pridobitev vseh zemljišč še potekajo, o konkretnih imenih tistih, s katerimi se zanje še niso dogovorili, ne želijo javno govoriti. Vsi skupaj pa si želijo, da bi bili pogovori uspešni in da bi čim prej prišlo do dokončne izgradnje prve faze izgradnje pločnika. „Gradbeni odbor se je aktivno vključil v izgradnjo otežena, da promet poteka pod polovično zaporo, ker ni bilo mogoče zagotoviti alternativnih obvozov. Računajo pa na njihovo strpnost in potrpežljivost. Kot so že povedali na zboru občanov v decembru lani, se bodo trudili po najboljših močeh in skušali vse probleme sproti reševati, vsem pa se ne bodo mogli ogniti. Kdaj bo zgrajen še preostali del pločnika, da bi bila Grajena s Ptujem v celoti povezana s pločnikom, pa si v tem trenutku ne upa napovedati nihče. Vse je odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev v prihodnjih letih. V tem trenutku tudi še ni odgovora na zahtevo po sanaciji mostu na relaciji izgradnje kanalizacije, ki je v pristojnosti DRSC, ker je cesta državna. Kot so povedali v MO Ptuj, je bil projekt kanalizacije usklajen s projektom sanacije mostu. Nimajo pa podatkov o tem, da bi bila sredstva za sanacijo mo- Foto: Črtomir Goznik V gradbenem odboru za izgradnjo kanalizacije aktivno sodelujeta tudi predsednik sveta ČS Grajena Janez Polanec (prvi z leve) in predsednik sveta ČS Panorama Milan Klemenc (tretji z leve). kanalizacije. Predvsem je dragocena njegova pomoč pri odkupih zemljišč za pločnik in tudi pri pridobivanju dodatnih služnosti. Po potrebi se bodo njegovi člani udeleževali tudi koordinacijskih sestankov z izvajalcem. Za pločnik je v tem trenutku sklenjenih okrog 50 odstotkov pogodb," so povedali v MO Ptuj. Po besedah predsednika sveta ČS Panorama in ČS Grajena ljudje niso najbolj zadovoljni, da je zaradi gradnje njihova pot do doma in z doma Foto: Črtomir Goznik Gradnja kanalizacije Grajena mora biti zaključena do konca marca letos. stu že zagotovljena v državnem proračunu. Pri gradnji kanalizacije se uporablja PVC-mate-rial, ki ne predstavlja dodatnih obremenitev za temeljna dela. Dela sproti spremlja geomehanik, ki ob morebitnih odstopanjih od projekta tudi predlaga ustrezne ukrepe. V sklopu izgradnje kanalizacije Grajena ni predvidena izgradnja kolesarske steze. V MO Ptuj bodo sredstva zanjo skušali pridobiti v novi finančni perspektivi. Prvi razpisi bodo že junija. V MO Ptuj se tudi zavedajo, da bo na tem območju v prihodnje treba zgraditi tudi sekundarno kanalizacijsko omrežje. Občani se bodo morali na kanalizacijo priključiti šest mesecev po končani izgradnji oz. pridobitvi uporabnega dovoljenja, tako je zapisano v odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju MO Ptuj. Komunalni prispevek, ki ga bo mogoče plačati v 36 mesecih, bo odmerjen po uradni dolžnosti. Občani si bodo priključke lahko izvedli sami oz. v lastni režiji, od Komunalnega podjetja Ptuj pa bodo morali pridobiti soglasje, da je priključek pravilno izveden. MG torek • 20. januarja 2015 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 in pregledali varstvene režime, ali so dovolj dobri. Nato vrnejo ta dokument in pride do javne razprave, ko bodo lahko vsi, ki sedaj ne sodelujejo, podali svoje mnenje.« Prvotna ideja je bila, da bi se KP med Središčem ob Dravi in Ormožem raztezal na več kot 1000 hektarjih južno od železniške proge, na tokratnem sestanku pa je bil predstavljen bi- stveno manjši obseg zemljišč, ki bi bila zajeta v širši in ožji del tega parka. Predvideva se, da bi v KP bilo vključeno nekaj več kot 500 hektarjev, predvsem gozdnih in njivskih površin. TTstenjak: Krajinski parki niso prinesli pozitivnih sprememb Kot je dejal župan Središča ob Dravi Jurij Borko, je bilo pričakovati, da se bodo pojavili nasprotniki ustanovitve parka, »posebej tisti, ki na tem območju živijo, delajo, kmetu-jejo in od tega živijo«. Borko je poudaril, da je želja občine, da bi ustanovljen KP prinesel finančni priliv za občino, ne bodo pa dovolili, da bi se znotraj varstvenega režima pojavi- Lfesgjtjj iMLz rs / 764.7 <¿1 Trnoušcic ¡Oü) Poljski f / X ^ 1 A VGloiniu Višče/^ Trnje E i Foto: Miha Soštarič »Z omenjenim predlogom nam želite dodatno omejevati kmetovanje, omejevati zemeljska dela, gradnjo,« meni Slavko Tlstenjak iz Frankovcev. V« Foto: arhiv občine ej prahu in hude krvi. le dodatne omejitve. Omenjeno območje je namreč že sedaj del Nature 2000 in določene omejitve, tako pri kmetovanju kot tudi pri nekaterih drugih dejavnosti, že veljajo. Slavko Trstenjak, član IO Frankovci, je dejal, da se v predlogu varstvenega režima za KP pojavljajo bistveno bolj rigorozne omejitve kot v Na-turi 2000. »Z omenjenim predlogom nam želite dodatno omejevati kmetovanje, omejevati zemeljska dela, gradnjo,« je predlagateljem očital Trste-njak, ki je skupaj s sovaščani prepričan, da se bo s sprejemom teh omejitev ustavil razvoj Frankovcev. Trstenjak je ob tem še spomnil, da z ustanavljanjem krajinskih parkov po Sloveniji, omenil je Goričko in Šturmovce, do sedaj ni bilo pričakovanih pozitivnih učinkov za razvoj krajev in občin. Neusklajeni ne bodo šli pred svetnike Ormoški župan Alojz Sok, ki je bil tokrat prisoten, je odgovoril na očitek vaščanov Fran- kovcev, da se je ormoška občina doslej premalo vključevala v postopke ustanavljanja KP. Dejal je, da je pred časom člane DOPPS pozval, naj pripravijo mejo KP, zapišejo priložnosti in pomanjkljivosti. »Ker to ni bilo narejeno, se sam nisem udeleževal sestankov v preteklosti,« je povedal Sok in dodal, da projekt urejanja ormoških lagun nima nobene povezave z ustanavljanjem KP, bodo pa, če bo park ustanovljen, pozneje del tega. Povedal je še, da v primeru neusklajenosti glede ustanavljanja KP ne bo uvrstil te teme na občinski svet, ki podaja soglasje. Proti ureditvi KP so predvsem kmetje, ki si ne želijo dodatnih omejitev pri kmetovanju, naravovarstveniki pa pozdravljajo ustanovitev parka, saj bi s tem dodatno zaščiti del območja ob reki Dravi. Dogovorili so se, da bodo s besedilo o varstvenem režimu v KP med Središčem ob Dravi in Ormožem, ki ga je pripravil DOPPS, skrbno pregledali vsi člani delovne skupine ter svoje pripombe posredovali DOPPS, do prihodnjič, ko se bodo znova sestali, pa želijo na mizi imeti podane omejitve, ki že sedaj veljajo v sklopu Nature 2000, ter omejitve, ki bi jih določal morebitni novoustanovljeni krajinski park. Miha Šoštarič Sveta Trojica • Vizija razvoja Trojiškega jezera pod taktirko koncesionarja Kdo je kriv za turistični nerazvoj Trojiškega jezera? Trojiško jezero pri Sveti Trojici, nad katerim bdi mogočna trojiška cerkev, bi lahko bilo izjemno priljubljena in obiskana turistična destinacija. A ni tako. Lep pogled na jezero namreč kvari propadajoči gostinski objekt, neurejeni parkirni prostori in prostori za kampiranje. Edino, kar dela jezero privlačno, je športni ribolov, ki pa je pod taktirko koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja Ribiške družine (RD) Pe-snica-Lenart. Po besedah župana Darka Frasa se občina že lep čas trudi oživeti turizem ob jezeru. A so s posegi omejeni, ne samo zaradi denarnih sredstev, ampak tudi zato, ker jezero ni v lasti občine. Koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja nad Trojiškim jezerom je namreč leta 2008 za 30 let prejela Ribiška družina Pe-snica-Lenart. »Na podelitev koncesije občina ni imela nobenega vpliva,« je dodal župan Fras. »Koncesionar bi moral vložiti več v vzdrževanje okolice« Edini vir dohodka iz jezera na podlagi ribolovne koncesije gre tako v roke RD Pesnica-Lenart, ki pa kljub dohodku ni obvezana k upravljanju in vzdrževanju okolice. »Glede na to, da je celotna raba vodne površine na osnovi podeljene koncesije podrejena ribiškemu upravljanju in da je prodaja dovolilnic v tem trenutku edini vir dohodka iz upravljanja z jezerom, bi bilo prav gotovo upravičeno pričakovati, da bi koncesionar tudi več vložil ali vsaj finančno sodeloval tudi pri vzdrževanju okolice in urbane opreme. Želeli pa bi si tudi, da bi sodeloval pri zagotovitvi upravljanja sanitarij. V sosednji Avstriji se na ribnikih, ki so desetkrat manjši od našega jezera, letno realizira tudi do dvakrat več izkupička.« Na plečih občine odpadki, vzdrževanje sprehajalnih poti ... Kljub niti centa prihodkov s strani jezera na plečih občine tako ostajajo številne nujno potrebne dejavnosti. Občina namreč kot upravljavec ceste redno skrbi za vzdrževanje ceste ob jezeru, prav tako tudi za vzdrževanje sprehajalne poti in praznjenje košev ter vzdrževanje energetskih točk, parkirišča na severni in južni strani jezera, košnjo trave ter \ v sklopu redarske službe in medobčinske inšpekcije za nadzor nad javnim redom, prometom in odlaganjem odpadkov v naravnem okolju. Občina je investirala tudi postavitev nekaj klopi za sprehajalce ter miz kot tudi izgradnjo sanitarij in čistilne naprave, pitnika za vodo z vodovodnim priključkom in ureditev okolice ter energetskega parka, pa tudi legalizacijo brunarice ob jezeru. Fras: »V interesu ribičev niso druge vrste programov ob vodi in na njej« Idej o turističnem razvoju jezera ne manjka, žal pa je jezero trenutno namenjeno le ribištvu in sprehajalcem. »Mi si predvsem prizadevamo za to, da raba vodne in obvodne površine ne bi bila omejena k »Težave nastajajo deloma tudi na sprehajalni poti po izgrajenem nasipu, kjer ribiči polagajo ribiške palice preko sprehajalne poti, kar je seveda zelo moteče za številne sprehajalce in občasno povzroča tudi kakšne prepire,« pravi župan Fras. Občina si prizadeva, da raba vodne in obvodne površine ne bi bila namenjena samo ribištvu. V ta namen so med drugim postavili tudi klopi in uredili sprehajalne poti. samo na ribištvo, ampak, da bi bilo mogoče izvajati tudi druge vrste programov ob vodi in na njej, kar pa seveda ni v interesu ribičev. Kar se pa tiče razvoja ribiškega turizma, pa bi si želeli, da se v Trojiško jezero vlaga več velikih rib (kapitalcev), predvsem takih, ki so zanimive za prestižne (trofejne) ribiče, tudi tuje goste, ki praviloma ostajajo več dni in tudi veliko več trošijo kot dnevni ribiči.« Sicer pa po prepričanju Frasa to ni edina problematika: »Težava je v tem, ker ribiška družina izvaja dokaj dober nadzor nad ribolovom, manjka pa nadzor nad odlaganjem odpadkov, vožnjo in parkiranjem v naravnem okolju, kurjenjem in nedovoljenim kampiranjem. Po začasnem zaprtju lokala Žaba tudi ni stalne gostinske ponudbe in odprtih sanitarij ob jezeru.« Vukan: »RD je pristojna le za vodo in ribe« Za odgovore, kakšne so naloge in zakaj je pristojna RD Pesnica-Lenart, smo povprašali predsednika RD Pesnica Lenart Branka Vukana: »Z občino smo se dogovarjali glede pobiranja in odvoza odpadkov, privezov za njihove čolne ter usklajevali naš ribiškogojitveni načrt, kjer je vse to tudi opredeljeno, tako da težav ni. RD je pristojna le za vlaganje rib in skrbi za vodo in ribe, vse ostalo je stvar dogovarjanj. RD se trudi le, da se na jezeru ne bi odvijale dejavnosti, ki bi motile ali škodovale naravnemu okolju rib in njihovim potrebam, občina pa ima vso pravico urejati prostorske načrte in plane.« Predsednik je sicer sodelovanje z občino ocenil kot dobro ter dejal, da iščejo možnosti in rešitve za ureditev okolice jezera: »Naša vizija je, da se v največji možni meri ohrani naravno okolje s čim manjšimi posegi v vode. RD ne nasprotuje posegom, za katere Agencija za varstvo okolja in narave poda pozitivno mnenje. V skladu z zakonodajo in pravilniki pa voda v jezeru ni uvrščena v kopalne vode, zato kopanje v teh vodah ni primerno.