"V- -T	■ "	' "I	| ■ I I' |""ip|jHI||l
Največji slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah >
Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
The largest Slovenian daily HI in the United States:-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays sad Legal Holidays. 50,000 Readers gj
TELEFON: 2876 CORTLANDT
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of OongTeta of Mtaeh S, 1871,
TELEFON: 4687 COETLAKDT,
NO 3C. — ŠTEV. 36
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 12, 1918. — TOREK, 12. FEBRUARJA, 1918.
VOLUME JUL VI. — LETNIK XXVL
Zahteve predsednika Wilsona.
-o-
PREDSEDNIK WILSON JE V SVOJEM ZNAMENI TEM GOVORU, KI GA JE IMEL PRED KONGRE f SOM, ZAVRNIL HERTLINGOVO METODO. — PRI ZNAL JE, DA JE ODGOVORIL ČERNIN V PRIJAZ NEM TONU. — KAJ POMENI SAMODOLOČBA. — ON ŠE VEDNO VSTRAJA PRI TEM, DA SE MORA NEM ČIJA POPOLNOMA PREDRUGAČITI TER ZAVZETI DRUGO STALIŠČE. — ŠTIRI GLAVNE TOČKE.
•-OTK>-
\ on F.-h 12.
It'll
lik tb*» j«-t ma»;fT ut \t-\v York. N ilri .i > ih.- Act of Octot*r G. 1917.
Predsednik \V i l -
Washington, l). C„ ll. februarja. ♦ »n j** rov'»ril danes pred kongresom: »»»s j m m l ji* kongresa:—
8. januarja imel east favoriti vam o vojnih za-levah. ki se tičejo nase^n naroda. Angleški zunanji milliter j«* rov »ril f istih zadevah dne 5. januarja. Na ta dva vora ie odgovoril nemški državni kancler dne 24. janu-
■ja in grof < Vrnin je odgovoril za Avstrijo istega dne.
V veliko »uloš«Vnje si moramo Šteti, da smo naše u-»njt* tako toeno izrazili, ter da sliši v<a naziranja glede ga velikega slučaja ves svet.
<tovor grofa < 'črnina, ki je v splo&nem odgovor na oja izvajanja / dne 5s. januarja, je s«-stavljen v zelo pri-zneiu tonu.
<>n Miiatro moja doloT-ila kot zadosten linvdusevalen «sv« i 7 ozimni na stalile njegove lastne vlade, da ira oja-v upanju t_l« «!•• dosege primerne baz«-, na kateri bi bila M*a luitanrnejv« razprava med tenia dvema vladama. RW*1 pa moram, da je odgovor grofa Hertlinga zelo »popoltMi in zelo zmeden.
J1 i- blau.td^niV-ili fraz in s*- ne ve, za katero stvar' zavzema. (lotovo pa je. da se njegov ton popolnoma raz-cuje i ki govora grofa Cernina.
Nj. govo razpravljanje in sprejemljivost naših gene-Inih i,rii,<-ip..v ua ne v«*li k praktičnim zaključkom. jPredsednik Feng;-Kwo-Čans se na-O !,i If.rel .mI-ovaliti na temeljne doloebe. ki so l>odjmerava odpovedati svojemu ne-L.I vs.k" k*»!Ji*!ie j M. ravna Ve. On se boji mednarodne ak-l^ Vnvi, da jc bil v krisi preslab.
je in pa mednarodnega sveta. On pravi, da morajo bitij	-
»rja prosta, jiostran! pa gleda na vse. kar bi se k tej pro-uiednarodnim delovanjem v korist splo>-
Nemško postopanje z ujetniki.
Rusija je sklenila mir.
-GOO-
TROCKI JE RAZPUSTIL RUSKO VOJSKO. — SEPARATNI MIR NI SKLENJEN. — RUMUNSKA JE ZA
Trup t m relation fite^t with tlie post , ^.tA/.«,. .	_______ ____, _
2t i PUŠČENA. — CENTRALNE DRŽAVE BODO DOBI-
master ai .W\v ^ »Tk. N. V. on Feb. 12, j 101 S. as rfqui r*Hl hy the Act of October ( TjE ŽITO C. 1S>17.
IZ RUSUE. — AVSTRIJSKI NA POTU V KUEV.
-OOO--
DELEGATI.
London, Anglija, 11. februarja.
Reilt«rj*y Limited je prejel zapri- j ^ t^uo« flled with the po*nuurt*r at New York. N. Y on Feb. 12. sezene izjav? angleških vojakov, k.	191s, M required by the Act of October fl. 1017.
>i7\nemAklh "j' ^f1: London, ll. februarja. - Danes se poroča, da je bolj-
taborov m bolnišnic, glede siste-1 . .. ,	.. . * .	, .r . , v	.
taaii.-ne brutalnosti, katero izvr&u-Lseviska Vada stopila iz vojne s centralnimi državami in da j j • Neme i na laikih ujetnikih. odredila razoroženje ruskih armad. Kakor pa kaže, I Ta jioroeiia ne prihajajo samo iz j ni bil sklenjen separatni mir. enejjii kraja. temveč več kot de-.' Boljševiki so imeli nam en vet
serin različnih krajev Nemčije. Vsa
poročiia so novejšt-<ya časa. ker -.. ...	- „ -.. ^ .. .	, . ,
vojaki, ki >o o tem pričali, šek Je samo uniriti Rusijo, da nima vee liikake odporn,- sile,.
pred krat krni odpotovali iz Nemčije; večina, njili je bila odpuščena]
iz ujetniških taborov pred neka jimrju prepeljane z zahodne fronte na zapadno. ko^enirn mesecem. ^	j g tema dvojnima potezama se je Nemčija rešila vo-
na	^ Jdobili'"ddSri Sljaške?a Pritiskft Da vzhodu ter je mogla vse svoje sile kon
ve.*- kor .ivana j stih neodvknih vi- j ^^ti'ii'ati proti zapadm in laški fronti. Obenem pa so Xem-
ejiiti kal anarhije i;e mo svoji deželi, temvee eeli Evropi, toda posrečilo se .]im je samo uničiti Rusijo, da nima vee nikake Mir je bil neizogiben, pa naj bo tak ali tak.
Nemške glavne sile so bile navzlie dogovorom o yire-
PREDSEDNIK WOODROW WILSON.
Iz Kitajske.
jrla
True translation flled with tlie post
j ma <tcr at New Y«>rk. N. Y. on Feb. 12, ' 1His as repaired by the Aet of October 1017.
Vojne vesti.
True translation filed uith the post
ma^t» r at New Y«»rk. N. Y. on Feb. 12. LOI8, as reijuired by the Act ut October
e. 191T.
rov. v novembru je bilo pripelja- i ("iji odprte vse zaloge iz Rusije in Ukrajine.
Vsled ruskega koraka postaja ruinunski položaj dvakrat kritičen. Galantna balkanska država je odrezana od vseh strani in ji preti pogin. Njena vlada se je «!<> pred kratkim vzdržala samo k pomočjo Rusije. Centralne države soji poslale ultimatum, ali vsaj svarilo, ki je že poteklo.
Brezdvonmo j«1 poglavitni namen centralnih držav do seči kompromis, s pomočjo katerega Nikolaju Leninu in Leonu Trockiju ni treba podpisati separatn^era miru. — centralne države pa vseeno dobe vse potrebščine iz Ru-Vsak dan umre po s«-dem ali o-!sW- Avstrijski delegati so žt; na potu v Kijev, da se povsem Italjanov zaradi i>oinanjka svetujejo o gospodarskih vprašanjih, toda dvomljivo je,
ako dobo dobili vse žito. katerega pričakujejo nemški in avstrijski narodi l.ajti v Rusiji.
Rusija je zdaj definitivno šla iz vojne, toda kot de-Anjrieski ujetniki si zelo priza- j-ianski vojaški faktor je prenehala obstojati, ko so Lenin deoajo, da bi pomagali Italjsiiom. injegovi zarotniki že pred vee meseci demoralizirali ru-
nih več kut 2 tisoč luških ujetnikov te i -»o j»h nastanili v ločenem delu tabora za žično ^rajo. Kakor i pravijo poročUa, so jih častniki in ' vojaki po nepotrebnem pretepali s 'puAkinhni kojiiti In sabljami.
Italjani so	lavni in so po-
, navadi hiteli po svojo juho. Xem-!ei pa so jih vstavili z meči in bajoneti :er so jih mnocro ubili in ; ranili.
! aja. Nek Italjau je izpričal, da je I bil 15 dni na potovanju do tabo-rišča m da je v eeleni času sam<> i trikrat jedel.
M ost i (km riill zahtev.
On misli, da >♦■ i>o ta zadeva izravnala sama pose bi po-1 Peking, Kitajsko. 12. februarja t«»m razmer, ki morajo slediti tej vojni. Pri tem pa zahte-!Predsednik Feng-Kwo-čamr v da va, ni' ra dobiti Nemči ja nazaj brezpogojno vse kolonije. JnaStiji izjavi sam sebe doiži, da j On m* h«« e jM»ga iati samo z zastopniki Rusije glede <*teovorea sedanjih političnih zme uxnle iutit»do\ in dež%l baltiških provinc. On se hoče tfr-	v deielL Izjavl1 je' ,ia jl
ga jat i samo
f.i:i/niio fntlh-i.>k » «'/.«*mlj<*; on se hoče pogajati edinole veduje svoj odstop od pre.lsedni- Pariz, Frane i ja. 11. februarja, jci je.
y Avstrijo, kaj naj zgodi s P<djsko.	siva. kakorhitro zopet nasta! Teko mnoči je bilo živahno artilo-j Neka priča jo izpovedala, da jo
On mi-li, da itn;.-a 9 WmM balkanskili držav .>dWi- r«	: >:reljanje na fronti severno;tri, ali štiri tedne, predno je od
\ .»Ti edinole Avstrija in Turčija.	j "V času vstaje v Hunanu prej-
Ta vojna ima sv«.je korenine v zahtevah malih	leta ', je rekel -je kabinet
. •	, -i t -	• zaprovarjal vojaško politiko. Dasi-
rodov po pravic u m v narodnostih, ki so sklenile zvezo in ravtlo i}a, svo£ privoljenje
napele vse sile v zahtevi, da se jim da pravico določiti la- vedno ra/motrival o težavneir stiir fom.e |x»litičnega življenja.	j položaja in sem bil n«<mjen z?
\I« ni zdi, da vidi grol* Ceriliu z jasnim očesom te-jrair- N'iseto javno razglasil vojne molje, JI.I podlagi katerih bi se dalo duseei mir ter da te-'m zaradi	^ nast;,li sedanj,
ga ne skriva.	j i« miri/'
()„	i.I Predsednik navaja več potres
sovražniku mno^o drugih izgub, so j načina, kako se ravna z laškimi u-tu-di zajele 2S ujetnikov.	'jetniki. Pravijo, da ujetniki hodi-
V soboto ponoči je belgijska pa-(jo peš vso pot i z Italije in nimajo :rola uspešno naskočila sovražno druge hrane kot kruh. Tepejo jih. postojanko pri Merokom, pobila puste jih stradati in jih drugače , . .	..	. . nreslab, da t>i mogt ! prenašati bre- jraruizijo in zaplenila eno strojne {nečloveško mučijo. Angleški ujet-
r ran«*i JO, }»«1 katerimi pogoji Iiaj bi se IZ- mr ki mn je Iiai0Že!J0 ter napo puško.	iniki jim dajejo svoje nemške ra
1 i
3d Aisne, med Corbeny in Jouvin- potovala iz Dulmena, prišlo tja
je pr pričan, da je neodvisna Poljska, sestavne- ,	>	. ,
, ,	I - ,	,	, • , . ' generaiov xer se znaša nad s-1
a i/ V s- -a polj. i, Ua prebivalstva, ki prebiva skupaj. vernimi četami, katere, k.kor pra pl'.sii.'ua zanimanja vs.* Evrope in da se jo vsled vi. 'so omadeževale narodno čast* »ra vslaiioviti.	Mu da so znra.li tega ministri eden
ve, da se mora lielgijo izprazniti in popraviti, — /a drugim odstopali.
kak>n<> >»tv-.. i>. L-^iw..^;^ K:	Olj " v Um	> nadaljuje izja
■aj « n Oi
?. obzira
A*
Kvr
Ijene in ktrangtunski uradniki so i obljubili, da umaknejo svojo do
gijo izprazniti m popraviti, zrfve in koncesije bj to zahtevalo. On' *\em cafl,\
.	...	,	.. va. "bi moral držati na postavo
... ~ mora ugoditi zahtevam malih narodov, tudi v in navduževa:i armado, da se bo
»v. m lastnem ••»•sarsivn in >ieer v splošnem interesu juje, toda oblasti v Hunanu br ► Jm*.	%	zojavile, da so sovražnosti vstav
da>ni in razvidni ho pa i»ogoji, |x>d katerin.i bi naplavila ta vlada v t«*j zadevi kak nadalini korak.	,,,
v • „ . ,	i -	j kiarai-jjo neodvisnosti. Ker sem sr
Nan' žalitev e nj sie»h'«-e:	. ... , , . »
.. 11» -	zanesel na njmove besede, sodee
i rvn*: \ del končne poravnave mora temelji-njihovih obrazih, sem mislil, da
11 i»a pravi« I vsakega j>osameznega slučaja in sicer pod se bo mogočo vojna preprečila ofc
1 m.noji, ki so uajb<»tj pripravni za dosego trajnega miru. enajsti uri/'
Drugit1: X arm lov in provinc se ne sme metali iz- Nato J>redsednIk pop^i« ^ro
i» 1 - lie Stiver, nil etc j>od drugo, ne sme se žnjimi T>OSro- ke narodove mizerije ter zvrže pr-t	. .	-	1	vo krivdo na prejšnjega governor-
»P	t cmvei',	ja v Huaau Fu Liang Tio ki if
tretji^: — vsaka teritorijalna ]K»ravnava, ticoea se ušel in na druge, ki niso storil:
te vojne, mora biti napravljena v interesu in dobrobiti svoj* dolžnosti.
prizadetih narodov, ne sme pa biti kot orodje ali pripo-| "Kr> osrednja vlada ui pravilno
T..... 'aht» V Uletl nasj >n>t ujočimi si drŽavami.	I delala \ pravi predsednik, 'sem
i
-t rt ie: — r godit i se mora vsem dobrodoločenim
nar<Kbiim
i izprašal samega sebe in našel, da ^^	P^PP imam mnogo napak. Imenoval sem
te fit jam, in sieer brez uvedbe novih oziroma Pu I^ang Tio in druge, ne da bi se brez na«Lt! ievanja starih elementov zdražbe in antagoniz-1bil pazljivo prepričal o njihovem i»ta, ki bi lahko ounn»Žali OTOpski mir oziroma lilir celega mešanju, zato pa sem kriv. ker >v»-;a.	iljtidij ne pozam. Odredil sem mi
^	_ !ro\-na pogajanja, uporniki pa so
bili zmagoviti. Ponudil sem lahke
Vojno aodiU« T Ubvrihtu.
Trm traaalatloa filod with the m*»fer at Nw York. M. Y *m Feh. 12, llrta, sa required by t be Art at Oetotorr
a I»IT.
tea Antonio, Texas, ll. febr — Zaradi upora t
JO vojak
I>*špoIka v Fort 'P0^0^ z namenom., da bi zadosti1 satu Jlou-toim zaradi upora in u- n*roda«u željam, s tem sem poka ul,jrjl	izal, da nimam dalekovMnosti. Mo
_ . ... , _________f je prizadevanje, da bi odpravi*
In pre jim jih dveh soJi*eih so se mize rijo? je prine&lo ^ veC. m-
obravnavali slučaji 78 vojakov te- rije Mo> UI>anje da bi
pa polka m ao bili obsojeni razun tnacijo, je prineslo več zmešnjave
petjh. 13 so jih obesili, pet pn^ Popuščanje ima nezaieljene po
bili ob-	Mta Qe morem dbeeči, da
r mojo odkrito
vila v brutalni obliki in se glasi:
— Ako pride do sporazuma z Ukrajino, potem nas pogajanja s Trockim nič vee ne brigajo.