« Ribiška družina sicer poleg Trojiškega jezera upravlja tudi jezero Radehova in pripadajoče vodotoke. »Znesek prodanih kart v obeh jezerih je na letni ravni v povprečju okoli 30.000 €. Ves denar RD nameni za vzdrževanje voda in nakup rib za nadomestna vlaganja v obe jezeri in potoke. Za koncesijsko dajatev letno odštejejo 5.600 evrov,« je še povedal Vukan. Monika Levanič Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 20. januarja 2015 Ormož • V polnem teku selitev Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Knjižnica bo svoja vrata na novi lokaciji odprla februarja Obnovljeni prostori nekdanjega vrtca v Žigrovi ulici dobivajo novo podobo. Vse od minulega ponedeljka se namreč iz grajskih prostorov po dveh desetletjih tja seli ormoška knjižnica. Vodstvo knjižnice načrtuje, da bodo za preselitev in ureditev okrog 100.000 enot različnega gradiva potrebovali približno mesec dni. Knjižnica bo tako svoja vrata odprla predvidoma v prvi polovici prihodnjega meseca. »5. januarja smo knjižnico zaprli za obiskovalce in začeli seliti. Vsekakor bo treba opraviti precej dela, kajti preseliti moramo okrog 100.000 enot gradiva, večino knjižnega, nekje okrog 12.000 enot pa tudi neknjižne-ga,« je pojasnila direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora in dodala, da zaposlenim iz ormoške knjižnice pri oblici dela pomagajo tudi kolegi iz ptujske knjižnice, gasilci, pa tudi občinska hišnika in prostovoljci. Da so si delo vsaj malce olajšali, so pred novim letom uporabnike pozvali k izposoji čim več gradiva. »Pri nas selitev poteka drugače kot običajno, selimo namreč tudi staro opremo. To pomeni, da je naprej treba knjige zložiti s polic, potem je treba police demontirati in prepeljati sem, jih zmontirati, šele nato lahko knjige spet zlagamo na police. Ves november in december smo po trgovskih centrih zbirali škatle. Zbrali smo okrog 1000 škatel, sicer ne dovolj. Potrebovali bi jih namreč nekje okrog 2000, tako da moramo te škatle izprazniti, prepeljati v knjižnico in ponovno napolniti,« pove direktorica. Preselili že okrog dve tretjini gradiva Kot je še pojasnila Milica Šavora, jim je doslej uspelo preseliti že okrog dve tretjini gradiva. S selitvijo gradiva bi končali predvidoma v tem tednu, nato Preselitev knjižnice je bila nujna Preselitev ormoške knjižnice iz grajskih prostorov v prostore nekdanjega vrtca v Žigrovi ulici je bila nujna, saj statika objekta tega več ni dopuščala. »Grad je bil grajen za stanovanjsko namembnost. Knjižnica je z gradivom in policami precej obtežila sam prostor in zaradi tega smo se morali preseliti na drugo lokacijo,« pove direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milica Šavora. pa sledi še postavitev knjižnih zbirk. »Vsaka knjiga mora biti na svojem mestu, treba bo sortirati knjige in jih postaviti po UDK-sistemih po abecedi. Potem je potreben še popis celotnega gradiva in inventura knjižnega gradiva. Načrtujemo, da bo knjižnica za svoje uporabnike ponovno odprta okrog kulturnega praznika,« pove direktorica in še optimistično doda, da ' i? novi prostori pomenijo novo priložnost. Čeprav sama prenova vrtca ni bila najlažja, pa so po besedah direktorice našli dobre rešitve: »Pri prenovi so seveda bile neke omejitve. Razlika je, če bi se knjižnica gradila povsem na novo in bi tako že bila točno prilagojena standardom. Smo pa našli zelo dobro rešitev, tako da bo gradivo postavljeno ■tnf^i Obnovljeni prostori nekdanjega vrtca bodo služili potrebam ormoške knjižnice. in urejeno v skladu s stroko. Ne- bomo izkoristili za nove vsekaj nefunkcionalnega prostora, bine, ki promovirajo knjigo in kjer so npr. bile igralnice, pa branje.« r Preseliti je treba okrog 100.000 enot gradiva. Doslej so preselili že dve tretjini gradiva. Za obnovo dobrih 585.000 evrov Kot nam je pojasnila vodja oddelka za gospodarsko dejavnost Občine Ormož Karmen Štumberger, gre za investicijo v vrednosti dobrih 585.000 evrov. Levji delež, okrog 450.000 evrov, bodo prispevale občine ustanoviteljice, in sicer Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Preostanek, slabih 135.000 evrov, pa bo krila država. »Predmet obravnavane investicije je energetska sanacija objekta na Žigrovi ulici 6 b za potrebe Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. V okviru te obravnavane investicije so se obnovili tudi notranji prostori in elek-tro ter strojne inštalacije. Poleg tega se je nabavila tudi potrebna oprema za izvedbo dejavnosti.« Investicijo so končali konec septembra lani. Branje knjige na vrtu knjižnice Za knjižno gradivo in druge dejavnosti bodo imeli na voljo kar 750 m2 novih prostorov oz. 200 m2 več površin v primerjavi z nekdanjimi prostori. Vodstvo knjižnice tako že načrtuje prostorne bralne kotičke, prostor, kjer bo razporejena umetnost, stalni prostor za prireditve in možnost ogleda filmov, prostornejši kotiček za pravljične urice, v topli polovici leta pa še številne dejavnosti na vrtu. Bolje bo poskrbljeno tudi za invalide, saj bo omogočen veliko lažji dostop do knjižnice. Monika Levanič Foto: ML Foto: ML Podlehnik • Gradijo nov turistično-kulturni center Zgradba za vse pomembnejše dejavnosti v občini Sredi Podlehnika v teh dneh pospešeno gradijo nov turistično-kulturni center, v katerem bodo poleg večnamenske dvorane zagotovili še prostore za zdravstveni dom, gasilsko in društveno dejavnost, za upravno enoto in tudi za občinsko upravo. Kot je pojasnil župan občine Podlehnik Marko Maučič, so rušitev starega objekta, ki je stal na tem mestu in služil svojemu namenu dobrih 70 let, začeli že oktobra lani. Celotni projekt Turistično-kulturni center Pod-lehnik naj bi veljal 2,75 milijona evrov z DDV, pri čemer so si iz zadnjega poziva RRP zagotovili 1,95 milijona, sama občina pa naj bi primaknila okoli 800.000 evrov. V novem Turistično-kultur-nem centru bo večnamenska dvorana z 250 sedeži in odrom, poleg tega pa bodo zagotovili še prostore za društveno dejavnost v skupni izmeri cca. 1.200 m2 ter prostore za gasilsko dejavnost, ki bodo veliki 300 m2. V novem objektu pa bo tudi zdravstveni dom, ki mu bodo namenili 220 m2 ter prostori za občino in upravno enoto v Foto: M. Ozmec Nov turistično-kulturni center, ki ga gradijo sredi Podlehnika, bo kmalu pod streho. velikosti okoli 400 m2. Celoten objekt je montažnega tipa in bo nizkoenergijski, zato naj stroški vzdrževanja ne bi presegli sedanjih stroškov vseh objektov, kjer se te dejavnosti odvijajo. Z novim objektom bodo tako pridobili centralno lokacijo vseh najpomembnejših dejavnosti, kar je iz stališča uporabnikov vsekakor zelo dobro. Sicer pa je objekt nekoliko večji, kot so načrtovali prvotno, predvsem zaradi združitve z gasilskim domom, kar je glede na racionalizacijo stroškov vzdrževanja vsekakor smiselno. Večnamenski turistično-kul-turni center v Podlehniku gradi podjetje Jelovica, kot je zagotovil župan, pa naj bi bil končan do konca letošnjega septembra, uradno odprtje pa sledi predvidoma decembra. M. Ozmec torek • 20. januarja 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 9 Majšperk • Občina po meri invalidov » Kaj še lahko, kje so moji izzivi « »Občina Majšperk je občina po meri invalidov, še preden je dobila certifikat,« je dejal Bogdan Babšek, direktor invalidskega podjetja Batis plus iz Šikol, na okrogli mizi v Majšperku, ki je bila organizirana v okviru aktivnosti, ki jih bo občina izvedla za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Namen srečanja je bil pridobitev čim več predlogov, pobud in mnenj, ki bi pripomogli k večji kakovosti življenja invalidov. Tako je Babšek na okrogli mizi še poudaril, da je v aktivnosti pridobivanja listine treba vključiti slabovidne, gibalno ovirane osebe, osebe, ki slabo slišijo ali sploh ne slišijo. »Ti vsak zase vejo, kaj je najboljše zanje in tako boste najlažje in najbolj kakovostno odpravili ovire, saj boste pridobili širok spekter mnenj in pogledov,« je še povedal. In predlogom bodo na občini prisluhnili, je zagotovila županja Darinka Fakin: »Po navadi za odstranitev arhitektonske ali druge ovire niti niso potrebna velika finančna sredstva, mnogokrat je dovolj že malo dobre volje.« Dodala je, da so bili na občini že do sedaj pri načrtovanju projektov pozorni, da so javne stavbe invalidom in tudi starejšim prijazne in dostopne. Okrogle mize so se udeležili predstavniki Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Or-mož Sonček, društva Sožitje, Društva slepih in slabovidnih ter drugi, prav tako Gabriela Foto: Mojca Vtič Jože Rober, predsednik Društva invalidov Majšperk in Kidričevo Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo je dalo pobudo, da bi se občina Majšperk prijavila na razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije za pridobitev listine Občina po meri invalidov. »Že vrsto let si prizadevamo, da bi bila majšperška občina invalidom prijazna. In res, ogromno je že bilo storjenega, to želimo nadgraditi še na družbenem področju,« je povedal predsednik ^ruštva,kzdružuie450članov,JožeRober^ www.radio-tednik.si Veselimo se druženja z vami. RADI01IITEDNIK Medijska kisa s tradicijo! Kodrič, rehabilitacijska svetovalka na ptujski enoti Zavoda RS za zaposlovanje. »Ob koncu leta je bilo na območju ptujskega zavoda v evidenco brezposelnih prijavljenih 4233 oseb, od tega 745 invalidov. Potrebe po zaposlovanju vseh, ne samo invalidov, so se žal zmanjšale. Sicer pa si bomo letos še posebej prizadevali, da bodo invalidi pridobivali delovne izkušnje, izobrazbo, nova znanja. Ena izmed večjih težav pri zaposlovanju invalidov je namreč izobrazbena struktura,« je povedala. Dodala je, da morajo invalidi narediti premik v razmišljanju. »Ne v smislu - ne zmorem in ne smem, temveč kaj še lahko, kje so moji izzivi. Temu dajemo velik poudarek,« je sklenila. Okrogle mize v Majšper-ku se je udeležila tudi vodja kadrovske službe v Talumu Darja Vodušek Vtič. Med vsemi zaposlenimi v proizvajalcu aluminija iz Kidričevega je 13,54 odstotka invalidov ali 154 oseb. »V okviru skupine delujejo tri invalidska podjetja, v katerih je zaposlenih več kot 50 % invalidov. V podjetju žal nimamo toliko potreb po zaposlovanju, kot je povpraševanj, če pa potrebe so, so navadno težje dosegljive za tiste, ki imajo zdravstvene težave,« je povedala Vodušek Vtičeva. Kot korak k reševanju omenjenega izziva je navedla igrala pred gostiščem v Kidričevem, ki pa niso namenjena zgolj otrokom, ampak tudi starejšim in gibalno oviranim za ohranjanje fizične kondicije. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Bogdan Babšek, lastnik podjetja Batis plus V invalidskem podjetju Bogdana Babška, ki se ukvarja s tiskarskimi storitvami in oblikovanjem reklamnih napisov, je zaposlenih šest oseb, med njimi trije invalidi. Ob tem pa podjetje omogoča tudi poklicno rehabilitacijo invalidov. »Invalid in tudi zavod za zaposlovanje ne vesta, ali je oseba delo na nekem delovnem mestu sposobna opravljati kakovostno in dobro. To lahko oseba ugotovi s poklicno rehabilitacijo. Sicer pa država invalidom ne omogoča, da bi ležerno živeli,« je brez olepševanj povedal Babšek, ki ima prirojeno mišično distrofijo in se že od otroštva giblje s pomočjo vozička. In kako Babšek sprejme invalida, ki bi se želel zaposliti v njegovem podjetju? »Marsikdo najprej onemi, ko mene vidi, nato pa jih postavim pred dejstva. Invalid mora biti aktiven, tako na delovnem mestu, v športu, mora imeti hobije, mora se zabavati,« je povedal Babšek, ki je med drugim tudi predsednik športnega društva v Šikolah. Ptuj • Javna tribuna o Ptujskem jezeru Kako izkoristiti potenciale jezera Brodarsko društvo Ranca Ptuj, ki ga vodi predsednik Emil Mesarič, je nedavno v hotelu Mitra na Ptuju priredilo javno tribuno z naslovom Ptujsko jezero: včeraj, danes, jutri. Dogodek je bil množično obiskan, kar je lahko dober pokazatelj, da si Ptujčani na jezeru in ob njem želijo razvoja turizma ter drugih športno-rekreativnih dejavnosti. Predsednik Mesarič je uvodoma predstavil več kot 40-le-tno zgodovino razvoja brodarskega društva. Društvo je bilo ustanovljeno pred izgradnjo akumulacijskega jezera, leta 1973. Istega leta je društvo s pomočjo izvršnega sveta občine pričelo graditi prostor z dvigalom za spuščanje plovil v Dravo. Med letoma 1978 in 1982 so ob jezeru zgradili spu-stne rampe, prve pomole in leseno klubsko hišico. Leta 1993 je bil zgrajen hangar za hrambo plovil, odlok o plovbi po Ptujskem jezeru sta občini Ptuj in Markovci potrdili leta 2006. Dogajanje na Ranci danes zaznamujejo številne prireditve, med njimi ima najdaljšo tradicijo Rancarija. Lani je bila 23. po vrsti. V okviru društva delujejo veslaška, jadralna in moto- navtična sekcija. Mladi jadralci in veslači, ki jih vzgajajo v klubu, dosegajo vidne rezultate v državnem in mednarodnem merilu. BD Ranca na Ptujskem jezeru organizira državna in mednarodna tekmovanja v vodnih športih. Ptujsko jezero je edino celinsko jezero v Sloveniji, na katerem je dovoljena plovba vseh vozil na motorni pogon. Kakšna bo prihodnost jezera in z njim povezanih turističnih ali rekreativnih dejavnosti, je nemogoče napovedati. Idejni načrti o razvoju turizma ob ptujskem morju sicer obstajajo. Mesarič bi ob jezeru gradil dvorano, trgovine, hotel, apartmaje, kamp, dodatne pomole ... Pristanišče Ranca pa da bi v prihodnje postalo prava marina. Da bi te ideje Foto: Črtomir Goznik Javna tribuna je bila dobro obiskana, med gosti so bili tudi predstavniki DEM. V ospredju na fotografiji Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj. (ali sanje) postali resničnost, je potrebno ogromno denarja, ki ga danes na vseh koncih in krajih primanjkuje. Na javni tribuni je