Lenin in njegovi tovariši so dobili kontrolo nad vojaštvom in civilno vlado samo z obljul>o. da se bo takoj sklenil mir in razdelila zemlja. Strmoglavili so Keron-skijevo vlado in morali so storiti storiti dobro, ali pa bi bili vrženi sami.
Narod je zahteval zaplembo vse privatne in eerkve-
eourt ter na desnem bregu Moze-jSOO lahkih ujetnikov. Vsi so bili ^ ?emlje. Boljševiki SO sicer za nekaj časa mogli zado-le pri Bozonvauxu.	(sestradani. "Videl sem. ko je nem j^J"1	pnvi*zenee, toda niso vee smeli odlašati Z —,
Eim, Italija, 11. februarja. — j Ski vojak potegnil bajonet in j. j Hnrom za vsako ceno. Včeraj je sovražnik vprizarjal j suval te vojake", pravi priCa. j Lenill in njegovi tovariši v Brest-Lit orsku niso d<
močno koncentracijo ognja in in-J V Oasselu ipo^lopajo z lalkimi fanterijske napade vzliotino in za-'ujetniki mnogo slabše kot z angle-padno od doline Frenzeua. Xase'skiini; kaproli jih sujejo in baterije so odbile vse sovražne na : jo. V Mannhehnu se izvršuje razpade na naše nove postojanke na gori Vabela in Col Del Rosso.
Bolj proti vzhodu na južnem pobočju Rdeče Stene je nek av-
segli svojega namena, kajti zahtevali so preveč. PoskfT S° l)orabiti Pogajanja v to, da bi spreobrnili ljudske' t rfv"!mase doma in zunaJ k boljševizmu, upajoč, da na* ta na-
srrijski odaelek pod zaščito artile-rije večkrat poskusil dospeti do prve vrste naših za kopo v. toda radi našega smrtnega zavesnega o-grn.ja se mu ni posrečilo.
En naš zrakoplove® je izstreli! dvoje sovražnih etlal.
Berlin, Nemčija. 14. februarja Bili so živahni artilerijski boji na planoti Sedmih občin.
Umrl je
npajo
noista brutalnost. Neka priča pri dosežejo takoimeiiovani demokratični mir. poveduje, da so Italjani korakal!} Notranje zmešnjave pa so preprečile njihov načrt, 12 dnij in so dobili samo trikrai Armada, ki je bila brez discipline in edinstva, ni mo^la s juho. Italjani so kot brezumni hi- sii0 zadušiti notranjo nezadovoljnost. Xa srednii in se-
do ^TCn^N^r^K	fronti, katere- so unele zasedene boljševisk, arma-
za-i samo polovične racije.
j ae, so imeli JVemei proste roke in so mogli dlati kar so ho-
Pripovednje se. da je nemško! ^^"ažali so lahko divizije in topove na zapadno
postopanje v Mueustm postalo i fronto in ni se jim bilo treba bati nikake ovire.
slabše, odkar je bilo pred krat j Z ozirom na ta položaj boljševikov ie imel separatni
k! m mnogo Italjanov ujetih, ki mir z Leninovo vlado za Nemčijo le" ta pomen, ker bi bilo mnogo trpe zaradi mraza m so o-	, -	''	..
grnejo z odejami kadarkoli mo- ^tralnim državam mogoče pograbiti živilske m mine-
rejo. To kmto rajanje in trpin-	zaklade južne Rusije, toda boljše viko m se ni po-
č.?nje so Nemci pričali se-le predjsrečilo pokoriti si kozake in Ukrajince in Nemčija je bila
k rat krm.	j tako predrzna, da je sklenila separatni mir z Ukrajino
Neka priča je rekla da je vide-|in jG poskušala naščuvati na boljševike, s katerimi se ie ia Jtcijane, katere so toiicli s pu-lnu
cn nAnr-j lilo
v Brooklynu, N. Y., nadebudni mladenič in upanje svojih starišev 17-letni Louis Rozman. V četrtek so ga prepeljali v bolnišnieo. kjer je v nedeljo zjutraj zatisnii svoje oči za neznano boleznijo. — XlkdD ga ni smel videti, le očetu so ga pokazali od daleč; položen je bil pod stekleno posodo in zakopan v ledu, da se je videla samo glava. Materi navzlic opetovanhn prošnjam niso dovolili, da bi ga videla. Bil je izvauredno nadarjen in marljiv. Bil je tudi član in pevec slovenskega pevskega in dramatičnega društva "Danica", ki mu je podarila krasen venec in mu zapela ob grobu žalostinko.
... _	. , pirvob istem času pogajala,
skinimi kopiti. To pa se m doga-1	1 " '
Boljševiki so se hvalili, s pravico ali krivico, da so
•zračili «tnvL-p Tv»r-rl <1 ii n o iot-inii J^ln..,.: i _ ________
jalo zaradi slabega obnašanja od ; Strani Italjanov, temveč samo za-1 po^'zroeili stavke med dunajskimi delavci in v nemških
Zerbsta v Anhaltu. kjer so Nemci Italjane, ki so bili pet dnij na potu brez hrane, potonili z moči nazaj, ko so hoteli iti po juho. Ne-ka druga priča izpovedala, da; so bili v taboru v Hemeln Italjani i tako izstradani, da so se tepli med ■ seboj za kos kruha, katerega sr I jim vrgli angleški jetniki.
Tudi v FriedriehshafeMu Brandenburskem je postopanje z Italjani ravno tako barbarsko. Tukaj so nemški vojaki postrelili Ita-
višek, ko je bil sklenjen mir z ukrajinsko Rado, kar je povzročilo pritisk na boljševike, ki so potem padli na kolena.
Cena vojno-varčevalnib znamk za mesec februar in marc.
FEBRUAR:
srčnosti. Preslab sem za to breme
■i™. » poskušali dobiti hra-žrtve m obsodbe, da sem na vete	. ,	. . ^
načinov kriv.	Ine P" augleakih ujetnikih.
Kadar se povrne red in bo narod Enaka pretresljiva poročila primaknil polu hva- bajajo k delelo."	iSoltave. Liabuia
mmrn


%4A2t pata certifikat * «ra|setlmi
MJ4, peta certifikat s dvaj^timl
kolikor mm dn«o, nikakor p« no ve«
lista ogla« "Vojno, varčevalne poiljeie zs vojno>var«evaine v katere« Van
18241
$StM kakor dvesto
In SkT«mf,
pnMtte	
hO poeblL	
	
	
r%	
- ) ' l	ihd
XnZAS NARODA, 12. FTTRR. 1918
"GLAS NARODA"
k
^jr *'? (ttoTtnian Daily.)
OvMd and pablLihed by tbA
B L O V £ N 10 PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
WWANK HAKSrJt, Prr*ldant.	LOUIS BENEDIBL. TrearorCT.
Fla«* of HuIim« ot tbe corporation and addresses of a bore officer« i
«2 Gortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. T.
Um «lo Let« velja U«t ca Ameriko	Za leto za me-sto New York »5 00
ta ( aoa :o................... $3-60 Za p»l leta la mesto New Yoik.. 3.00
E* p,,i .................... 2.00 1 Za fetrt leta za meato New York 1.50
Em <Vtrt l«"ta.................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 0.00
•«}|JiS NAKOPA" Izhaja T*ak dan Izvzemal nedelj In rraraikor.
*«GLAS NAROD A"
(-Voice of the People") every day except Snn<layn and Holiday« Kahocrlptlon yearly fT.,50.
A«v
on m f fipfit.
ItuptH brt»a pud pi*« In c*ebnc»tl e* ne prtobčnjejo. Uecar naj « bl*go»«J1 poWJJatl po — Mowy Order. M tpremeieM kraja narobe Iko? proximo, da se cam tad I prejSnj« bWalliSe nananl, da hitreje najdemo naslovnika.
Doplaoa in poSVJatram naredite ta naslor: -GLAS NARODA"
«2 Oortiandt se .
New York City
Telefon: 2*7« Corrlandt.
Abraham
0A$CENJE! FATHER
MOLUNGER-dA.
J
YorHru vprašal £rofa Bernstorffa glede namenov Kemeije z ozirom na židovsko vprašanje v Evropi. To je dovedlo do odgovora, da bodo Zidje emaueipirani vsepovsod, ee bo Nemčija zmagovalka v tej vojni.
To naj bi pomenilo udarce proti Rusiji, nadalje laskanje iui naslov socijalllili demokratov ter obenem ]K)1repa-|Desettisoči so sprejeli njegov izlije na hrbte židovskih finančnikov.
Kot dejstvo lahko ugotovimo, da Nemčija ni nameravala pričeti s sporom z Ruiuunsko. Run umsko časopisje pa jt* ponatisnilo to izjavo ter jo obširno komentiralo. Ru-munski boja rji, zagrizeni sovražniki Židov in reform, so bili strašno ogorčeni ter javno dali izraza svojemu strahu, da bosta morala tako Rumusnka kot Rusija emancipirati svoje Žide, če 1 »i ruska avtokraeija izginila. To pa so smatrali za — veliko katastrofo.
Ravno takrat se jt* pogajata Bolgarska z obema strankama v vojni ter se končno priklopila centralnim velesilam. En pogoj je bil, da se ji vrne v slučaju zmage stare zgodovinske meje. Te so seveda vključevali katero je imela v rokah Rumunska.
vrstni sistem naravnega zdravljenja. Sestavine njegovega slavnega rastlinskega čaja so izza pradavnih časov. Nobeno človeško delo ne more nadomestiti naravnega proizvoda.
0:
Bolni ljudje so razkrili čudovito medicinsko znanost Father Mollinper-ja, ko je bil on duhoven v zapadrki lVnn-sylvanijL Njeirov lisixh pri zdravljenja bolnih je i>ovečal njegovo slavo. Tekom zadnjih dni njegorepi življenja je iskal«, dnevno do 10.000 bolnih Ijiult njegove i »omoči. Vse.^i skupaj je n&pi-Dobrudžo. Jsal nad 80.000 receptov. Mod njimi jo M>;1 najznamenitejši recept njo^oveja . .	^	j SLAVNEGA RASTLINSKEGA ČAJA.
('e .ie imela .Nemčija kaj zagovornikov na Rmnun- j on ^toji iz vseu zdravilnih pomoči,
kem. jili ie vstop Bolgarske na nieno stran pripravil do ki jih nudi mntl narava kot zeii^u.
.	T>	,	• i -i «	rastline, korenine itd. Za bolezni žeiod-
molka m splosno mnenje na Rumunskem je bilo. da se
-ooo-
!	• »raznuj<-mo sj>oiiiin «'iP'ira največjih mož. kar
jih je rodila ta zemlja.
Živ ! .je v uv* »dopolnili dneh, kakor živin: > mi danes. I v m em usodi'iMilnem času je učil narod s sh^lečir 11 besedami:
S Sovraštvom do nikogar; z ljubeznijo do vseh. z avrMjo pravico kot nam jo jo dodelil Bog, da vidimo |.r;»\ ieo. se borimo in dokončamo delo, katero s^no za-I »o« rli; da zacelimo rane celega naroda; da skrbimo /. bojevnike, za njih udove in sirote, da se borimo za vse. kar bi dovedlo do pravičnega in trajnega miru med nami samimi in z vsemi narodi. Narod, ki se drži teh načel — in ameriški narod se jiii drži - je največji med velikimi, najbolj pošten med poštenimi.
-ooo--
Rumunska in boljševiki
True translation filed with the pom i n-r.-r at New York. V V IJilH, ax required by the Art of October 0, 11*17.
on Feb 12.
Ijll
vau
la boljševikov v Rusiji preti rumunskemu kra-nmn-ki vladi z vsako vrsto strašnega kazno-
rusK< vat i\
zaj
h;
tkeija je kulminacijska t<«"ka v sponi med novo
«»hiei jonarno vlado ter staro rumunsko kouser-inonarhijo.
m- prhnortio nizu me položaj, se je treba ozreti na-.mnnske zadeve kot so obstajale še prodno je kralj 1'% idinand na]>ovedal Avstro-Ogrski vojno.
Kakorbitro je izbruhnila velika svetovna vojna, so iTinnir-ki državniki spoznali, da se mor anjih dežela vde-ležiti ie vojne, vendar pa -e niso mogli odločiti, na katero stran bi stopili.
\ dot i' nem času je bil stari kralj Karol Hohenzollern v ladar Rumunskc, še vodno pri življenju. Bil je veren tra-dicijam svoje dnižine. tla mora Ilohenzoleni, v dobrem ;ili slab« m. vedno stati na strani pruske dinastije.
On i«- bil. ki je dovedel do tega, da je sklenila njegova d. žela p *uodbo z centralnimi silami, s katero se ob-I jubn je jh iiiiK- kadarkoli bi se tako pomoe potrclK>valo. Ilil je kralj Karol ki ni nikdar nehal pripovedovati rumun-skemu i at »dii. da bi bila Rumunska že zdavnaj uničena, bi t ■ bilo Xenieije, Kralj Karol je bil odgovoren, da se j«* vzdivalo živo sovraštvo Rumiuieev do Rusije po rusko turški vojni leta 1877.
fJumimska ni mogla pozabiti časa, ko je poslala svo-je armade, da vojujejo bitke Rusije, nakar je Rusija v po-vrjičilo nnektirala rmlovitno rumunsko provinco Besara-bijo.
SretLi teli velikih dogodkov je kralj Karol umrl iri nje-gov nečak Ferdinaml je zasejlel prestol.
Feitlmand ni nikdar pokazal kake odličnosti, niti kot državnik, niti kot vojak. Nasprotno pa je bil znan kot človek omahujočega značaja. Njegova žena. kraljica Mary, prejšnja angleška prineesinja. pa je ob različnih prilikah pokazala precejšnjo mIo duha in ko je prišla velika vojna, je pokazala svoje neu>trašeuo stališče proti centralnim silam. Ko je ]>ostala kraljica, je skušala potegniti kralja na svojo stran in ni ji vzelo dolgo časa, ko je bila uspešna v sv«»jih naporih,
V istem času sta se pojavili na Romunskem dve močni vojni stranki. Ena je zagovarjala priklopljenje Ru-mun-ke na stran centralnih sil v namenu, da se dobi na-saj liesarabijo ter milijon romunskih prebivalcev te de-žebi, d oči m je dmga zagovarjala vstop v vojno na strani zaveznikov v namenu, dn se dobi Transilvanijo in nje tri milijone rumunskih prebivalcev.
Skr »zi nekaj ča>a j«» bilo videti dvomljivo, na katero stran bo stopila Rumunska v tej vojni. Vato pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar je služilo obenem kot odločilni faktor.
Mi vsi se s}»»minjamo, da je storila Nemčija v prieet-ku vojne vse, kar je bilo v njeni moei, da si pridobi naklonjenost svojih soeijalnih demokratov in drugih liberalno SBMkH ih Nemeev. Ob različnih prilikah je nemška vlada izjavila, da je njen glavni cilj v tej vojni uničenje cariz-ma, s čemur bi m dovedlo do oprostitve številnih zasuž-in narodov.
v istem času je neki židovski časopis y New
l»iosno mnenje na itumunsKem je ono. < mora boriti na strani konservativne Rusije, če hoče ohraniti svoje lastne institucije.
< 'asopisje dežele je ponavadi ogledalo narodovega duha. Časopisje Rumunsko je v tem kritičnem momentu kaj malo omenjalo prosto Anglijo ali republikansko Francijo. Vse veselje je bilo osredotočeno na to. da se bo Rumunska borila ob strani carjevih čet.
Izza onega časa so se za vršile velike in številne stvari.