predstavnik Četrtne skupnosti Jezero Črtomir Rosič opozoril, da krajane v okolici Rance moti hrup zaradi glasbe v času prireditev. Branka Sagadin iz društva ZA Ptuj je izpostavila vprašanje financiranja vzdrževanja in upravljanja plovne poti ter vstopno-izstopnih mest z javnimi občinskimi proračunskimi sredstvi. Saga-dinovi je na vprašanje odgovorila Klavdija Petek iz MO Ptuj, ki je pojasnila, da občina za ta namen letno zagotavlja okrog 120.000 evrov, za naravovarstveni monitoring pa še dodatnih 15.000 evrov. Mojca Zemljarič 10 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 20. januarja 2015 Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Se je Rene rodil ali rodila? Danes se bom lotil teme, ki me več čisto nič ne briga. Mene se je tikala pred kakimi tremi desetletji, zdaj pa sem svoje opravil. Tokratna tema je namreč poimenovanje svojih potomcev (najprej seveda proizvodnja) ... Res je, da je poimenovanje otrok pravica (in tudi dolžnost) staršev; na otroka pride ta pravica najbrž s polnoletnostjo (nisem preverjal, ker me niti ne zanima, pri katerem letu začnete nekdo obiskovati numerologa, da mu izračuna, naj bo raje Pavel kot Savel). Ampak ko človek bere v seznamu novorojencev, kako nekateri poimenujejo svojega potomca, se vpraša, ali so vsi starši res opravilno sposobni, kar se tiče te njihove druge dolžnosti v zvezi s potomci (prvo so sicer uspešno opravili devet mesecev prej). Drugo vprašanje pa se mu poraja, ali tisti, ki izpolnjujejo otrokov rojstni list, staršem vendarle kdaj svetujejo, da nekaj v zvezi z imenom ni čisto v redu. (Moj odgovor: bog ne daj, da bi si drznil posegati v pravico staršev.) Navedel bom nekaj poimenovanj, ki so - vsaj zame - sporna in bo zaradi njih imel otrok težave. (Ce ne drugeg, ne bo vedel, kako naj svoje ime sklanja ali zapisuje). Pa ni nič narobe s tem, kako neko ime zveni - mnoga so prav prikupna. Ampak ne sodijo v naše okolje in niso pripeta k pravemu spolu. Tega zapisa sem se lotil ob čisto konkretnem imenu: prva letošnja slovenska državljanka je bila Rene. Ampak - oprostite: Rene je fantovsko ime, ki ga poznajo na primer v Franciji. Ce si punčka, si Renée. Z dvema e-jema na koncu, od katerih ima prvi e narisan naglas (ostrivec). Saj v redu, če je staršem to ime všeč, ampak ni v redu, da bo deklica vse življenje zaznamovana s fantovskim imenom (še zlasti, ko ji bo to nekdo iz čiste hudobije povedal). Poimenovanja otrok v Sloveniji (ne bom rekel slovenskih otrok, ker med nami živijo tudi državljani, ki niso Slovenci) so se zlasti v zadnjih desetletjih zelo internacionalizirala. Ce si kaka hollywood-ska zvezdnica omisli kaj nenavadnega, bo že naslednji dan to ime hit tudi pri nas. Da o slovenskih psevdozvezdah in njihovem naraščaju ne izgubljamo besed. Najbrž ste se že kdaj srečali z imeni Nives, Doris, Karmen ... In ste zdaj pomislili: ja, res poznam srčkane punčke s temi imeni. Ampak v Sloveniji je to postalo tudi fantovsko ime. Pa sem za vsak primer - mogoče se pa motim in sem bil napačno obveščen o spolu teh imen - poguglal: v iskalnik sem vpisal ime Doris in mu naročil, naj mi pokaže fotografije. Na prvem mestu: fant. Ja, ampak fant je glasbenik, ki je izdal album z naslovom Doris. Potem pa - same ženske. Prva stran, druga stran ... dokler ni tam daleč zadaj Doris nek vojni veteran iz Pearl Harbourja (Doris Miller); naslednje strani spet punce, punce - pa tisti pevec, pa Millerjev fant... Poskušam z Nives: prva stran - punce, druga - punce (uau, lepe punce!), tretja, četrte peta stran še zmeraj punce (uf, v naslednjem življenju bom punca Nives)... Nobenega fanta. Nadaljujem s Karmen. Po prvih desetih straneh samih punc sem že v dvomih, da bi bil v naslednjem življenju punca Nives; mogoče bo bolje biti punca Karmen... Kakorkoli že - ime, ki ga boste dali svojemu otroku, ga bo zaznamovalo za vse življenje. In dragi bodoči starši - premislite, kako ga boste poimenovali. Saj je to res čisto vaša pravica in to enega (skoraj šestdesetletnega) deda čisto nič ne briga - ampak me pa moti. Pa najbrž nisem edini. Če bo šlo tako naprej, nam bodo še tradicionalni vici propadli. Včasih se je šala začela: Sta šla Mujo in Fata... - in smo vsi razumeli. Kaj pa si boste misli, če se bo vic začel: Sta šla/šli Nives in Doris ... Jože Šmigoc Pripis: Se enkrat priznam: res me čisto nič ne briga. Če vas moti to pisanje - preskočite ga... Ptuj • Predstavitev knjige Mirana Potrča Politika, kje je tvoj razum Dolgoletni politik slovenske levice Miran Potrč se je po koncu mandata 2008-2011, ko je vlado vodila njegova stranka Socialni demokrati, upokojil. V času po upokojitvi se je lotil pisanja spominov na svojo politično pot. Pri založbi Modrijan je lani jeseni izšla njegova knjiga, naslovljena Klic k razumu. Delo je avtorjev avtobiografski pogled na prehojeno politično pot, na razvoj političnega sistema v našem prostoru ter sprejemanje političnih odločitev. »Opisi dogodkov in okoliščin, vse do tistih v skupščini SRS, temeljijo na mojih spominih in mojem doživljanju takratnega časa. Z vso moralno odgovornostjo trdim, da se je vse to res zgodilo in da je opisano korektno. Knjiga ni moj življenjepis, temveč le izbor pomembnih dogodkov in dejanj, ki so zaznamovali moj značaj in delo. Opisujem tudi družbene okoliščine, kakor sem jih sam videl in doživljal,« je v predgovoru knjige Klic k razumu med drugim zapisal Potrč. »Prepričan sem, da je Slovenija sprejela prave odločitve, ko se je odločila za osamosvojitev in za spremembo političnega ter ekonomskega sistema. Na žalost je sprejela tudi marsikaj, česar ne bi bilo treba (npr. spremembe pri sistemu samoupravljanja, v izobraževalnem, zdravstve- Foto: Črtomir Goznik Miran Potrč je svojo knjigo Pot k razumu predstavil tudi na Ptuju. Pogovor z avtorjem je vodila Branka Bezeljak. nem sistemu, spremembe delavskih pravic ...). Strinjam se lahko, da Slovenija danes ni v dobrem položaju. Tudi Evropa ni v dobrem položaju. Iščejo se rešitve na številna odprta vprašanja. Priča smo konfliktom svetovnih razsežnosti. Slovenska politika danes vse preveč razmišlja o visokih ciljih in ne o položaju malih ljudi,« je dejal Potrč, ki med drugim priznava, da je v politiki prisotnih preveč parcialnih interesov in da imamo v družbi razvit sistem tako imenovanega ren-tništva - da se preko političnih ali gospodarskih povezav iz državnega premoženja črpajo finančne »rente«. »Rentništvo je povezano s kadrovsko politiko. Vsak svojega forsira, ne glede na kakovost njegovega dela in ne glede na poštenje. V tem delu ne razumemo in ne želimo spoštovati poštenja kot temelja vsake politike. Tu jaz vidim probleme,« je med drugim še povedal Potrč. Mojca Zemljarič Hajdina • Župan sprejel mlado pevko Lana Varžič za promocijo občine Hajdinski župan Stanislav Glažar se je 7. januarja srečal z Lano Varžič, učenko 5. razreda OŠ Hajdina, s starši, in ji čestital za dosežke na pevskem oz. glasbenem področju. Foto: Črtomir Goznik Lana je ena redkih v zadnjem času s tega področja, ki je bila deležna županove oz. občinske pozornosti, ker je naredila nekaj več za promocijo občine Hajdina in njene osnovne šole. Uspešno je zastopala OŠ Hajdina v projektu družbe Radio-Te-dnik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, osnovnih šol Spodnjega Podravja in občin s tega območja. Uvrstila se je med 17 finalistov. Lana se je zahvalila za sprejem, nanj jo bo spominjala tudi knjiga Ivan Sivca Atila, šiba božja. Nikoli si ni mislila, da jo bo kdaj sprejel župan, je povedala. Želi si postati pevka in uspešno končati izobraževanje. Dosedanji pevski nastopi so ji prinesli veliko lepih trenutkov in doživetij. MG Ptuj • OŠ Mladika v Knjižnici Ivana Potrča Rastem s knjigo V začetku decembra smo učenci 7. razreda OŠ Mladika imeli kulturni dan. Obiskali smo Knjižnico Ivana Potrča in spoznali literarno delo pisatelja Slavka Pregla. Zjutraj smo se najprej zbrali v učilnici, kjer smo si ogledali kratek film o slovenskem pisatelju Slavku Preglu. Spoznali smo, da piše humoristične zgodbe za mladostnike. V otroških letih je rad bral pustolovske knjige, kot so Tajno društvo PGC in Bratovščina Sinjega galeba. Povedal je, da je dobra knjiga tista, v kateri najdeš sebe. Nato smo odšli v Knjižnico Ivana Potrča, kjer nas je sprejela prijazna knjižničarka in nas popeljala po knjižnici. V drugem nad- stropju smo se zbrali v prostoru s fotografijami pisatelja Ivana Potrča. Gospa knjižničarka nam je povedala, da se je pisatelj Ivan Potrč rodil leta 1913 in umrl leta 1993. Njegovo življenje ni bilo lahko. Seznanili smo se tudi z njegovimi literarnimi deli, kot so: Svet na Ka-jžarju, Kreflova kmetija, Na kmetih, Onkraj zarje. Bil je poročen s pisateljico Branko Jurca. Po njem se imenuje ptujska knjižnica. Po ogledu študijskega oddelka smo se odpravili v dvorano knjižnice, kjer nam je gospa knji- žničarka predstavila program za izposoj o knjig z imenom Cobiss. Po predstavitvi smo se odpravili v pravljično sobo v mladinskem oddelku knjižnice. Knjižničarka Liljana Klemenčič nam je predstavila veliko knjig, ena od teh je tudi Odprava zelenega zmaja Slavka Pregla, ki smo jo v okviru projekta Rastem s knjigo dobili vsi učenci 7. razreda. V tem dnevu sem se naučila veliko poučnega. Manja Hliš, 7. a OŠ Mladika, Ptuj Ptuj • Pisateljica Janja Vidmar na OŠ Mladika Lahkotni svet aluminija Janja Vidmar je uspešna pisateljica in avtorica številnih mladinskih knjig. V letošnjem letu je sodelovala s podjetjem Talum. Učenci pa smo brali njeno knjigo Lahkotni svet. V decembru 2014 je Janja Vidmar obiskala našo šolo in nam s predstavnico Taluma povedala, čemu je nastala njena knjiga Lahkotni svet, ki se vsebinsko navezuje na aluminij in skrb za okolje. Ob tem nas je seznanila tudi z delovanjem podjetja Talum. Da je dogodek popestrila, nam je pripravila še kviz. Sodelovali sta dve skupini, in sicer skupina treh deklet in skupina treh dečkov. Najprej so »tekmovalci« ugibali, kje lahko opazimo najmanjše aluminijaste izdelke, ki jih po na- vadi uporabljamo v vsakdanjem življenju. Skupina, ki je uganila več izdelkov, je zmagala, člani skupine pa so se smeli posladkati z bonboni. V drugem delu kviza je gostja na mizo zložila nekaj aluminijastih izdelkov, ki so bili omenjeni v knjigi Lahkoten svet, in nekaj izdelkov, ki jih v knjigi ni. Skupini sta morali ugotoviti oz. se spomniti in pokazati čim več izdelkov, ki jih ne najdemo v knjigi. Spoznali smo, da je iz aluminija zelo veliko embalaže, kot so pločevinke, razne tube, ovitki za sladkarije ipd. Zmagovalna skupina je bila deležna aplavza, enemu članu iz vsake skupine, ki je še posebej dobro sodeloval, pa je pisateljica Janja Vidmar podarila knjigo z naslovom Pink, v kateri je tudi njen podpis. Za konec so se vsi učenci posladkali z bonboni, saj so prireditev zavzeto in radovedno spremljali. Katarina Samobor, 7. a OŠ Mladika, Ptuj Rokomet Ptujčanke do šeste zmage s pol moči Stran 12 Odbojka Razliko v svojo korist naredile s servisom Stran 12 Tenis Vidovič do odličja med posamezniki Stran 13 Namizni tenis Cirkovčani nagajali Mariborčanom Stran 13 Mali nogomet V končnico z najboljšim izhodiščem Rim Stran 14 Strelstvo Venta v Ljubljani do osebnega rekorda Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prijateljska tekma Zavrč v drugem delu strl Ivančno Gorico ZAVRC - IVANCNA GORICA 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Bengez (43., iz 11-m), 1:1 Dobaj (50.), 2:1 Ma-tjašič (60.), 3:1 Matjašič (68., iz 11-m) ZAVRČ: Ranilovic, Petanjek, Muminovic, Datkovic, Baric, Polic, Cvek, Težak, Kiš, Mitrovic, Kelenc. Igrali so še: Kovačic, Matjašič, Novoselec, Valenta, Brzoja, Rožman, Korošec, Zorko, Dobaj, Balic, Monjac. Trener: Ivi-ca Solomun. Nogometaši Zavrča so v soboto v Kidričevem na igrišču z umetno travo odigrali prvo prijateljsko srečanje v zim- skih pripravah. Njihov tekmec je bil tretjeligaš iz Ivanč-ne Gorice, ki je svoj čas nastopal tudi v 1. ligi, vodi pa ga Safet Hadžic. Tekma je bila odigrana v odličnih pogojih za ta letni čas, prepričljivo pa je pripadal Zavrčanom. Ti so bili veliko boljši skozi celotno srečanje, končni izida pa bi glede na prikazano moral biti višji, toda glavno besedo sta v soboto imela neuigranost in »težke« noge. Od prve minute dalje so bili Haložani precej boljši tekmec. Njihova obramba ni imela težkega dela, toda napadalci so bili vse preveč nespretni pred golom tekmeca. Tako so v prvem delu igre številne lepe priložnosti zapravili Kiš (dvakrat), Mitrovic in Kelenc, še posebej lepi sta bili Kiševi v 33. in 35. minuti. Tik ob koncu prvega polčasa je Datkovic po enem redkih napadov gostov nespametno igral z roko v svojem kazenskem prostoru, kar je iz enajstmetrovke realiziral Bengez. V nadaljevanju je trener Solomun na igrišče poslal enajsterico, ki je v prvem delu igre nabirala kilometrino okoli igrišča (v drugem je bilo obratno). Premoč Zavrča je bila v nadaljevanju še izra- zitejša, končno se je odprlo tudi v napadu - zadela sta Dobaj in dvakrat Matjašič. Pri Zavrču sta se predstavila dva igralca, ki sta na preizkušnji, in sicer Muminovic in Valenta. Oba sta pustila soliden vtis in sta blizu podpisa pogodbe. V Zavrč pa ne bo albanskega nogometaša Arsi-da Kruje, saj se je odločil za bogatejšo ponudbo iz Saud-ske Arabije. Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v sredo, ko se bodo v Kidričevem ali Stojncih (odvisno od vremena) pomerili z Aluminijem. tp Nogomet • Prijateljska tekma Prvaki v Kidričevem potrdili vlogo favorita ALUMINIJ - MARIBOR 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Petek (9.), 1:1 Dodlek (12.), 1:2 Tavares (49, z 11 m) ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Lonzarič, Zdovc, Medved, Vin-diš, Rogina, Ploj, Grezda, Petek, Nunič. Igrali so še: Murko, Pucko, Leuštek, Ilic, Čeh, Pečovnik, Vrbanec, Cesar, Škoflek, Bizjak, Podbrežnik. Trener: Damjan Romih. MARIBOR: Obradovic, Mo-ravac, Rajčevic, Vujčic, Viler, Ibraimi, Ndiaye, Derviševic, S. Dodlek, Zahovic, Volaš. Igrali so še: Cotman, Pušaver, Šuler, M. Filipovic, Hotic, Vršič, Mertelj, Ž. Filipovic, Sallalich, Tavares, Mendy. Trener: Ante Šimundža. Čeprav so priprave na spomladanski del prvenstva šele v uvodni fazi, pa so nogometaši Aluminija že odigrali izjemno zanimivo prijateljsko srečanje. Vsaka ekipa v Sloveniji si namreč želi gostiti državne prvake iz Maribora, Kidričani so to zaradi odlič- Nogometaši Aluminija so proti udeležencem Lige prvakov pokazali dobro predstavo. AL d n o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNI KOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo nih pogojev za treniranje in igranje storili na pomožnem igrišču z naravno travo. Ob njem se je zbralo več kot 100 gledalcev. Ante Šimundža se je pred odhodom v Maribor dokazoval prav v Kidričevem in »vrnitev« je bila zato zelo prisrčna. Oba trenerja sta se odločila, da bosta v vsakem polčasu igrala z drugačno enajsterico - tako je priložnost za dokazovanje dobilo kar največ nogometašev. Pri gostih so manjkali Janža, Bo-har, Handanovič, Arghus in Stojanovič, pri domačih pa obetavna mladinca Ahec in Elšnik. V domači ekipi sta se predstavila igralca na preizkušnji Zdovc in Ilic. Tekma je bila zelo dinamična, domačini pa so presenetili v 9. minuti, ko je po strelu Ploja Obradovič žogo kratko odbil, Timotej Petek pa jo je poslal v gol - 1:0. Podjetnejša ekipa Maribora je hitro izenačila: po napaki na sredini je sledila dobra podaja v prazen prostor in odličen zaključek Svena Dodleka - 1:1. Gostje so tekmo v svojo korist obrnili na začetku drugega dela, ko je po nespretnem posredovanju igralca Aluminija z roko v kazenskem prostoru sodnik pokazal na belo točko; uspešen izvajalec je bil Tavares Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič (Zavrč) je z dvema zadetkoma precej pripomogel k zmagi svoje ekipe. Nogomet • NK Drava Ptuj S tremi novinci napad na drugo ligo Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v ponedeljek začeli »operacijo preboja v 2. slovensko ligo«, saj so pod vodstvom trenerja Franca Fridla opravili prvi letošnji trening. Po načrtu bodo ptujski modri v pripravah opravili šest treningov na teden in bodo v devetih tednih odigrali 11 prijateljskih tekem. Med od-mevnejšimi tekmeci bodo Zavrč, Aluminij, Farmtech Veržej in Dravinja. Na teh tekmah bo Fridl iskal udarno enajsterico in okostje ekipe, na katero bo računal v spomladanskem delu tekmovanja v 3. ligi sever. Ekipa Drave se je v zimskem premoru razšla s šeste- rico. To so bivši kapetan Jura Arsič, ki je v zadnjih letih v modrem dresu ponovno pustil lep pečat, Matej Murat, Milan Kokot, Leon Pani-kvar, Zvonimir Droždek in Luka Javornik. Na drugi strani so se k ekipi priključili trije izkušeni igralci: Aleš Čeh, Marko Roškar in Marko Barun. V klubu so v fazi dogovora še z nekaterimi igralci, a je zaenkrat samo omenjena trojica potrjena za spomladanski del tekmovanja. Nogometaši Drave se bodo na gostujoče tekme vozili v avtobusu, ki je na novo obarvan v modre klubske barve. David Breznik - 1:2. Mariborčani so imeli več zrelih priložnosti (Volaš, Mendy, Vršič ...), dve izjemni pa so si priigrali tudi Kidriča-ni (Nunič v 1. in Podbrežnik v 2. polčasu). »Če proti udeležencu Lige prvakov v 90. minutah prej-meš le dva zadetka, potem zame to ni slab podatek. Igralcem bom na vsaki pripravljalni tekmi določil posebno nalogo, tokrat je bila to medsebojno komuniciranje. V naslednjih tekmah bomo dodajali nove naloge, zaenkrat pa so to dobro opravili,« je po tekmi povedal Damijan Romih. JM Foto: Črtomir Goznik Marko Roškar je močna okrepitev ptujske Drave. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek m 16. januarja 2015 Rokomet m 1. B SRL (ž) Ptujčanke do šeste zmage s pol moči ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj - Adria transport Logatec 33:20 (21:11) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Majcen, Kolednik 6, Ivančič 3, Šrajner 6, Vincek, M. Selinšek 7, B. Selinšek 5, Ambrož 2, Lah 2, Lazar. Trener: Sašo Petek. Uvodni krog nadaljevanja prvenstva je ptujskim roko-metašicam prinesel gladko zmago nad nekdanjim prvo-ligaškim tekmecem iz Logatca. Mlade domačinke so bile vsaj dva razreda boljše od No-tranjk, z vsako zmago pa so bližje uvrstitvi v končnico za 1. B SRL (ž) REZULTATI 14. KROGA: Tenzor Dp Logik Ptuj - Adria Transport Logatec 33:20, Litija -Nazarje 24:30, Brežice - Škofja Loka 30:22. Med strelke se je na tekmi z Logatčankami vpisala tudi Ana Ambrož (ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj). prvaka, ki je na dosegu roke. Sobotni obračun je »zaključil« drugi krog tekmovanja, na vrsti je še tretji (RZS se je odločila za trikrožni sistem), šele nato pride na vrsto končnica. Gostje so povedle 0:1, kar je bilo tudi njihovo edino vodstvo na tekmi, saj je bilo vse ostalo v domeni mlade ptuj- ske vrste. V 15. minuti je bilo že 10:5, prednost domače čete pa se je le še stopnjevala. Tudi v nadaljevanju smo gledali dvoboj mačke z mišjo, raznovrstna igra varovank Saša Petka gostjam ni dopuščala niti trohice možnosti za znižanje izida. V 50. minuti je bilo na semaforju 30:15, kar je bila Odbojka • 2. DOl vzhod (ž) Razliko naredile s servisom ZOK GM Mobil Ptuj -Mislinja 3:0 (25:17, 25:6, 25:20) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mohor-ko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak. Trener: Peter Primec. Ženski odbojkarski klub GM mobil Ptuj je po pričakovanjih vpisal gladko zmago proti Mislinji, ki je bila konkurenčna le v posameznih delih srečanja. Tehtnico je tokrat na ptujsko stran nagnil odličen servis. Kapetanka Cvirnova je tako v začetku prvega in drugega nizu nanizala serijo točk za varno razliko. V prvem nizu so domačinke uspešno izvedle večino napadalnih akcij preko Miličeviceve, Radivo-jeve, Horvatove in Cvirnove, medtem ko sta piko na i za rezultat 25:17 z dvojnim blokom postavili Nuša Mohorko in Tina Miličevic. Mislinjčanke so povsem odpovedale v drugem nizu, ko nikakor niso mo- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - ŽOK Mislinja 3:0, Prevalje - Celje 3:0, Benedikt - Kajuh Šoštanj 3:0, Mozirje - Nova KBM Branik II 3:2, ŽOK Sobota - Swatycomet Zreče 0:3. 1. SWATYCOMET ZREČE 10 10 0 29 2. ŽOK GM MOBIL PTUJ 10 9 1 25 3. BENEDIKT 10 7 3 20 4. MOZIRJE 10 6 4 17 5. PREVALJE 10 5 5 16 6. NOVA KBM BRANIK II 10 5 5 15 7. ŽOK MISLINJA 10 4 6 13 8. KAJUH ŠOŠTANJ 10 3 7 10 9. CELJE 10 1 9 3 10. ŽOK SOBOTA 10 0 10 2 Ptujske odbojkarice so z dobro igro ugnale gostje iz Mislinje. gle sprejeti servisov ter organizirati konkretnejšega napada. Po ekspresno dobljenem setu je bil tretji najbolj napet in izenačen. Ptujčanke so bile v začetku še v naletu (5:1), a se gostujoče igralke tokrat niso tako hitro predale in so pokazale bistveno več borbenosti ter želje po igri. Pri vodstvu domačink 15:10 je kazalo, da so ponovno ujele pravi ritem, vendar so v tem delu tekme nato slabo sprejemale servise in naredile še nekaj tehničnih napak, tako da je bila končnica obračuna zelo zanimiva. V njej so izkušenejše domačinke odigrale nekaj izdelanih akcij za končnih 25:20. Varovanke Petra Primca so v dvorani Center po mesec dni dolgi prvenstveni pavzi prikazale kar soliden nivo igre. David Breznik Odbojka • ŽOK Ljutomer Jesenske prvakinje Napoved ljutomerske ženske odbojkarske vrste pred pričetkom prvenstva v 3. DOL - vzhod, da se bodo borile za osvojitev naslova prvakinj, se je uresničila. Vsaj po prvem delu prvenstva, ki so ga Ljutomerčanke končale z odliko. V devetih odigranih tekmah so igralke trenerja Janka Hochstatterja zabeležile osem zmag in le enkrat izgubile ter so z 22 osvojenimi točkami na 1. mestu. Tri manj od jesenskih prvakinj so jih na drugem mestu zbrale igralke Vuzenice, ki so tudi edine uspele prema- Rokomet • Jeruzalem Ormož Članska ekipa obiskala ormoško klet, v sredo že prva tekma Foto: Črtomir Goznik najvišja prednost na tekmi. V drugem polčasu so pri domačinkah dobile priložnost za igro prav vse igralke, večina pa jo je tudi izkoristila. V naslednjem krogu se bodo v soboto Ptujčanke v domači dvorani pomerili z ekipo Litije. tp Ekipa Jeruzalema se marljivo pripravlja na drugi del sezone, ki se bo pričel v petek, 13. 2., z gostovanjem pri drugouvrščenemu Gorenju. V prvem tednu priprav je po običaju poudarek na pridobivanju fizične moči in kondi-cije: »Fantje so se vrnili bolje pripravljeni kot poleti, saj je pavza med prvim in drugim delom sezone krajša. Tako smo pričeli precej živahneje kot na začetku sezone. Še dober teden bodo tekle 'solze in znoj', potem pa se bo ekipa posvetila žogi in igri,« je bil kratek in jedrnat Darko Kneževič, ki skrbi za telesno pripravo ormoških rokome-tašev tudi med sezono, vendar takrat le enkrat na teden. Naporne priprave je ekipa razbila s skupnim obiskom ormoške kleti in vinoteke: »Zbrali smo se po uspešni polsezoni, novem letu in ob začetku priprav na drugi del sezone. Družba P& F Jeruzalem Ormož in klub sta še vedno povezana. Mi smo obdržali ime, čeprav družba ni mogla slediti potrebam kluba, kar glede na stanje v drža- vi razumemo. Hvaležni smo za več kot desetletne vložke, ki jih je družba imela v naš klub in v vzgojo naših otrok. Upamo, da bomo še eni in drugi rasli ter sodelovali naprej,« je povedal predsednik kluba Martin Hebar. O obisku kleti je še nekaj stavkov povedal prvi strelec lige Bojan Čudič Hugo: »To je bila lepa priložnost, da ekipa sploh spozna različne vrste vina našega gostitelja. Menim, da je takšno druženje zelo pomembno, saj nas takšne stvari še bolj povežejo in tudi na igrišču bolje izgledamo kot ekipa. V drugem delu sezone želimo obdržati visoko 6. mesto in verjamem, da nam s takšno 'klapo', kot je v ekipi sedaj, to lahko uspe.« V sredo, 21. 1., Ormoža-ne čaka na Ptuju prva pripravljalna tekma, v petek, 25. 1., pa se ekipa trenerja Saše Prapotnika odpravlja v Slovenj Gradec. V pripravljalnih tekmah rezultat ne bo v ospredju, saj bodo priložnost za igro dobili vsi rokometaši. ku Foto: Črtomir Goznik Šahovski kotiček Prvi turnir FIDE OPEN šahovske akademije Beljavski, Mihalčišin, Polajžer (BMP) za leto 2015 Termin igranja: 23.-25. januar 2015 v hotelu Roškar v Haj-došah 1. kolo: 23. 1. ob 17.00 2. kolo: 24. 1. ob 9.30 3. kolo: 24. 1. ob 15.00 4. kolo: 25. 1. ob 9.30 5. kolo: 25. 1. ob 15.00 Po planu sledijo naslednji turnirji: marec Veržej, maj Šentjur, september Domžale, oktober Celje in december Maribor. Na vsakem bodo udeleženci odigrali pet kol. Nastopijo lahko vsi šahisti iz Slovenije in tujine. Zadnji rok prijave za prvi termin je 23. januarja do 16.30. Vzporedno z odprtim turnirjem akademija BMP razpisuje tudi kadetski turnir s tempom 1 ura (30 sekund za potezo). Začetek bo v soboto, 24. januarja, s prvim kolom ob 9. uri. V nadaljevanju bodo odigrana še tri kola, tri pa v nedeljo, 25. januarja. Zaključek prijav je 24. 