Več kot polovico Rumunsko so zavojevali in zasedli Nemci, a največji dogodek je bil — padec earizma in iz-prememba Rusije v prosto deželo z zelo izrazitimi principi j i prostosti. —
Ruski revolueijonarci so stopili v zvezo z rumunskhni revolucijonarnmii elementi in završili so se številni izbruhi. Vlada kralja Ferdinanda je vse te izbruhe zatrla. Kljub temu pa se je prisililo romunski parlament, da je oprostil več kot dva milijona rumunskih kmetov ter jim obljubil razdelitev zemlje po končani vojni.
Rumunska vlada je bila celo prisiljena obljubiti — emancipacijo svojih židovskih podložnikov.
Kljub temu pa vse to ni ustavilo revolucijonarnega gibanja ter številnih ust a j. Ruski revolueijonarji so enostavno zahtevali, da se rumunsko monarhijo enostavno odstrani ter ustanovi republiko, slično oni v Rusiji.
Kralj Ferdinand in bojarji so vsled tega sklenili, da stopijo na stran konservativnih elementov v Rusiji v upu. da bo to mogoče rešilo rumunsko monarhijo za bodočnost.
Vlada boljševikov pa si na drugi strani resno prizadeva odstraniti ne le kralja Ferdinanda, temveč tudi vse o-ne. ki so pomagali v/.<lržat i stari režim na Rumunskem.
Ministrski predsednik Lenin je tako daleč odločen glede svojega namena, da je sklenil ali izsiliti odstop kralja Ferdinanda ali ga pa odstraniti s tem, da ga zapre v Petropavlovski trdnjavi, kjer sede sedaj vsi privrženci starega sistema.
Dejstvo, da se je vladi kralja Ferdinanda zdelo primerno pojasniti zadeve ter zelo zanikati gotove obdolžit-ve. dokazuje skrajno resnost položaja za Rumunsko. —--ooo---
opisi
-ooo-
Crabtree, Pa. ) ;wst V" O i 11 L' 3, t a ic oj zaduši. Potem Zdaj imamo dovolj C-asa in kaj ne bo kaj/.erja Še kmalu konec, ra4i pre-biramo vrli 1 rs t. *" Glas ker pa vojaki vedno branijo in se Xar<xla \ Imamo zlate čase in do- pustijo od njih trpinčiti. Ali ne volj ]x>čitka. Kdor bi ..daj rekel, bi bilo bolje, da bi stopili skupaj da je od dela utrujen, bi imel in razbili kronane buče ' I'-ftem greh. Delamo le toliko, da se mo- 1»i suženjstvo prenehalo iii na rem o preživet L Posebno se kay.e vsem sAetu bi zavladal mir. ki bi
ku-pra^, da
pomanjkanje pri pečlarjili.
Kar	neka newyorska
liariea. ni vse res, ko I>ečlarji zdibujemo po evettkah. \'a. ne. pa prav nič, kajti imam jih dovolj vsake vi-ste: mladih, le-pili, rdeč-ili kot vrtnica. In če pravi kuharica, da se pečlarji slabo l)očutiino. nima prav, kajti popolnoma smo zadovoljni, dokler smo zdravi. Mogoče bi se še kaj bolje ]K>čutil pri ktihariei.
Pozdrav vs«in j>ečlarjem po širni Ameriki: pozdravljam tudi newyorwko kuharico.
Alojzij Žagar.
trajal vedno.
Uasi se doma dovolj pridela, vendar si -mora človek marsikaj kupiti, kakor copate, rokavice itd. Pa saj moj "ta star'? dobro zasluži. Ko nakrmi živino, irre pa sneg odmetavat.
Pozdravljam vse čitatelje. posebno pa tis-tepa dopisnika, ki je v nebesih toliko videl.
Farmerea.
Wilton, N. Dak.
Nameni sem se zopet oglasiti v našem listu "Glas Naroda *, ker vem, da tudi druge rojake zanimajo dopisi, kakor mene; upam, da se bodo kaj bolj oglašali v na-š.-m priljubljenem listu in pisali po drugih naseibi-
Kenosha, Wis.
Iz vn»-1 krajev Amerike seni že brala dopise, samo iz Kenoshe še J o razmerah ne. Najbrže se vsakdo rajše greje nah.
]mx1 toplo odejo, kot pa bi sedeli Zadnjih sem nekoliko omenil <■ l>ri mizi ter pisal par vrstic. I naših razmerah, pa nisem vsega Zirna je huda. da že 30 let ni torej na tem mestu liočcm opom-bilo take. TMinetavati moramo uiti. koliko nam nam je unija pri dan za dnem sne<r. ako hočemo poinogia. odkar smo ?ie organizi-
• •a. jeter, obisti, revmatizmn. zaprtje, neprebavo, glavobol, je brez vsake primere. On <Hlstrani strui»e iz telesa in napravi i«t<» sjx)s>thn«> tekmovati navalu baellov. Zav<»j za en dolnr traja pet meseoev. PLšl danes ter pc>šlji $1 v tri> t<»vini v znamkah ali money or<ler.
Za zavarovanje poilji Se posebej lOo. Lahko pa tudi plačaš na posti, 'e ti ] Ki^ljemo C. O. r>.
M0LLINGER MEDICINE C0.
21 Mollinser Bldg^ 14 East Park W»y N. S. Pittsburgh. P».
ker smo se tako držali pravil, ka-kor.šiui so nam dali naši voditelji; dobili smo unijo brez nemirov in brez stavke. Sejo imamo vsako nedeljo popoldne ob	*
Dne :{. februarja .smo imeli zborovanje / našimi brali Lz Geiieseo. N. Dak., to je kakih milj od Wiltona. Priskočili smo jim na pomoč in jim dali -$30<3.40. ker stavkajo že tri tedne. Upam, da bo stavka rnalu končana in da se bodo magnet je ud al i, kakor so se pri nas,
"Mikaj se je delalo poprej po 1<> ur za .f-l.bO in tudi samo za : seflaj pa delamo po S ur za 4 in f> dolarjev.
O tem se more vsak roju k prepričati, koliko mu bo unija pomagala, ako se organizirate v uniji. Vsakemu je znano, da manjše plače ne bo imel. ampak gotovo bo večja, ako bo v uniji.
Tudi prodajalci v prodajalnali so nam obljubili, da nam ne IkhIo nič podražili. Ako te<ru ne drže. smo sklenili, postaviti si prodajaln* in si združiti s farmersko unijo, ki je jako močna organizacija; ta se bu z nami združila, kar bo velika pomoč za vsakega.
Kdor lu»če sam sebi dobro, noj pristopi v unijo, ker to je velika pomoč za delavca v Združenih državah.
Ves«-!; me. da se rojaki pridno oglašajo, ka/.o se po drugih krajih godi. Tako poročajo, da je po mnogih krajih hud,t zima. Tudi nas iii pozabila; mraza in snega imamo več kot dovolj.
Naj za enkrat zadostuje. Pozdrav) jam vse čitatelje in čitate-Ijiec vrleaa "Glasa Naroda".
I*. Z.
Jugoslovanska
o

Katol. Jednota
—B
Ustanovljena leta ^898 — - Inkorporirena leta 1900. Glavni urad v ELY, MINIV4
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 10G Pearl Ave Lorain. Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniu: LOUTS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. GRAIIEK, S43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. *'M" So. Chicago, 111. IVAN YAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 170, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK. S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR :
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA".
IGRALCI, POZOR'.
Na prodaj imam ni* pokvarjeno štiri vrst no harmoniko Luba-i sovega d"la, model M. trikrat uglašena. Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj se ogglasi ]«;i:
John Rož; i ju*, Box 24*.	Wvano. Pa.
! i 12-13—2) We^ inland Co
Iščem svojega brata JOSIPA .M! LARJC, doma iz vasi Stržiš« pri Sevnici na Štajerskem. Na j haja se nekje v ruskem ujet ni 1 šfcvu. Ce kdo k:ij ve, naj mi po-j ročii, ali ako s;nn to čita, naj :-<• mi oglasi na naslov: Mrs. Mary t Dcklcva, Box 93, E.tst Iiia j vvatlia. Utah. S. .Vmcrica.