1. ob 8.45. Vabita šahovska akademija BMP in ŠD Ptuj. Silva Razlag Zavarovalnica Maribor gati ljutomerske odbojkarice (1:3). Ljutomerčanke so sicer pet tekem dobile brez izgubljenega niza (Črna, Slovenj Gradec, Puconci, Turbina, Mežica), na dveh težkih gostovanjih (Pohorje, Prevalje) pa so dobile skrajšani peti niz (3:2). Odločitev o prvaku še zdaleč ni znana, saj se bodo v boj za napredovanje ob Ljuto-merčankah (22 točk) podale še Vuzenica (19), Prevalje (19), Formis Rogoza (18) in Črna (16). V prid ljutomerski vrsti gre zagotovo nekoliko lažji razpored, saj se bo z obema največjima konkuren- ŽOK Ljutomer (stojijo, z leve): Damir Tretinjak (pomočnik trenerja), Tjaša Kovačič, Barbara Petek, Kaja Makoter, Saška Belec, Valentina Kosi, Lea Belec, Sabina Štuhec, Janko Hochstätter (trener); čepijo: Veronika Mikl, Lara Makoter, Sara Kutnjak, Nuša Lašič, Anja Brenčič. toma za 1. mesto - Vuzenico Ljutomeru. in Prevaljami - pomerila v NŠ Foto: NS torek • 20. januarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • OP Avstralije Rola v 1. krogu s Francozom Mannarinom Najboljšemu slovenskemu igralcu Blažu Roli (80.) je žreb v 1. krogu Odprtega prvenstva Avstralije namenil visoko prepreko - Adriana Mannarina. 26-letni Francoz je letos v odlični formi, nazadnje je bil finalist turnirja ATP 250 v Aucklandu (v finalu je izgubil proti Čehu Jiriju Veselyju). Ta teden zaseda 36. mesto na ATP-lestvici, kar je najvišje v karieri. Blaž se je z njim enkrat že pomeril, in sicer lani na challenger turnirju v ameriškem Champaignu. Tam je bil v polfinalu po zelo kakovostnem in tesnem dvoboju boljši Francoz, ki je slavil 6:4, 6:4. Lahko Blaž v drugem medsebojnem obračunu v torek zjutraj po slovenskem času preseneti Francoza? Držimo pesti! JM Kegljanje • 2. SKL vzhod Vrnitev Pavličeve in osma zmaga v enajstem krogu Drava Ptuj - Ruše 7:1 (2979:2791) DRAVA PTUJ: Fridl 499, Kramberger 505, Bombek 478, Kozoderc 485, Plajnšek 493, Pavlič 405, Štampfer Golob 114. Ptujska vrsta nadaljuje serijo zmag, proti Rušam je bila že osma v enajstih srečanjih. Igralke Drave so na težkem kegljišču Deta centra na koncu podrle 2979 kegljev (v tej sezoni so tudi že presegle mejo 3000 kegljev, op. a.), kar je zelo soliden rezultat. Za končno zmago s 7:1 so posamezne zmage dosegle Marina Kramberger, Selena Bombek, Marija Kozoderc, Ivanka Plajnšek, Milena Štampfer Golob in Maja Pa-vlič. Slednja se je po poškodbi vrnila in odigrala 90 lučajev ter z njimi podrla zelo solidnih 405 kegljev. Za 30 lučajev je dobila priložnost Štampfer Golobova, ki je podrla 114 kegljev; to je bilo dovolj, da sta omenjeni igralki skupaj priigrali posamezno točko. Zanimivo je tudi to, da je tokrat, kljub drugemu najboljšemu rezultatu v svoji ekipi (499), dvoboj izgubila Fridlova. Glede na kakovost in razliko na lestvici lahko Ptuj-čanke novi točki pričakujejo tudi v prihodnjem krogu, ko se bodo v gosteh pomerile s Komceljem. David Breznik Tenis • Državna prvenstva U-14 in U-18 Med posamezniki do odličja Vidovič, med dvojicami Plankova Drugi sklop turnirjev za zimsko državno prvenstvo je prejšnji teden potekal na igriščih ŽTK Maribor (U-18) in v Rogaški Slatini (U-14). DP U-18 v Mariboru Mladinska konkurenca je bila zaradi nastopov naših najboljših igralk na mednarodnih turnirjih nekoliko okrnjena, zato pa so pri fantih nastopili praktično vsi najboljši. TK Terme Ptuj so tokrat zastopali Amadej Goručan, Blaž Bezjak in Maruša Plank (Tamara Zi-danšek nastopa v Južni Ameriki, Sven Lah je imel težave z virozo, Nina Potočnik iz TK Galtena pa je v Avstraliji). Amadej in Blaž sta nastope začela v kvalifikacijah in jih tudi uspešno opravila -prvi je kot nosilec dosegel dve zmagi, drugi pa je imel še za stopničko težjo pot (3 zmage). V zmagovalnem ritmu sta začela tudi nastope v DP U-18, dvojice: 1. krog: Plank/Juvan - Mar-kovič/Ostrovška (ŽTK MB) 6:1, 6:2; četrtfinale: Plank/Juvan -Burger/Godec (Otočec/Litija, 1.) 6:1, 4:6, 10:4; polfinale: Plank/Juvan - Ma-karovič/Sirše (Maja/LTC) 6:0, 6:4; finale: Plank/Juvan - Klane-ček/Prosenjak (ŽTK MB, 2.) 2:6, 4:6. glavnem delu žreba, saj je Goručan v 1. krogu ugnal Vala Vidakoviča (ŽTK MB), Bezjak pa Vida Keršiča (Branik). Naslednji oviri v obliki Grega Boha (Max LJ, 8. nosilec) in Aljaža-Jakoba Kaplja (Radomlje, 4.) sta bili previsoki, kljub temu pa je uvrstitev na 9. do 16. mesto zelo dobra popotnica za sezono. Med dvojicami sta se Goru-čan in Bezjak uvrstila v četrtfinale, kjer sta ju ustavila 2. nosilca, Grega Boh in Miha Okorn. Pri dekletih je Maruša Plank (letnica 2000) med posameznicami izgubila v 1. krogu, zelo uspešna pa je bila v konkurenci dvojic. Skupaj z vrstnico Kajo Juvan (Šport plus) sta lahko najbolj ponosni na četrtfinalno zmago proti 1. nosilkama, Evgenijo Burger in Kristino Tino Godec (letnici 1998). Šele v finalu sta morali priznati premoč 2. nosilkama, domačinkama Saši Klaneček in Lari Prosenjak (1998/1999). DP U-14 v Rogaški Slatini Pri fantih se je na DP zelo izkazal Blaž Vidovič (2002), ki je šele letos prestopil v starejšo kategorijo U-14. Zelo težko delo je imel že na uvodnem dvoboju, ko se je meril s stalnim konkurentom zadnjih let Filipom Kaljevičem. Odlično ga je opravil in si s Foto: Črtomir Goznik Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) DP U-14, posamezniki: 1. krog: Vidovič - Kaljevič (LTC, 8.) 6:2, 7:5; 2. krog: Vidovič - Kovačevič (Branik) 4:6, 6:4, 6:3; četrtfinale: Vidovič - Potočnik (Jaki) 6:4, 7:5; polfinale: Vidovič - Tekavec (Max LJ, 1.) 1:6, 2:6; finale: Tekavec (1.) - Kupčič (ŽTK MB, 2.) 7:5, 2:6, 2:6. tem odprl pot naprej. Prebil se je vse do polfinala, kjer ga je ugnal 1. nosilec, leto starejši Tim Tekavec. »Glede na rezultat bi lahko ocenili, da je bil Tekavec premočan, a še zdaleč ni bilo tako. Skoraj vse igre so bile zelo izenačene, Blaž si je priigral številne priložnosti za odvzem servisa ali za osvojitev svojega servisa, vendar je v teh trenutkih močnejši tekmec odigral naj- boljše, predvsem je izkoristil večjo fizično moč. Blaž je pustil zares dober vtis, to so opazili tudi številni drugi trenerji,« je povedal trener Luka Hazdovac. Med dvojicami je Blaž združil moči s Samuelom Patetom (Portovald) - bila sta 3. nosilca. V četrtfinalu sta ju ugnala kasnejša finalista, leto starejša Borut Šraj (ŽTK MB) in Maj Tomac (Max LJ). Na turnirju deklet sta nastopili Nika Strašek in Taja Lončarič, ki sta prejeli povabilo organizatorjev kot posameznici iz vrha lestvice U-12. Obe sta pričakovano izgubili v uvodnem nastopu, njuni tekmici, Kristina Kokol (Koper) in Pia Lovrič (Domžale), pa sta na koncu osvojili 3. in 1. mesto. JM Namizni tenis • 1, 2. SNTL (m, ž) Cirkovcani nagajali Mariborčanom, Ptujcani Ravencanom 1. SNTL (m) Namiznoteniški igralci in igralke nadaljujejo z ligaškimi dvoboji v vseh ligah. Cirkov-čani so v Mariboru odigrali štajerski derbi, daljšo pa so potegnili domačini. Ti so bili absolutni favoriti, edini točki za goste je osvojil Danilo Pi-ljak. Ta je v najtesnejšem obračunu dneva ugnal nekdanjega soigralca Gregorja Za-foštnika, kasneje še Matevža Črepnjaka. Izjemno je bil izenačen tudi uvodni obračun med Maticem Slodejem in Gregorjem Kocuvanom, zmaga pa je šla v roke prvemu. REZULTATI 12. KROGA: Maribor - Cirkovce Šternmatik 5:2, Ilirija - Arrigoni 5:1, Krka I - Mengeš 5:2, Kema I - Kema II 5:0, Letrika - Olimpija 5:0. 1. KRKA I 12 12 0 60:21 24 2. KEMA I 12 11 1 58:13 22 3. ILIRIJA 12 9 3 47:26 18 4. MARIBOR 12 9 3 49:24 18 5. LETRIKA 12 8 4 50:23 16 6. CIRKOVCE Š. 12 5 7 32:45 10 7. MENGEŠ 12 3 9 23:51 6 8. KEMA II 12 2 10 25:55 4 9. ARRIGONI 12 1 11 17:58 2 10. OLIMPIJA 12 0 12 15:60 0 ŽNTK MARIBOR - CIRKOVCE ŠTERNMATIK 5:2 Slodej - Kocuvan 3:2, Za- foštnik - Piljak 2:3, Crepnjak - Koban 3:0, Zafoštnik - Kocuvan 3:1, Slodej - Koban 3:0, Crepnjak - Piljak 0:3, Zafoštnik - Koban 3:0. 1. SNTL (ž) Dekleta NTK Ptuj so se po prvenstvenem premoru odpravile v Izolo, kjer so bile gostje domače ekipe Arri-goni. Ta je slavila že na prvi medsebojni tekmi na Ptuju, uspeh je ponovila tudi tokrat. Ptujčanke so nastopile brez Katje Krajnc, edino zmago zanje je dosegla Anja Bezjak. REZULTATI 8. KROGA: Arri-goni - Ptuj 5:1, Muta - Kajuh-Slovan 5:1, Logatec I - Vesna 1:5. Prosta je bila ekipa Inter Diskont. 1. INTER DISKONT 6 6 0 30:4 12 2. VESNA 7 6 1 31:13 12 3. MUTA 7 5 2 30:22 10 4. ARRIGONI 7 4 3 28:18 8 5. PTUJ 7 2 5 15:30 4 6. LOGATEC I 7 1 6 13:30 2 7. KAJUH-SLOVAN 7 0 7 5:35 0 ARRIGONI - PTUJ 5:1 Paulin -Tomanič-Butkovska 3:1, Čokelj - Gojkovič 3:0, Sterchi - Bezjak 3:1, Čokelj -Tomanič Butkovska 3:0, Paulin - Bezjak 1:3, Sterchi - Gojkovič 3:0. 2. SNTL (m) Ptujčani so v 2. ligi v soboto proti Inter Diskontu odigrali najbolj razburljivi dvoboj sezone. Čeprav so bili gostje iz Raven popolni favoriti za končno zmago in so na Ptuj pripotovali s popolno postavo, pa so domačini tokrat začeli izjemno. Po izgubljeni uvodni partiji so nanizali kar štiri zaporedne zmage in prišli na rob zmage. A poslednjega koraka niso uspeli storiti, čeprav so v kar treh dvobojih igrali odločilni peti niz. Zaključili bi lahko Darko Drčič proti Andreju Baču (vodil že 2:0 v nizih), Luka Krušič proti Darku Jamšku (vodil 2:0 v nizih) in na koncu še najmlajši, 13-letni Marsel Šegula proti Baču. Tokrat je Marsel zaostajal 0:2, a je uspel izenačiti, v dramatičnem finišu pa mu je zmanjkal kanček športne sreče, da bi dosegel odločilno točko za svojo ekipo - tekmec je slavil 12:14 ... V popoldanskem obračunu Proti Muti Ptujčani niso uspeli zbrati dovolj moči in koncentracije za nov dvoboj in so proti primerljivejšemu tekmecu od Inter Diskonta gladko klonili. REZULTATI 7. KROGA: Krka II - Melamin 5:1, Logatec - Ka- Foto: Črtomir Goznik Marsel Segula (NTK Ptuj) juh-Slovan I 4:5, Rakek - Križe 3:5, Ptuj - Inter Diskont 4:5, Sobota - Muta 5:4, Rakek -Kajuh-Slovan I 0:5, Logatec - Križe 3:5, Sobota - Inter Diskont 0:5, Ptuj - Muta 2:5. 1. KRKA II 12 11 1 59:23 22 2. INTER DISKONT 12 10 2 54:26 20 3. KRIŽE 13 10 3 60:33 20 4. KAJUH-SLOVAN I 13 10 3 57:26 20 5. MELAMIN 12 5 7 35:50 10 6. SOBOTA 13 4 9 31:56 8 7. RAKEK 13 4 9 35:59 8 8. LOGATEC 13 4 9 45:52 8 9. MUTA 12 4 8 34:48 8 10. PTUJ 13 1 12 25:62 2 PTUJ - INTER DISKONT 4:5 Šegula - Poročnik 0:3 (-4, -5, -6), Krušič - Bač 3:0 (8, 2, 8), Drčič - M. Jamšek 3:0 (2, 12, 8), Krušič - Poročnik 3:2 (-7, 12, 4, -9, 5), Šegula - M. Jam-šek 3:0 (8, 9, 4), Drčič - Bač 2:3 (7, 4, -6, -2, -2), Krušič - D. Jamšek 2:3 (9, 4, -5, -7, -6), Drčič - Poročnik 0:3 (-5, -7, -2), Šegula - Bač 2:3 (-3, -8, 8, 8, -12). PTUJ - MUTA 2:5 Šegula - Lipuš 0:3, Krušič -Kraser 3:1, Drčič - Škurnik 1:3, Krušič - Lipuš 3:1, Šegula -Škurnik 0:3, Drčič - Kraser 0:3, Krušič - Škurnik 0:3. Jože Mohorič 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 20. januarja 2015 Nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm V koncnico z najboljšim izhodiščem Rim MNZ Ptuj REZULTATI 8. KROGA: ŠD Draženci - Bagerkom Prager-sko 0:0, ŠD Rim - NK Hajdina Bar Kavalo 6:2, ŠD Destrnik Kickers - KMN Draženci 5:7, FC Ptuj - ŠD Ptujska Gora 2:1, Poetovio Plindom 080 73 00 -ŠD Skorba 4:2. REZULTATI 9. KROGA: ŠD Skorba - ŠD Rim 1:8, KMN Draženci - FC Ptuj 1:3, Bagerkom Pragersko - Poetovio Plindom 080 73 00 2:0, ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci 3:0, NK Hajdina Bar Kavalo -ŠD Destrnik Kickers 2:3. 1. ŠD RIM 9 7 1 1 37:10 22 2. POETOVIO PLINDOM 9 6 2 1 22:15 20 3. KMN DRAŽENCI 9 5 2 2 37:18 17 4. BAG. PRAGERSKO 9 5 2 2 18:15 17 5. ŠD PTUJSKA GORA 9 5 1 3 20:15 16 6. FC PTUJ 9 4 0 5 22:30 12 7. ŠD DRAŽENCI 9 3 1 5 17:29 10 8. DESTRNIK KICKERS 9 3 0 6 22:25 9 9. ŠD SKORBA 9 2 0 7 23:40 6 10. HAJDINA KAVALO 9 0 1 8 20:41 1 Sobotni obračuni v Zimski ligi malega nogometa niso prinesli prevelikih presenečenj. Sem bi lahko uvrstili le poraz Ptujske Gore, ki je tako izgubila vse možnosti za končnico. Ekipa Poetovia je rutinirano odpravila Skorbo, Rim pa Haj-dino. Brez golov se je končala V srečanju ekip Ptujske Gore in ŠD Draženci so slavili prvi. Končnica zimske lige MNZ Ptuj bo na sporedu v nedeljo, 25. 1. od 16. ure naprej. tekma med ŠD Draženci in Pra-gerskim, kar je slednjim tudi teoretično zaprlo pot v končnico. Kar 12 zadetkov in zmago KMN Draženci so gledalci videli na tekmi med Destrnikom in KMN Draženci. Vse to je pomenilo, da so bila mesta, ki vodijo v končnico, razdeljena že v soboto, znan ni bil le še njihov vrstni red. Nedeljski obračuni zadnjega, 9. kroga rednega dela so bili tako le v znamenju določitve vrstnega reda in s tem prenosa točk v končnico. Rim je rutinirano premagal Skorbo, FC Ptuj pa je kljub dejstvu, da je premogel le pet igralcev, brez težav ugnal KMN Dražen-ci. V oči bodo poraz Poetovia, ki ga je z 2:0 ugnal Bagerkom. Vse to pomeni, da bo v končnico 3 točke prenesla ekipa Rima, točko ekipa Poetovia, brez točk pa bo v končnico krenilo moštvo KMN Draženci. KMN DRAŽENCI - FC PTUJ 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Pihler 14., 1:1 Jazbec 21., 1:2 Kavaš 25., 1:3 Pihler 26. Strelstvo m Pokal Trzina 2015 Venta do osebnega rekorda Pretekli konec tedna je v Trzinu domače strelsko društvo organiziralo Pokal Trzina 2015. Ormožan Kevin Venta je v kvalifikacijah pokazal odličen nastop in s 581 krogi (po serijah 94, 99, 96, 100, 94, 98) izboljšal svoj osebni rekord na velikih tekmovanjih in zaostal je za Damirjem Mikcem (584). V finalu je Madžar Miklos Tatrai znova pokazal zobe in še drugič premagal srbskega strelca v velikem finalu. Boj za odličje med slovenskima strelcema Vento in Kunškom je dobil slednji in osvojil bronasto odličje. Pokal Trzina 2015 Pištola člani: 1. Miklos Tatrai, MAD 579 t 199,9 2. Damir Mikec, SRB 584 t 199,1 3. Blaž Kunšek, MSE 575 t 176,5 4. Kevin Venta, KOV 581 t 155,5 Mladinci: 1. Jože Čeper, VVB 552 t 192,5 2. Sašo Stojak, PTU 56Q t 19Q,6 3. Tadej Širec, PTU 548 t 17Q,3 4. Matija Demšar, ŠLO 544 t 148,6 5. Ino Zorec, PTU 536 t 126,3 9. Rok Repič, JUR 5Q7 14. Tomaž Žnidarič, JUR 485 18. Nejc Strnad, JUR 441 Ekipno mladinci: 1. SK Ptuj 1644 2. SD Škofja Loka 1558 3. SD Juršinci 1433 Foto: Špela Gorjup Ptujska mladinci so na Pokalu Trzina 2015 osvojili ekipno zlato, med posamezniki pa so se vsi trije ptujski strelcj uvrstili v finale: srebro in bron sta osvojila Sašo Stojak in Tadej Širec, novinec na velikih tekmovanjih in najmlajši Ptujčan Ino Zorec (v sredini) je osvojil dobro peto mesto. »V leto 2015 sem startal s treningi na polno, za tekmi v Trzinu se nisem posebej pripravljal. Lanska sezona je bila zame zelo izčrpna, bil sem na veliko tekmovanjih, veliko je bilo priprav, treningi so bili močni. To se je odrazilo kasneje na samih tekmah - imel sem zelo uspešno sezono z vrhuncem na SP v Granadi, na ISSF svetovni jakostni lestvici pa sem se uvrstil na 62. mesto. Iz lanske sezone v letošnjo nisem imel pravega odmora, zato sem na zadnjih tekmah malce nihal. V sobotno tekmo sem šel sproščeno, brez pričakovanj. V štiridesetih strelih sem re-zultatsko prišel zelo visoko, po seriji 100 sem se trudil ostati miren, kar pa mi v peti seriji ni uspevalo. Za zadnjo serijo sem se zbral, uporabil vse tehnike sproščanja in na koncu dosegel 581 krogov, za kar sem dobil bučen aplavz publike. Takega rezultata sem zelo vesel, saj sem v regionalni First ligi že večkrat prišel čez 580, zdaj pa mi je to prvič uspelo tudi na večjem tekmovanju mednarodnega nivoja. V finalu sem dal vse od sebe, streli niso bili slabi, močne devetice, a manjkala je tu in tam kaka dobra desetica, kar je bilo tokrat dovolj za nehvaležno 4. mesto. Nedeljska tekma je bila bolj nemirna od sobotne. Težko sem odmislil ZLMN Ormož: Avtoprevozništvo Jerebič že prvak ČLANI REZULTATI 10. KROGA: Inox ograje Majcen - NK Ormož 3:5, Avtoprevozništvo Jerebič - Trust 6:0, Gadi - Mladost Miklavž 0:9, Pristan Frankovci - FSM Hidus 5:8, Bar Ribnik Ormož - Bar Gaja Lordi Ivanjkovci 2:2, KMN Tomaž - Akord 3:5. 1. BAR DOLENCE 8 7 2. KMN MAJOLKA 8 6 3. ŠD ZG. PRISTAVA 8 5 4. PETROVIČ ŠD SELAN 8 4 5. POBREŽJE ČLANI 8 4 6. ŠD AS 8 4 7. LANCOVA VAS ČLANI 8 4 8. NK TRŽEC R21 8 3 9. ŠD LESKOVEC 8 2 10. PGD VIDEM 8 2 11. EHM TEAM 2 8 1 12. JOE C. SITAR ČLANI 8 0 VETERANI 1 Q 44:23 22 1 1 42:16 19 Q 3 29:28 15 2 2 29:2Q 14 1 3 31:19 13 1 3 27:2Q 13 1 3 3Q:3Q 13 2 3 28:29 11 2 4 23:26 8 Q 6 17:35 6 1 6 2Q:39 4 Q 8 15:5Q -1 1. AVT. JEREBIČ 1Q 8 2 33:13 26 2. BAR RIBNIK 1Q 6 1 3 29:19 19 3. NK ORMOŽ 1Q 6 4 31:29 18 4. FSM HIDUS 1Q 5 3 2 3Q:27 18 5. KMN TOMAŽ 1Q 5 2 3 34:18 17 6. INOX OGR. MAJCEN 1Q 5 3 2 32:25 17 7. AKORD 1Q 4 2 3 34:3Q 16 8. BAR GAJA L. I. 1Q 5 1 4 26:24 15 9. MLADOST M. 1Q 4 3 3 27:23 11 10. PRISTAN F. 1Q 1 3 6 24:34 6 11. TRUST 1Q 1 1 8 11:31 4 12. GADI 1Q Q 2 9 14:52 2 REZULTATI 7. KROGA: KMN Majolka veterani - Joe Copy Sitar veterani 4:3, NK Videm veterani - Gostišče Kozel ŠD Selan 1:8, ŠD Lancova vas veterani - ŠD Pobrežje 2:6. 1. MAJOLKA VETERANI 7 6 0 1 46:18 18 2. KOZEL ŠD SELAN 7 6 0 1 36:20 18 3. LANCOVA VAS VET. 7 5 0 2 42:29 15 4. ŠD POBREŽJE VET. 7 3 0 4 25:29 9 5. NK VIDEM VET. 7 1 0 6 23:53 3 6. JOE C. SITAR VET. 7 0 0 7 17:40 0 Darko Lah Foto: Črtomir Goznik KMN DRAŽENCI: Krajnc, Jazbec, Kurež, Leben, Rumež, Zilic, Jus, Murat, Ademovic. FC PTUJ: Kavaš, Pihler, Ž. Vindiš, M. Vindiš, Fras. Nedeljsko tekmo med KMN Draženci in FC Ptuj so brez težav dobili Ptujčani, čeprav so nastopili le s peterico igralcev - brez zamenjave. Draženčani so zaradi zagotovljene uvrstitve v končnico igrali s pol moči, toda to ne zmanjšuje uspeha mladih igralcev FC Ptuj, ki je letos prvič nastopil v zimski ligi. tp uspešno soboto, za rezultat 574 sem se pošteno namučil. A vseeno sem bil zadovoljen, saj je to bilo dovolj za finale. V finalu se mi je uspelo dobro zbrati, večkrat se je zgodilo, da bi lahko že ob naslednjem strelu bil izločen, a se mi je uspelo vedno izmuzniti z dobrim strelom. Na koncu sem se tretjega mesta zelo razveselil. Za moralno in finančno podporo se zahvaljujem predvsem svoji mami Alenki ter vsem ostalim, ki navijajo zame in me vzpodbujajo na moji strelski poti,« nam je po obeh tekmah v Trzinu zadovoljno zaupal Kevin Venta. Trije ptujski strelci v finalu V mladinski konkurenci so se zelo dobro odrezali vsi trije ptujski strelci, najboljši v kvalifikacijah pa je bil s 560 krogi favorizirani Sašo Stojak, ki sta mu na 3. in 6. mestu sledila še Tadej Ši-rec in Ino Zorec in se prav tako uvrstila v finale. Čeprav je kazalo, da bo tudi finale Stojak rutinirano odločil v svojo korist, pa je v zadnjem, 20. strelu, zadel sedmico in Jožetu Čepru iz Vremščice prepustil zmago s prednostjo slabih dveh krogov. Bronasto odličje je osvojil Tadej Širec, Ino Zorec je pridobil eno mesto in končal kot peti ter na najlepši možen način zaokrožil velik uspeh ptujskih strelcev. Simeon Gonc VETERANI REZULTATI 8. KROGA: Tara Tomaž - Purga 9:0, Bresnica -Bar Ajda Mihovci 0:3, Mladost Miklavž Kog - Pušenci 2:5, Smoki Plindom - Dizelaši 1:6. Zimska liga Ljutomera 1. TARA TOMAŽ 2. DIZELAŠI 3. SMOKI PLINDOM 4. PUŠENCI 5. BAR AJDA M. 6. VIČANCI 7. BRESNICA 8. PURGA 9. MLADOST M. KOG 7 7 7 7 7 4 8 4 7 3 7 2 7 1 7 Q 7 Q 1 6 51:3 21 37:9 21 1 2 29:22 13 1 3 24:26 13 17:27 9 16:18 11:24 2 5 12:32 9:45 Q 4 2 3 1 5 uk ONL Videm ČLANI REZULTATI 8. KROGA: Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan - PGD Videm 5:1, Bar Dolence - KMN Majolka člani 5:4, ŠD Pobrežje člani - NK Tržec R21 5:1, EHM Team 2 - ŠD Zg. Pristava 2:4, ŠD As - Joe Copy Sitar člani 7:2, ŠD Lancova vas člani - ŠD Leskovec 4:4. Zanimivosti Odigrane so bile tekme petega, zadnjega kroga predtek-movanja v zimski ligi malega nogometa. REZULTATI, skupina A: Meteorplast - ŠD Kog 3:2, Re-kreativci Krapje - DAM Veržej 0:3 b.b., Zvone team Šp. park Gabrnik - Manar GT 3:2. Zaostala tekma: Manar GT - Mete-orplast3:2. Vrstni red: 1. Zvone team ŠP Gabrnik 15, 2. Manar GT 12, 3. Meteorplast 9 ... Skupina B: ŠD Cven - Brazilci 3:0 b. b., ŠD PŠK - ŽB Ključarovci 2:5, Avtoservis Skuhala - Šport plus 3:0 b.b. Zaostala tekma: Avtoservis Skuhala - ŠD PŠK 5:2. Vrstni red: 1. Žaga bar Ključarovci 12, 2. Avtoservis Skuhala 9, 3. ŠD PŠK 4 ... V končnico, ki bo odigrana v soboto, 31. januarja, so se uvrstile najboljše tri ekipe iz vsake skupine. NŠ Včasih zadeval za Aluminij, sedaj za Palestino V Avstraliji poteka azijsko nogometno prvenstvo, na katerega so pozorni tudi nekateri ljubitelji nogometa v Sloveniji. Pred dnevi je posebno pozornost požel Slovenec Jaka Ihbeisheh, ki je v dresu Palestine dosegel sploh prvi zadetek v njeni kratki zgodovini samostojnega nastopanja. To se je zgodilo na tekmi z Jordanijo, ki jo je slednja dobila z rezultatom 5:1. 28-letni Jaka Ihbeisheh ima sicer tudi slovensko državljanstvo (mama je Slovenka, oče Palestinec), v sezoni 2008/09 pa je nastopal tudi v Kidričevem, kjer je branil barve Aluminija. Trenutno je član novomeške Krke, pred tem pa je med drugim nosil dres Interblocka, Rudarja, Primorja in Domžal. JM Foto: Črtomir Goznik Jaka Ihbeisheh je pred leti nastopal v dresu Aluminija, pred dnevi pa je na azijskem prvenstvu dosegel prvi zadetek za Palestino. torek • 13. januarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 15 Naša akcija • Naša akcija: izbiramo najlepše jaslice Najlepše jaslice v Slomih V prazničnem decembrskem času je v programu Radia Ptuj potekala akcija Izbiramo najlepše jaslice. Foto: Franc Kirič Izbira najlepših jaslic je bila izjemno težka, saj so bile prav vse na fotografijah videti zelo lepo. Zmagovalec letošnjega natečaja Radia tednika Ptuj je Franc Kirič, drugo mesto je s svojimi jaslicami osvojil Denis Nedeljko, tretje pa Monika Kovačič. Idejo je podal dolgoletni radijski voditelj Marjan Nahberger: "Po številnih domovih so v prazničnih dneh poslušalci postavili čudovite jaslice in škoda bi bilo, če bi jih videli samo njihovi domači. Zato smo poslušalce povabili, da nam pošljejo fotografije svojih jaslic in tako del svojega ustvarjanja delijo tudi z nami in drugimi poslušalci," je pojasnil. Prejeli smo veliko število fotografij različnih postavitev ja- slic in izkazalo se je, da je imel Marjan prav. Iz fotografij je bilo namreč razvidno, da so bili poslušalci ob postavljanju jaslic izjemno domiselni in ustvarjalni - uporabljali so različne materiale in si zamislili zares pestre postavitve. Odločitev o zmagovalcu tako ni bila enostavna. Fotografije smo v redakcijah Radia Ptuj in Štajerskega tednika temeljito pregledali in zelo težko izbrali tri najleFranc ki-rič, pše. Zmagovalec je Franc Kirič s fotografijo jaslic, ki so jih postavili v družini Kirič - Rojko v Slomih. Za nagrado bo prejel vremensko postajo. Na drugo mesto so se uvrstile jaslice, ki jih je postavil Denis Nedeljko (za nagrado prejme brisačo družbe Radio-Tednik Ptuj), na tretje mesto pa smo uvrstili jaslice, ki jih je poslala Monika Kovačič (nagradili jo bomo s karto za kopanje v Termah Ptuj). Natalija Škrlec Kidričevo • Doživetja pod tisočerimi zvezdicami Zabava za otroke vseh starosti V občini Kidričevo so v okviru prazničnega decembra pripravili več kot 30 različnih prireditev, ki so se vrstile v Parku mladosti in v dvorcu Sternthal; v prazničnem času pa je bilo letos še posebej živahno na pokritem drsališču. Srebrna nit letošnjega prazničnega decembra, ki so ga v občini Kidričevo pripravili za vse otroke v okviru projekta Park pod tisočerimi zvezdami v Kidričevem, je bila: »Poišči svoje ime na zvezdi pod eno izmed krošenj mogočnih dreves, pokukaj v pravljično hišico Zvezdne vile ter sezi v roko dobrodušnemu, belobrademu gospodu, naj za vsakega od vas sije posebna zvezda.« Po besedah vodje projekta Mojce Meško iz kidričevske občinske uprave, so s tem želeli doseči, da bi imela zgodba tisočerih zvezd svoj prazničen pomen. Zato so vsakemu otroku te občine v kidričevskem Parku mladosti na krošnje dreves obesili svojo zvezdo z njegovim imenom, tako da jo je lahko poiskal. Ob postavljenem in letos pokritem drsališču, okrašenih stojnicah in ognjišču sredi parka je svojo čarobnost ob decembrskih praznikih nudila tudi hiška Zvezdne vile, prava laponska hiška, v kateri so gostovali trije dobri decembrski možje, Miklavž, Božiček in dedek Mraz s palčki, angelčki, gozdnim škratom, Pepelko, Jankom in Metko ter drugimi pravljičnimi bitji. Čez ves december se je v čarobnem Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo več kot 30 dogodkov, pravljične urice in gala otroško silvestrovanje pa so uvrstili v prenovljen dvorec Sternthal. Otroci in obiskovalci Parka pod tisočerimi zvezdami so uživali v zgodbah skupaj s tistimi, ki so jih pripravljali. Posebej pa so hvaležni vsem staršem, babicam in dedkom, otrokom, sodelujočim in vsem prijateljem občine Kidričevo, torej »Božičkom za en dan«, ki so Božičkovo tovarno in izložbo zasuli s kar 264 izvirno zavitimi ter z darili napolnjenimi škatlami. -OM Foto: M: Ozmec Ves december je bilo letos še posebej živahno na pokritem drsališču sredi čarobnega parka. Slovenija • Ministrstvo zadovoljno z dražbo 60.000 evrov za nove avtomobile Ministrstvo za obrambo je 8. januarja izvedlo javno dražbo dotrajanih vozil, ki so v večini uporabna zgolj za rezervne dele in so v večini stara več kot desetletje. »S prodajo smo zaslužili približno 60.000 evrov oziroma trikratnik izklicne cene. Odziv je bil izjemen in prodali smo vsa vozila,« so povedali na ministrstvu. V prvem delu dražbe, ko so se prodajala osebna in terenska vozila, je sodelovalo okrog 90 dražiteljev. Osebna vozila (bilo jih je 29) so prodajali v treh sklopih. Tako je bila izklicna cena za sklop šestih vozil, starih med 21 (audi 80) in 18 let (seat alham-bra), 1.850 evrov. Terenska vozila so se prodajala