(12-^6—2)
Konstantin v pregnanstvu.
priti do mesta. Ako pa prideš v mesto, je pa še slabše, ker poulične »desnice zelo neredno vozijo. Dobro je, da smo zdravi, kajti zdravmka ni do4>iti za majhen denar. Ako pa pri<le kak prehlad v hišo, potem imamo nekatera dobra zdravila, kakor Severov balzam, ki je mojim otrokom že večkrat pomagal. Zaradi tega ga tudi ' vsem materam priporočam.
True translation filed with the post
master at New York, X. Y. on Feb. 12, 1918, as required by tbe Act of October 6, 1917.
Curih, Švica, 11. februarja. — Nič manj kot 14 avtomobilov jo treba, da ima vso udobnost bivši kralj Konstantin in njegovo spremstvo, kadar gre na banko, gleda 1 išče ali pa na kako drugo običajno pot po mestu.
Vsak obiskovalec gledališča lah ko vidi 14 avtomobilov, ki stoje v vrsli pred gledališčem in čakajo, da je predstava končana. Toda Konstantin ne rabi sam vseh avto. mobilov .temveč njegovo ?*prem-stvo. Nekateri so določeni, da se jih poslužijo številni obiskovalci iz Nemčije, katere sprejema Konstantin in bivši egiptovski kediv Abbas Ililma.
Konstantin je v stakii zvezi z Berlinom s posredovanjem svoje-
rali v United Mine "Workers oi' ga zvestega svetovalca dr. Streita.
Pred kratkim je imel konference s princem Buelowim in pricem Ho-z nas, ki nas je že mnogo let tri henlohe, ki sta načelnika nemške
America. Priskočili so nam na pomoč in so odvalili velik kamen
in mečkal; letos smo se ga končno rešili.
Družba nam ni hotela zboljšaii plače. Kar si kupil od dxužbe, je bilo vse vsak mesec dražje, bodisi smodnik ali dinamit itd. Sedaj imamo eno ceno,
propagande v Ssvici.
Cena za baker ostane do 1. junija
Na priporočilo vojnoindustrijal-kakor smo jo nega odbora je predsednik potr-Seveda. če pride smi}, ne -vpraša,! imeli lansko lansko leto. namrc; d i L, da slara cena 23c za funt ba-ako imate zdravnika ali ne. j $6 zaboj, dinamit a. Na tono pre- kra ostane veljavna do 1. junija
Ubogi delavec se mora mučiti moga so n-aan plačevali po 38, 48 tega leta. v snegu in mrazu, bogatini pa ži- in 54 centov, potem so nam dali *Mezde se ne sinejo znižati in ve v gorkife palačah. V Evropi 25 odstotkov na dolar. Sedaj pa producenti bodo prodajali baker še vedno vladarji lepo morijo; plačajo tono premoga 62, 73 in 85 zaveznikom m privatnikom po ce-ako pride kak nemir, pa pride vo-'eentor.-T mon dobili za na« trod, ni, ki jo je določila vlada
Pozor, ujetniki! Iščem sv"j<_ig<: sv;i ka FR A N ('A Iv< > S EST A1 i< > iz vasi Pregarje na Primor skem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Kdor izmed rojakov kaj ve o njem, 7uij mi poroča, ali naj se pa <am oglasi, ako bo to bral. — .Mrs. Mary Dekleva. Box 93, East Hiawatha. I'tah. U. S. \meriea.
(12-16—2)
Rojake v ruskem a!i italjanskem ujetništvu pro-im, da rni poročajo v»e, kar kdo ve o mojih bratih, ki sta nekje v ujetništvu. Ime njima je AND11EJ in STANKO KEZELE. Doma .-ta iz Ribnice na Dolenjskem t *c pa slučajno sama čita ta t;; oglas, vaju prosim, da se javita svojemu bratu na sledeči naslov; Milan Kezele. 338 Samlor St., Barberton, Ohio, U. S. America.	112-14—2
Rad bi izvedel za, naslov svojega prijatelja FERDINAND SKE-BE. Doma je iz Zverč«* na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali se" sam c-glasi. — Gregory Vidie, Box 2S. Claytonia, Butler- <'r».. Pa.
(12-16—2 f
Rad bi izvedel za naslov svoje! tete TEREZIJE MESOJEDEC.j ki je nekje v Minnesoti. Prosim! eenjeme rojake, če kdo ve zaj njen naslov, da rni naznani, ali' naj se pa sama oglasi — Gre ' gory Vidic, Box: 28. Claytonia, Butler Co., Pa. (12-16—2)
Rad bi izvedel za naslov rojaka ŽANA ZORKA. Pred enim letom je bival na Ralphtonu. Pa., in od tam je odšel v Fayette Co. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov'naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sam zgla-si. — Tony Taschner. R. F. D. No. 2, Box 16, Boswell, Pa. a 12-14—2)

m "OfaM N»
T Z4LT
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. T., Cleveland, Ohio. — Pove sli "^Margarita Gautier" ne bomo izdali v posebni knjigi. Vseli številk nimamo, da bi jih Vam poslali.
A. Č., Davis, W. Va. — Dopisnik je imel najboljši namen rešili prizadete vsake neprilike. 1'ž^i ljen ne more biti ni k do; tako tudi Vi ne. Potadrav.
M. P., Thomas, W. Va. — Cen« so določene samo zh veletrgovee.
Iščem -svojega brata FRANKA ZADNIK. Pi« d 6. meseci m* je nahajal nekje v \W.-rt Virginiji. Doma je i/, v asa Pngarje na Prkoorskeni. — Nadalje iščem svojega svaka ALOJZIJA KO NESTABO. Kdor ve za naslov katerega izmed teh dveh, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Min. Mary De-kleva. Box ?»3. East Hiawatha, Utah.	(12-16—2 >
Podpisani želim zvedeti za naslove sledečih rojakov in znancev : za M. ZIDARN, podomače Ba kov, doma iz Smart ne ob Dr<*ti, okraj Gornjitrrad. Prosim ga. ako bo to vital, da se mi oglasi. Isto tak o prosim FRANK ČUL-KA, da mi piše; kje se nahaja, mi ni znano, pač to vem, da je še! pred tremi leti iz Graft ona.
• Wis., nekam v Colorado. Nadalje prosim vse one, doma iz Šmartne, okraj Gornjigrad, ki se nahajajo v kateremkoli voj-nem ujetništvu* da mi pišejo na spodaj navedeni naslov. Vsakemu ujetniku i/, omenjenega kraja bom poslal za vsak odgovor nekaj gmotne pomoči, ali na zahtevo bom mu naročal slo vensko-amerikanske liste. Pišite na naslov: .John Stampfel, Box Sheboygan. Wis., TT. S. America.	(9,12.14—2*
ZASTONJ FARME
NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO.
V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Tennessee v bližini mest Cleveland, Youngstown, Erie in Pittsburgh. Zemlja neiščiščena po $4.00 za aker na desetletna odplačila. Imamo tudi farme z blagom v najem. Vožnje stroške vračamo kupcem. Pišite po novi katalog na:
R. T. Hurdle Land Co.,
3349 East 39th 8t» Gtoreiftad, O.
s
i i ii _ i i j* PHI n n |iimiiiiihii n p HP JI in p	jjjmigpt ■ m wmpgip
Problem Avstrije.
ooo
&XOSANJE AVSTRIJE JE BAJE EDINA RESI •EV PROBLEMA KER BI BILA DVOJNA MONAR ILIA V DRUGAČNEM SLUČAJU VELIKA OVIRA [IRU, JE IZJAVIL NEK NEMEC. — AVSTRIJA KOT POVZROČITELJ NEMIROV V EVROPI.
glas naroda, 12. febr.
-OOO-
ma rwji


t V |«o«maar.T a» Nnr V.»rk N T on Feb 12. l-r tbe JU* at <>:• 6. 1917.
ilrjv!«- Avstrije preplavljene s pozi- j
•	v katerih s<> je avstrijske narod-j
•	združijo za >tvar )>r«»st«>sti, naj <»-| *«>!«• i« r strankarsk«-	da bi se i «»nt*► proti «-t-ntralni vladi ter dov<— l av.nke monarhijo na Temelju narod-»
spravi v pla- j Narodi A v-!
Ni m
Not

K«
•I'
n p; i ane
»a n
Ti
-O

A vsT r»
. in N» riiio i
it
A
me i j iT n
• »stiii srstav Neme i je kot narodnostne države elementov, kojih stremljenje je onemogoei-izaeijo Neme i je, doeim bi se moralo smatrati ;izpad politieneya sstava v razne narodnostne odno^oj demoknitiziieije avstrn-oprskih de-
I)oiiavt* zadostuje, da s* Imen eel o Kvr«»j»o, — se jo plašilo TakraT. —
<lo veli1 osti narodov! et«» in j »a del je ta strel preko Donave, vzrok splošnega požara, j Avstro-Ogrske je bil vedno zibelka j vih zmešnjav ter '»o tudi ostal, ee bo monar-i oni obliki še nadalje obstajala, i trdi, da s«- j>eea s takozvanim avstrijskim .se mora najprvo oprostiti vseh nacijonaličnih }>ojmovauj glede različnih narodnosti, pod okriljem donavske monarhije. Predmet riti s splošnega evropskega vidika, i je 11 i varit i natančno idejo, kaj pomeni Av-j za Evropo dvajsetega stoletja. Človek se ino-i / \ v o mi nevarnimi agitacijami ter neizpros-; je Umi i/, tega državnem* sestava, ki ni -i
m	»
v zgodovini.
■ <!• k.i/iiti. da je }»roblem obstoja ali neobsto-j e važen ne le za Italijo, Srbijo, Rimiiui-j temvee v isti meri tudi za Francijo in za za ostalo Evropo in celi svf .
Nadalje je treba sjHizimti, da je pri tem prizadet ne le notrajeti problem, temveč tudi vprašanje, ki bo po končani vojni imelo največji upliv na zgodovinski razvoj Kv-rope. —
Nikdar in uioit zanikati, naprimer, da je demokratizacija Nemči je ne le stvar notranje nemške poltike. temveč da je tudi tesno zvezana z zgodovino razvoja vseh o-s'alih narodov. Isto je tudi z demokratizacijo Avstrije.
Kljub temu pa obstaja med obema naslednja razli-| ka: Nemčija ho naenkrat dobila nazaj svoje ravnote-vje pri ti j preobrazbi, kar se je treba zahvaliti enotnemu sestavu države, z naravno izjemo francoske Alzaeije-1 ^otarinške, ]»oljske Iztočne Prusije ter danskejca Slezvik llolštajna.
Narod ne vključu ti deniokra v Avstriji enote za p zrla. —
Malo primer bo zadostovalo, da se pojasni to idejo. 1
Vzi-mimo, d«i bi se avstrijski del habsburškega cesar-j stva potegnil za )».»Jitiko narodnih avtonomij.
Neposredna posledica tega bi bila, da bi Hrvati v O-grški skušali dovesti do združenja s svojimi avstrijskimi brati v namenu, da morejo uživati iste pravice.
Vzemimo, da bi se po ostrem boju to uresničilo. Kdo bi potem mogel preprečiti Ilrvatt? in Srbe. da sklenejo zveze s Srbijo, koj*- ustava je bolj prilagodena značaju) naroda kot pa bi bile kompromisne odredbe, katere b; morala Avstrija uveljaviti, ne da bi pri tem popolnoma zadovoljila tega ali onega i
Isto je z italijanskim ozemljem, kojega avtonomna stremljenja pridejo v navskrižje z narodom drugega jezika, ki stanuje v istih provincah.
Vsled tega bi bilo potrebno v teku britkih bojev, ki bi nastali ter vspričo vednega vznemirjanja Evrope razviti isto nezadovoljivo }>oravna»o, ki se je dosedaj vzdržala v Otomanskem cesarstvu in ki je napravila Balkan za najbolj vznemirljiv kot Evrope.
Ce bi bila rešitev problema mogoea na Ta način, bi videli sledove take rešitve že od leta 1848 naprej ter videli razvoj te rešitve od leta 1K70 naprej. Na drugi strani pa smo videli nekaj čisto nasprotnega.
Najnovejši dogodki so nam nadalje pokazali, da je amnestija, ki so jo dobile avstrijske narodnosti na O^r-J skem — nemogoča. Da se vzdrži državno kolo v teku. se1 mora avstrijska vlada neprestano posluževati paragrafa 14, kajti razprave o notranjih zadevah onemogočujejo vsako ustavno delo.
Novi cesar je splezal na prestol, ne da bi prisegel na ustavo in to raditega, ker je notranji ustroj te vrste države izključno temelječ na dinastični in utilitaristični pod-lagi. —
Vse demokratične reforme le motijo narodnostni kon-j S lome rat ter pospešujejo usodepolni razpad. Raditega je tudi razpad Avstrije edino sredstvo. }H»tom katerega bi! postala demokratizacija mogoča.
Na »a način je Avstrija edina dežela v Evropi, koje narava sama zavlačuje vsako napredno gibanje in sicer potom'nepremagljivih ovir. Iz tega vzroka pa je tudi postala Avstrija dežela, v kateri se morejo z lahkoto Širiti vse strupene gobe. ki zrastejo v Evropi.
Y Avstriji m1 šovinizem različnih narodnosti razvijal brez vsake ovire. V Avstriji lahko opazimo najbolj čudm-j protislovje, vidimo zatirane narodnosti, ki so prisiljene i v namenu. da popolnoma ne podležejo, nasprotovati na naj j način pravicam drugih združenih narodnosti.
tudi čudno razmerje Avstro-
V obrambo svobodne besede.
čit;-. ea.^'pi^
Patru Zakrajšku v odgovor.
zam protestant Izumu mod Slovenci le Se tc-re dobro poznam^ i;. naj ne do-
'.a polemike, ki sempatam zgodovinski spomin ter je sloven-1 vol i jo. da bi "raki" ljudje zasra-iii ir i jo drugače gladko povr- ski narod povprek katoliški. Nje- movali katoliško vero in slavili
Kdor rma 7 a I vzne mi:
šino naselit javnega življenja, ta gova izvajanja >o se tikala le knl-;Lntva in protestant izem. Pozivlje ve tudi. da j" osebni rapad, to je turnega in literarnega življenja se tudi lastnika "Glas Naroda", napad-na osebnost namišljenega Slovencev v dobi reformacije in naj zaveže svojim luteraiiskim pi-:nasprotniku zadnje I;i obenem ui- proiireformaeije ter ni pel slave sačem jo2:ke ter jih nauči manir. <11 najbolj podlo sredstvo, katere- niti Lutru, niti katoliškemu kle-j Obstoj take razsime zaroto je ,«ra s»5 se posluži polemik, ki nima rusu.	j vzvišen nad vsak dvom in treba
drugih, stvarnih argumentov Uaj Pater Zakrajšek jxi je smatral bo napeti vse .-die, da ohranimo razpolago. — l)o<ti se je že pisalo trenutek ugodnim, da z«pe; malo ,slovenskemu nurodu. v Ameriki proti tej ostudni in vso duševno rr^opota v javnosti ter pokaže, da težko priborjene pravice svobodno
roboduega prepričanja, — je prepričanje istiuito —
item načinu polemike višek časni-Jvanja v "Ave Mariji". Čeprav je'kar more edino tvu-iti podlago jkarske strategk-nc umetnosii. |že v naslovu ustr«-lil velikega k«. 'pravega sporazuma in Ijubi-zsti
Med listi, ki >>e poslužujejo te'^la. je vendar šel junaški naprej jno*<! člani eu. ga plemena, hvalevredne taktike je Uidi new-j v za obrambo katoliške vere j Na eni viani je ze'otstvo, fan a-
j "	• ■ .1 '■-■ ii i-.ii m . n ii.ii-1 iiu ».	ii » jdi inou liri	fit iti
revščino razmlevajoči na\'adi. a še se nastopi se na kaj več kor na bre-jvosii, <vol ivedito'je najri ljudi, ki vidijo v j vir in molitvice iu pobožna vzdiho-jsauto daj
voiški "nabožni" list "Ave Marija", ki je oficijeino glasilo arac-risko k 1 rri ka ln o -si ovens k e stranke, ki pa st* pri natančnem r«-šetanju sia-či na neznatno osebie.o Rev. Za-krajska, župnika brez fare in naj večjega kaz.iteija miru in zd'-až-barja mo l newyoi*5kinii Sloveaiei. j Ta duhovnik, ki polili predale Uvojega lista od prve strani naprej s samimi molitvami in vzfdl j ho van ji do Marije m vseh svetnikov božjih, ki uči svoje čita tel j*
proti lutrs-krivoversi\-u, katero nzem in uporaba najpodlejših baje uči in razširja pcnlpisani. 'sredstev uničenje namišljenega Naivni čitatelj, človek, k.ii rr- j nasprotnika, obenem s tajnimi ei-rnu niso znani skrivni in stranski')ji narivlade in kontrolo, nameni takih napadov, bo rekel ' Na drugi strani jo pa odKriiost. — Prav imajo. J^e po njih, p<» irh'^»©puMiljivosf in svoboda za vsake-krivovervih, ter faliranih študen-jga, da veruje v to, k;ir je spo7aial tih in pijančkih, ki nam skušnje [za pravo in s pošt nje tudi to. kar vzeti to, kar nam je najdražje, j smatra njegov sosed za pravo! vero naših očetov!	j Srednje poti, kompromisa, v tej
In pater je postal naenkrat šo;zadevi ne poznamo ter je nerao-bolj odličen, zraste! jo kar za par1 goč.	'
peli v <K-eh takih naivnežev in Kateri del si hočeš izbrati, slo
! }wuiižn<^ti, popustljivosti in svetal drugih, ki ne poznajo dejanskega venski narod v Ameriki | era življenja, izlije na zadnjih, položaja, dasiravno je težko faz- New York, X. V.