posamezno, na primer izklicna cena za terenec Land rover, letnik izdelave 1997, je bila 500 evrov. Za nakup tovornih vozil, med katerimi je bil 38 let star tovornjak znamke Tam, se je potegovalo 50 oseb. Na dražbi je lahko sodeloval vsakdo, ki je do predpisanega roka plačal varščino (med 50 in 300 evrov, odvisno od predmeta dražbe). Vplačana varščina se je uspešnemu dražitelju štela v kupnino, ponudnikom, ki niso uspeli, pa je vrnjena. Zbrani denar na dražbi bo ministrstvo namenilo za nakup novih vozil. Januarska dražba pa ni bila zadnja. Letos namerava ministrstvo skupaj prodati 250 vozil, kar pomeni, da bodo sledile še tri ali štiri dražbe. Mojca Vtič TAM 550 Foto: obramba.si Slovenska Bistrica • 12 let od smrti Pučnika » Brez takih ne bi bilo samostojnosti« Zupan Ivan Žagar je s položitvijo cvetja na grob Jožeta Pučnika na pokopališču na Cre-šnjevcu, 8. januarja, obeležil 12. obletnico smrti politika, ki ga mnogi dojemajo kot enega od idejnih očetov slovenske osamosvojitve. Njegovemu spominu se je s položitvijo cvetja, 11. januarja, poklonila tudi stranka SDS. »Danes smo se tukaj zbrali prijatelji, ki dobro vemo, da brez takih ljudi, kot je bil Jože Pučnik, ne bi bilo samostojne Slovenije. Motiv njegove zagnanosti je bila močna želja po drugačni, boljši domovini in izhaja iz njegove nesebične ljubezni do nje, a za to je potrebna vera v človeka,« je povedal Matjaž Lulik, predsednik Kulturnega foruma SDS. Mojca Vtič Foto: Občina Slovenska Bistrica Lancova vas • Ljudski pevci in godci V skrbi za ljudsko kulturo V vaškem domu v Lancovi vasi je bilo v soboto, 10. januarja, ob 18. uri v organizaciji Folklornega društva Lancova vas peto srečanje ljudskih pevcev in godcev. V Folklornem društvu Lan-cova vas že vrsto let ohranjajo tradicijo petja ljudskih pesmi in pred petimi leti se je rodila ideja, da bi okrog praznika sv. treh kraljev, ki je povezan s koledo-vanjem, organizirali srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Takšna srečanja namreč prispevajo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in ljudske kulture. Na letošnjem srečanju so nastopili: pevke FD Lancova vas, trio Kurja koža, pevke KD Skorba, muzikanti FD Lancova vas, pevci FD Pobrežje, KUD Cvetlinski prijatelji iz Hrvaške, pevke KD Sela, pevci FS KUD Otona Župančiča s Tinja, pev- ska skupina Kerlci iz Ljubljane in pevke Lukarice iz Dornave. Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Dekle na vrtecu rožce sadi. Petra Krajnc Foto: Petra Krajnc Muzikanti FD Lancova vas so zaigrali nekaj poskočnih ljudskih viž. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. januarja 2015 Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Dalibor bi bil sposoben prodati prav vse ... Voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik se je prejšnji teden preizkusil v poklicu mesarja. Foto: Črtomir Goznik sar dela v prodajalni, je v veliki meri odvisno tudi od njegove komunikativnosti. S tega vidika je bil Dalibor idealen in z njegovim delom sem bil izjemno zadovoljen, saj imam občutek, da bi bil sposoben prodati prav vse,'' je pojasnil. Naslednji teden bo Simona Pušnik pomagala pri prodaji tapet in senčil. Natalija Škrlec Markovci • Zlata poroka 50 let zakoncev Vidovic Po 50 letih zakona sta si zlati da obljubila Anica in Vili Vidovič iz Bukovcev. Medse so ga sprejeli zaposleni v podjetju Spirala, d. o. o., Mesnica Novi jork v Markovcih. V začetku so mu razkazali prostore in ga pospremili v prodajalno, saj je v okviru spoznavanja poklica predvsem pomagal pri prodaji in klepetal s strankami. Pred pričetkom dela je moral tako kot vsi, ki delajo z K Pod tem naslovom je novinarka Štajerskega tednika Mojca Ze-mljarič dne 23.12.2014 poročala, da je g. Trofenik v uredništvo časopisa prinesel cel kup dokumentov, s katerimi dokazuje, da naj bi se javna sredstva za gradnjo optičnega omrežja na Ormoškem porabila nezakonito. Za razliko od prejšnjih tovrstnih zapisov, ki jih je bilo že veliko je v tokratnem nov le podatek, da je bila nekdanja predsednica uprave GVO d.o.o. ga. Jožica Gu-zej članica N.Si. Poleg dvoma v to izjavo ostaja tudi odprto vprašanje, od kod omenjeni gospod to ve. Kljub že, kot rečeno premleti temi, pa je treba ponovno povedati, da je izvedba tega zahtev- mesom, podpisati izjavo, da je zdrav, vendar kljub temu neposrednega stika z živili ni imel. Sam je bil presenečen nad urejenostjo in čistočo, ki vladata v mesnici, saj še nikoli ni imel priložnost spoznati načina dela v mesnici: ''Presenetilo me je tudi to, kako natančni so pri rezanju mesa. Stranki je namreč mesar želeno količino mesa odrezal skoraj do grama > * r Tari Si nega projekta potekala povsem zakonito v sodelovanju s pristojnim ministrstvom. Projekt je bil ves čas budno spremljan s strani države. Sredstva so bila v celoti tudi nakazana. O korektnem sodelovanju priča tudi odzivno poročilo Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MIP). V poročilu, ki je bilo in je še dostopno tudi novinarjem, med drugim piše, da je občina ravnala skladno s predpisi o javnem naročanju glede objave javnih naročil. Ocenjena vrednost je bila pod mejo za objavo v Ul. EU. Ker pa se je število gospodinjstev na belih lisah med razpisom povečalo, se je s tem povečala tudi vrednost projekta. Bele lise je določila država in natančno. Očitno leta dela prinesejo sposobnost, da lahko tudi na pogled ocenijo, koliko tehta neki kos mesa,'' je povedal in dodal, da mu je bil všeč kontakt s strankami: »Poklepetali smo, se pošalili, svetoval sem jim, kateri kos mesa naj kupijo.'' Z Daliborjevim delom je bil zadovoljen tudi Aleš Hrženjak, direktor podjetja Spirala. »Bil ne občina, kot izhaja iz omenjenega članka. Ponudnik GVO je za projekt prispeval 30 % lastnih sredstev (okrog 3 mio EUR). V Janševi vladi so na MIP sestavili odzivno poročilo, ki kaže, da je občina Ormož vzorno peljala projekt. Potem pa je v času vlade Alenke Bratušek to področje prišlo pod šolsko ministrstvo in le to je občini poslalo zahtevek za delno vračilo sredstev in nas spravilo na sodišče. V omenjenem članku je novinarka med drugim tudi zapisala, da država terja od občine ta denar na zahtevo Evropske komisije. To seveda v Ormoškem primeru ne drži. Evropska komisija pri nas ni delala kontrole. Kontrolo je pri nas vršil je neke vrste pospeševalec prodaje, zabaval je stranke in klepetal z njimi, številne stranke so v tistem času v mesnico prišle prav zato, da ga vidijo. Trgovina je sicer zadnja postaja v učnem procesu mesarjev, je dejal Hrženjak: ''Najprej jim je treba vcepiti dobro higiensko prakso, nato sledita predelava mesa in razsek, prodaja pa je zadnja postaja. Ali lahko me- udarjeno posamezno začimbo, prav tako med napake štejemo tudi preveč spraženo čebulo, ker daje moteč zažgan okus,« je poudaril in dodal: »Poleg vonja in okusa je izrednega pomena, da je kašnata klobasa, ko jo pre-režeš, kompaktna, da ni droblji-va.« Poleg tega so na Kogu izbirali tudi vina, ki se najbolje ujemajo s čurkami. Komisija je izbrala kot najprimernejša vsa tri vina iz ormoške kleti P&F Jeruzalem Ormož. S črnimi čurkami se je najbolje ujemala penina Rose, s sivimi Gomila chardonnay, z belimi pa Mitja's traminec. Miha Šoštarič Urad za nadzor proračuna MF in to v septembru 2012, čeprav je bil celoten projekt zaključen že leta 2010. Od Občine Ormož zahteva vračilo denarja v višini 1,8 milijona EUR naša država in to kljub dejstvu, da je Urad za nadzor proračuna finančni popravek odredil ministrstvu in ne občini. Izterjan denar bi torej ministrstvo rado vzelo občini Ormož in ga dalo nekomu drugemu, kar je vlada AB že tudi naredila pri regionalnih razvojnih sredstvih. Vlada AB je namreč tako razumela skladen regionalen razvoj in še dobro da AB ni postala evropska komisarka. Se pa seveda ob vsem tem ponovno sprašujem, kaj ima nekdanji poslanec, nekdanji župan, Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Markovci Milan Gabrovec, cerkveni del Janez Maučec, župnik pri sv. Marku. S pesmijo so v poročni dvorani občine obred zlate poroke pospremili pevci Kultur-no-umetniškega društva KulTura Markovci. Pevsko presenečenje so za zlatoporočenca pripravile tudi članice vokalne skupine Florina. Zlata nevesta Anica Vidovič je bila rojena 27. junija 1944, po rodu izhaja iz Prekmurja. Zlati nekdanji občinski svetnik, ter občan Občine Ormož g. Trofe-nik od tega, da svojo energijo usmerja proti občini. Pričakoval namreč bi, da bi delal za dobrobit občine, kjer živi. Kaj bo imel od tega, če bo Občina Ormož res morala vračati denar. Sicer pa se je g. Trofenik že kot poslanec močno trudil, da do tega projekta ne bi prišlo. V DZ je tako celo zahteval razpravo o tem, zakaj občina ne potrebuje za ta projekt gradbenega dovoljenja. Ne vem tudi, za kaj g. Trofenik vztrajno ponavlja, da so denar dobile samo občine, kjer smo bili župani desnih političnih opcij. Jasno je namreč, da se iz 45 milijonov sredstev, ki so bili ženin Vili Vidovič je bil rojen 13. junija 1952 v Stojncih. Dom in družino sta si Vidovičeva ustvarila na domačiji v Bukovcih, kjer je Anica odraščala kot rejenka. V zakonu sta se jima rodila sin Alojz in hči Silva. Mož Vili je aktivna delovna leta preživel na delu v Nemčiji, žena Anica je doma skrbela za gospodinjstvo. Jesen njunega življenja danes razveseljujejo vnuki Aleš, Matej, Lea in Eva ter pravnuka Tia in Jan. MZ na razpolago, ni dalo narediti optičnega omrežja v celi državi. Poleg tega pa si je vlada Janeza Janše prizadevala za razvoj slovenskega podeželja, kar si potem Pahorjeva in še manj vlada AB ni. Na žalost so delali celo proti. Pa naj se za zaključek povrnem k naslovu članka »Namensko, naključno ali zaradi površnosti?« Glede na vlogo tožnika, ki jo g. Trofenik zelo rad igra že nekaj let, zlasti pri projektih, ki so sofinanciranji s strani EU, lahko rečem, da s tem namensko povzroča škodo in nesoglasja v naši lokalni skupnosti in širše, kljub že večkrat mu ponujene roke sodelovanja. Na koncu pa tudi obžalujem, da novinarka nobenega dokumenta, ki dokazuje nezakonitosti in jih je prinesel g. Vili za cel kup, ni objavila. Škoda! Alojz Sok, župan občine Ormož Kog • Ocenjevali so kašnate klobase Črne, sive in bele čurke Na Kogu so v minulih dneh potekale številne prireditve, ki so jih posvetili zavetniku sv. Antonu Puščavniku, največ zanimanja pa je pritegnila 6. Čurkarijada. Letos so organizatorji uspeli zbrati rekordno število vzorcev. Kar 37 kašnatih klobas iz celotne Slovenije - domačini jih poimenujejo čurke - se je znašlo na mizi pokuševalcev in ocenjevalcev. »Pohvala gre organizatorjem, saj ni enostavno komisiji pripraviti tolikšno število vzorcev. Najprej je treba čurke speči, nato pa pogreti, da so komisiji dane tople za oce- njevanje,« je po opravljenem delu dejal predsednik komisije Peter Pribožič iz svetovalne službe ptujskega kmetijskega zavoda. Strokovna komisija ni imela lahkega dela: »Število nagrajenih vzorcev oz. podeljenih priznanj kaže na to, da izdelovalci pripravljajo zelo dobre izdelke. Ene kmetije čurke že prodajajo na trgu, zato izdelovalci vidijo, kakšen izdelek kupec išče. In kupci si želijo kakovosten izdelek, ki ni preveč masten, pa vseeno dovolj sočen in okusen. Seveda pa so kombinacije začimb pri potrošnikih različne,« pove Pribožič. Komisija je ocenjevala zunanjost čurke, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. »Nekaj izdelkov je bilo takšnih, da so imeli preveč po- Foto: Miha Soštarič Številni obiskovalci Koga so si minulo soboto lahko najprej ogledali, nato pa še poskusili čurke. Strokovna komisija v sestavi Frančka Lebarič, Peter Pribožič in Irena Kos (z leve) je letos ocenila kar 37 vzorcev čurk. Nagrajenci Čurke, ki jih je na ocenjevanje prineslo 19 izdelovalcev, sta ocenjevali dve komisiji. V strokovni komisiji sta bili poleg Pribožiča še Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota) in Irena Kos (KGZ Celje). Za črne čurke - bilo je 17 vzorcev - so zlata priznanja prejeli kmetiji Bolcar iz Dobrave in Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru ter domačija Žinko iz Libanje. Med sivimi čurkami, kjer sta komisiji ocenili 13 vzorcev, so zlata priznanja prejele kmetije Golob iz Zlatoličja, Ozmec iz Cvet-kovcev, Bolcar iz Dobrave, Cimerman iz Stojncev in domačija Žinko iz Libanje. V kategoriji belih čurk so ocenili sedem vzorcev in zlati medalji podelili kmetiji Bolcar iz Dobrave in domačiji Žinko iz Libanje. Po mnenju komisije uporabnikov, ki so jo sestavljali novinarji, so najvišjo oceno prejeli črna in siva čurka domačije Žinko iz Libanje ter bela čurka kmetije Kolarič iz Obreža. Odgovor na članek Namensko, naključno ali zaradi površnosti? (2) Foto: MZ torek • 20. januarja 2015 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (12. del) Lochcarron Otok Skye zapuščam z zanimivimi izkušnjami in dogodivščinami in nadaljujem pot proti severu Škotske, upajoč srečanja z odmaknjenostjo in menda izjemnimi hribi. Cesta vse ožja, avtomobilov, zlasti velikih av-todomov, vse manj. Sončno vreme zadnjih dni povsem drugače osvetli Škotsko, kot sem jo doživljaj v deževnih in turobnih dneh, ki so mi odnesli ves užitek pri vzponu na Ben Nevis. Za vsakim ovinkom se odpirajo novi, lepši in privlačnejši hribi, dasiravno že kar malo pogrešam zeleno bogat gozd. Globoke doline se izmenjujejo z mogočnimi jezeri, ob katerih so zrasle majhne, a izredno prijetne vasice. Včasih so se ljudje ukvarjali zlasti z ribolovom, danes ribiških ladij skorajda ni več. Le še nekaj lokalnih veljakov v svojih majhnih čolničih lovi zlasti za lastno uporabo. Po dobrih dveh urah vožnje prispem do majhne, a precej podolgovate vasice Lochcarron z nepredstavljivo pristnostjo. V trenutku mi je prirasla k srcu. Do prvega večjega mesta, Inverness, je skoraj dve uri vožnje, z vlakom precej več, kar je omogočilo ohranitev tradicije. Tista željena tradicija se je pokazala v vsej svoji luči, saj na otoku Skye vendarle ni toliko tipičnih vasic, v obstoječih pa je turizem že dodobra načel tra-dicionalnost. Vasica Lochcarron ima izredno majhno bencinsko črpalko, igrišče za rugby, trgovino mednarodno uveljavljene verige, šolo, pošto, banko, cerkev in dva bara. Dobršen del prebivalcev oddaja sobe v času poletja, kar jim zagotavlja dodaten vir zaslužka, zlasti za gretje v zim- skem času. Zime so na tem severnem delu Škotske precej dolgotrajno mrzle in lahko se zgodi, da tudi po mesec dni domačini ne morejo zapustiti svojega raja na zemlji. Precej prazen želodec me najprej usmeri do majhnega bara s hitro prehrano, ki je torej vse prej kot to, kjer se spoznam z lastnikom Charlesom. Izredno prijeten gospod srednje poznih let v sodelovanju s svojim sinom ter precej zajetno ženo vodi sila uspešen biznis, saj sta takorekoč brez konkurence. Pred leti je Charles s svojo ženo kri-žaril po Jadranski obali in v spominu mu je ostal zlasti Dubrovnik ter izredna novembrska pripeka, pred katero se je sredi dneva skrival v kabini. Zlasti me je impresionirala njegova odkritost, saj mi je v nekaj pogovorih razložil vse posteljne in neposteljne aktivnosti prebivalcev Lochcarro- na, dasiravno, seveda, nisem poznal prav nikogar. Ampak, vedel sem s kom greje posteljo vsaka vdova v vasici, kateri si je našel ljubico v drugi vasici, kateremu je žena pobegnila ipd. Hrana pri Charlesu je povsem drugotnega pomena, čeprav je bila presenetljivo okusna. »No, a je moja žena pripravila dober hamburger«, nasmejan povpraša. Ne verjamem, da je veliko korenjakov na tem svetu, ki bi si upali podati reklamacijo na storitve ob pogledu na ženino ogromno telo. Ampak, prikupnost, ustre-žljivost, prijaznost in tudi soliden okus so me vsak popoldan bivanja v Lochcarronu pripeljali k Charlesu. Preden smo se poslovili, mi je zaupal največjo skrivnost v vasici, da njegovemu baru domačini ljubkovalno rečejo »Pri dvozobatem«, kar v bistvu odraža stanje njegovih zob. Pogled na jezero Carron, od katere ime vasice LochCarron Tudi moja gostiteljica je bila izredno zanimiva vdova iz Liverpoola. Do sedaj sem se že navadil na piškote, čas in pogovor ob prihodu ali zajtrku. Prvič pa se mi zgodi, da me zbudi ob 6:00 z obrazložitvijo, da je po nesreči skuhala preveč čaja in ali se pridružim pri zgodnjem zajtrku. Gospa se je sredi sedemdesetih zaljubila ipilPl1: Veličastni hribi Torridon Foto: Uroš Zajdela v domačina iz Lochcarrona in se po temeljitem premisleku naselila v tej vasici, »bogu za hrbtom«, ki pa je ni zapustila tudi po smrti moža. Seveda je bila ogorčena nasprotnica škotske samostojnosti in goreča zagovornica nujnosti angleškega srednjeveškega udejstvovanja na Škotskem, sicer pa nekdanja razredna učiteljica in izredno velika ljubiteljica nogometnega kluba Liverpool. Kljub očarljivosti in lepoti Lochcarrona pa očitno mladi zapuščajo vasico v upanju na zaposlitve v večjih mestih, saj vse dni bivanja spoznavam ljudi, stare nad petdeset let. Nočno dogajanje tako odpade. Izjema sta precej prikupna mladenka v trgovini in manj prikupen mehanik v avtomehanični delavnici, seveda tudi ljubimca. Oba imata starejše in nebogljene starše, zatorej sta se odločila ostati v Lochcarronu. V celotni osnovni šoli je manj kot 40 otrok, vključujoč sosednje vasice. Vendarle, pa so ljudje srečni, in kot je pogosto rekla moja gostiteljica, je lahko raj tudi mrzel. »Samo da ostanemo v Britaniji, pa nam tudi hude zime ne morejo do živega,« zaključi. Foto: Uroš Zajdela Razen hamburgerja in domačinov pa je Lochcarron izhodišče za odkrivanje bližnjih vrhov, ki redko presegajo tisočmetrsko znamko, a se vsi pohodi začnejo prav na morski gladini. Izjemno veliko jezer in potokov, nekaj tudi komarjev. Vse poti so neoznačene, vendar očitno kar obljudene. Zaradi golosti (ni gozda) so razgledi preprosto dahjemajoči in pogosto se zdi, da je celotna Škotska v vidnem polju. Zanimivo, da na vseh višjih pohodih nisem srečal prav nobenega domačina, čeprav se že kar nekaj časa potepam po Škotski. Tudi obsegi okoli pasu, zlasti pri lokalnih ženskah, v glavnem lahko tekmujejo z ameriškimi prijateljicami. Morebiti ugotovitev niti ni tako presenetljiva ob spoznanju pogostosti hamburgerja in pomfrija na glavnem jedilniku. Pri Charlesu sem ob obedu ugotovil, da se, na vsaj pet let stari fotografiji motiv in opis hriba ne ujemata, dasiravno je hrib oddaljen slabih deset kilometrov. Pohodništvo jim ni ravno ostalo v genih mogočnih borcev škotskega visokogorja. Ptuj • V Murkovi za večji mestni utrip Mesto oživljajo z majhnimi koraki in brez tarnanja V Murkovi ulici na Ptuju, ki je za turiste in meščane sprehajalna ulica do Mestnega trga, se ponudniki, ki še vztrajajo v starem mestnem jedru, trudijo po najboljših močeh, da bi po obnovi ta široka ulica še bolj živela, da bi vabila ne samo s ponudbo v lokalih, temveč tudi zunaj njih. Za razliko od drugih Ptuj-čanov, ki trdijo, da se v mestu nič ne dogaja, so v Murkovi ulici prepričani, da se na Ptuju veliko dogaja, žal pa največkrat to dogajanje ne doseže ljudi, saj ostajajo iz najrazličnejših vzrokov neobve-ščeni. Gre za prireditve, ki so v večini celo brezplačne. Andreja Belšak v Murkovi 1 se trudi s ponudbo modnih izdelkov s pečatom unikatnosti oz. izdelki italijanske mode, ki jih drugje ni najti, ter z bolj od-štekanimi izdelki za vsak dan in posebne priložnosti. S svojo trgovinico Absolut fashion se trudi oživiti mestno jedro, kamor jo je osebno vedno zelo vleklo; tudi stanovanje si je poiskala v tem delu Ptuja, četudi je sicer doma zelo blizu, na Vičavi. „Ljudje se preveč bojijo izzivov mestnega jedra, treba je vztrajati in zaupati vase. Res je, da smo med rekonstrukcijo Mestnega trga vsi skupaj tarnali, negodovali, kajti ljudje so težko prišli do nas. Danes imamo široko ulico, veselimo se njene nove podobe in možnosti, ki jih prinaša. Z delovnim časom se želimo čim bolj približati našim strankam, odprto imamo eno uro dlje kot druge trgovine v mestu. Ljudje to ocenijo, tudi turisti so zadovoljni, mnogi se vračajo, še posebej ker imamo v naši ulici odprto tudi na praznične dni, v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Ni mi žal nobene minute, ki jo preživim v trgovini. Z več povezovanja med nami, ponudniki, nekaterimi izboljšavami v sami ulici, dodatno parkovno opremo, hortikulturno ureditvijo in izboljšano razsvetljavo lahko za naše mesto naredimo še več. V Murkovi imamo konkretne načrte tudi sami, saj mora vedno nekdo začeti, da se lahko voz premakne naprej. " V Murkovi 3 ima trgovino Andrejin brat Robert, ki je s ponudbo oblačil za mlade prišel nazadnje (Urban vintage fashion store). Robert je tudi glasbenik, igra v skupini Kvinton, po poklicu je strojnik, z modo, ki je družinska tradicija, pa živi že od nekdaj. Ko se je odločil odpreti modno trgovino, se je izognil klasični ponudbi, kakršno najdeš v trgovskih centrih. Podobo Ptuja, mesta s tradicijo, pa je ohranil v opremljenosti prodajnega prostora, saj je izbral med starinami Zorana Tropa. Odziv kupcev je pozitiven, pričakuje pa, da ga bo našlo še več mladih.. Robertova želja je, da bi Murko-va ulica postala ulica mode in da bi se zdajšnjim štirim ponu- dnikom pridružili novi, z ino-vativnimi idejami. Seveda mora tudi mesto najti primerne spodbude, da bodo te ideje zaživele: „Imamo bisere, pa jih ne znamo prodati. Ponuditi moramo nekaj s podpisom, nekaj drugačnega!" V Murkovi 3 je že dvajset let odprta trgovina La Donna. Jel- ka Ploh v njej ponuja klasična oblačila in oblačila večjih številk, ukvarja pa se tudi z drobnimi šiviljskimi popravili, in kot pove, se od tega da živeti. Mestnega jedra ne bi zamenjala za nič na svetu, tudi stanuje v njem. S strankami ohranja osebni kontakt, rade se vračajo. Ponudniki v Murkovi so tudi zaželeni turistični informatorji. Turisti jih pogosto sprašujejo o dogajanju in drugi ponudbi Ptuja. Rade volje jim povedo, kje se bodo lahko dobro najedli, dobili to in ono. Ne glede na vso informacijsko tehnologijo je reklama od ust do ust še vedno najboljša. Turistom se želijo še bolj prilagoditi „Tudi mi bi lahko delili turistične prospekte, programske knjižice prireditev, koncertne liste in drugo. Ptuj ni mrtvo mesto, tu se veliko dogaja. V Mur-kovi ulici bi potrebovali tudi stojalo za kolesa, kakšen koš za odpadke več, pa tudi vrečke za pasje odpadke," pove Jelka Ploh, ki je skupaj z urarjem Francem Mohoričem veteranka med sedanjimi ponudniki. Ponudniki v Murkovi ulici so prepričani, da bodo že v letu 2015 skupaj z drugimi napovedali drugačno obdobje mestnega jedra, še najprej pa v „svoji" ulici. MG Foto: Črtomir Goznik V Murkovi je za praznično vzdušje skupaj s prodajalci in nekaterimi stanovalci poskrbel tudi Božiček, ki je delil sladkarije in suho sadje. 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 20. januarja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Del planiranja naslednje sezone je tudi planiranje kolobarja Naš vrt smo zdaj oblikovali, tudi za zelenjavni vrt smo našli pravo mesto. Zdaj pa potrebujemo še sadilni načrt. Načrt sajenja lahko delamo vsako leto, lahko pa si zamislimo dolgoročno, kako se bomo na vrtu lotili sajenja vrtnin. Mnogim predstavlja kolobar precej težav, saj se preveč obremenjujejo s podrobnostmi. Pomembno in edino pravilo kolobarjenja je, da na isto mesto čim dalj časa ne posadimo, posejemo vrtnine iz iste botanične družine. Vase ostalo so podrobnosti, ki jih poskušamo izpolniti, vendar ni nič hudega, če nam običajno to ne uspe. Kako planiramo kolobar? Obstaja več načinov, kako to storimo. Verjemite pa mi, da vam bo zelo pomagalo, če si vsako leto zapišete, narišete, kaj in kako ste na vrtu sadili, naredite plan sajenja. Vrtnine iz iste družine naj bi na isto mesto prišle šele po štirih letih. To pomeni, da bi morali v glavi držati zasaditev na vrtu v zadnjih štirih letih. Verjemite mi, kmalu bi vse pomešali. Zato si je stvari najbolje zapisovati, ali še enostavneje -narisati. Nato sledimo planu, drugače nam ob koncu sajenja na vrtu zmanjka prostora in zelo pogosto plodovke pridejo spet na isto gredo. Narišemo si skico vrta, izpišemo natančne mere, kadar nimamo stalno oblikovanih gredic, nato pa si izrišemo, kaj raste na vrtu. Pozabiti ne smemo vseh rastlin, saj so tudi rastline za zeleno gnojenje ali podor zelo pomembne. Jaz si najprej s modrim kemičnim svinčnikom izpišem vrtnine, ki prezi-mljajo, nato z navadnim izpišem plan sajenja za tekoče leto, na koncu pa še z rdečim svinčnikom vrtnine, ki bodo sledile glavnim vrtninam ali pa bodo celo prezimljale na vrtu. Seveda mora biti na listu obvezno tudi letnica. Svinčnik uporabljam zato, ker so zadeve na papirju eno, v naravi pa drugo. Ko je vse posajeno, stvari izpišem s črnim kemikom. Ta list nam nato služi namesto možganov za planiranje v naslednjih letih. Januar in februar sta primerna meseca, da se lotimo tega dela, saj zunaj še ni dela. Skupine vrtnin, ki jih moramo poznati Ze prej sem omenila, da moramo poznati tudi sorodnice med sabo, da ne kolobarimo znotraj sorodnic in potem v bistvu nismo naredili nič. Obenem oc a -i fvjj lij . ï . Li. uMmzA, r m i y^Hiüj/j & i - -o — ! GR" M -rrt , 41] .... Ô..+ iWiw^BWl II i ^f^l^lr ..i :.........m 4 fi^lf i^-lhlUt. 4 Vf^OI^ iUi ■f ' I I ' I ' 1 I " & 1111 M i : ft 1 k ! 0 foC-ST ( Č