j -.traneh vos žolč svoje svete jeze J ume ti, kako bi mogla kaka taka ;u svetega ogorčenja nad ljudi, ki "kreaturiea" .sploh uplivati iu t i n iT i izdaleka niso imeli namen*' p-^tone in zavedno katoliške stopiti z njim v kako polemiko, j može.
Gilbert. Potrato.
CCMR*L	PHOTO S£»v.<E NE* VOH«
MADAMA LITVINOV,
soproga boijševiškega poslanika v Londonu.
Dejstvo, da se čutijo različna plemena Avstro-Ogrske zvezane z obmejnimi državami, k kojih narodnostim spadajo. proizvaja Vedno menjajoče se .stanje zveze ali sovražnost i med temi državami in monarhijo. — zveze z namenom. da 4«e poveča uplivno sfero potoni poeasnei-a prodiranja s pomočjo neosvuhojenih hratov istega plemena (kot Nemrija ». ali sovražnosti s ciljem, da se oprosti te brate in zagotovi nov*. i;aro«lno mejo (kot v slučaju Italije in Srbi-
Avstrijska politika je postala v east; t» vojne, — radi f« h met«»<1 zvez«- ali so\*ražnost i — pravo sršenovo gnezdo, katerega si ni npal motiti noben tujee. Bila je uspešen klin v zagvozdo imjjerijalistiernh tendene vsake sosedne države. Ta položaj v evropski politiki pa ni znaeil nieesar drugega kot večno zavlačevanje nevarnega problema.
To je. radi česar je jasno, da država, koje obstoj temelji edinole na principih, ki so že dolgo postali neveljavni vsled zgodovinskega razvoja elovečanstva, nima pravice do obstoja, »la bi še nadalje ne predstavljala trajno oviro človeškega napredka.	_
Sedaj pa ni več mogoee preložiti rešitve tega problema, kajti sedanji konflikt si je nadel med drugimi cilji tudi nalogo, da reši one probleme, ki so ostali brez rešitve vsled strahu pred svetovno vojno v teku zadnjih desetletij. posebno ker sedaj človeška zavest brez pomilovanja razsoja dosego pravičnosti v eeii njej nesmrtnosti.
Da se vzdrži po vojni iste principe, ki so tvorili glavne vzroke za sedanjo vojno, bi bil zločin proti elovečanstvu.
Vojna naj bi odprla pot k prostemu in mirnemu raz-vo jtmarodov ter raztrgla vezi, ki nas vežejo na dobe in si--teme. kojih duha je človeški napredek že prehitel.
A vsi i j ja. ki je leta 1848 izgubila svojo individualno eksistenčno zmožnost, bo v kratkem popolnoma prenehali obstajati, razen če je bo podprlo od vseh vlad Evrope.
Dovoliti ji, da živi še naprej po tej vojni, bi bilo izdajstvo nad — mirom bodočnosti.
najmanj pa gled** zgodovinskih in splošno kulturnih vprašanj.
Podpirani j«- v članku "Refor-
Take pijančke so enostavno ignorira ali pa s«- jih k večjem po-j časti z zelo pomilovalnim na sme-
Pcljske aahteve.
mac 13a, venstvi n
proti reformacija in Slo-
odgovoril na izvajanja! Za to »tvarjo, za temi na-
kega Zaph.riiika v neki števil	značaja in brezpri
ki "Ulas Naroda*', kajti zdelo se mern" P<Kllosti. pa tiči nekaj dru-nm jo primerno nekoliko korigi-	velikega iu resnega
rati tam objavljena ugotavljanja	^ ^	ljudi skupaj
-lede stika med katoliško cerkvijo K! ^ zarot di, da IkkIo z vsei.o v Srednjem veku ter slovenskim	->knš.ili pridobit, ai.^du:
narodnim življenjem. Poti pisani je, MO kontrolo njtd slovenskim jav-c uvodu izrecno izjavil, da ga no vo,111111 mnenjem v Ameriki. To:-adev-
<11 n;:-:;tKii ajimmznost !i<ki cerkvi kot prav posebno ne
proti kato- no delo so
je že pričelo »i doka? inštitueiii iu to ' temu j«' poziv v istem ostudnem radrtoga. ker jo članku "na krščanske može"
' True translatinn filed with tbe post
master al New Yolk, N. Y. on Keb. 11'.
II01K h s required by the Art of October 6, 1017.
Washington, 1). <\. 11. febr. — Kakor pravi neko oficijelno poročilo, so zastopniki poljskih političnih strank naslovili na deinokra^i-• io svota izjavo, v kateri zaliteva-j.i puljsko državo, ki }>o prosta \ sakejj.i tujoga uniešavanja.
Zahtevajo, da vsi narodi volijo -vojo uwxlo iu via >e mora umakniti vsak tuj upliv, da je mogoč izraz narodove volje.
Slovenske novice.
varne bolezni kot ravno lotos. ! Iz Chisholm, Minn. — Viktor
__Mandolin je bil aretiran od zvezne-
'	ga agenta pod obtožbo, da jo imel
Iz Eveleth, Minn. — Okrog 1. v posesti žganje in pivo. Zagovar-Iprila otvorjena v tem mestu jati jl0 uiural pre,l zvezino po-ret ja banka p<>d mo-nom The roto.
.»eoples State Bank. dosef>h A. _ McU 1. in 15. aprilom -r ho d'linn iz Tou- rja ima v rokah vso maralo čez 40 družin, živečih v hi-. .red pri pravPrvotna ka pital iza- a.iu v Pig Town naselbini ; 4 premu-•ija od 2*i *w»č ie povišala na faii". kor bo Shenango Furnace ¥) tis..č dolarjev.	'.mžba razširila svoje delo v Tri-
- Za..nji * -«ifn bi eden sa rudniku, ki razteza pod touij najmrzlejših eele zime. V ."•••trtek mestom.
kazal stopinj,
Iz zakladniškega urada.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
IS SUED.BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT

j HBANI IN POSOJAJ SVOJK PRIHRANKE
STKICU SAMU.
On jih potrebuje sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJKO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽK NIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive ha četrt leto.
Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTL
ee knpite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
TO BO IZVOJEVALO VOJNO
je termometer pod ničlo. Nekemu Evelothčanu jo Ti"»ti dan -nos trikrat zmrznil.
— Jožefu Chapan jo umrl mla-loleten sinček Jožef.
Iz Virginia, Minn.
Tanki v prihodnji ofenzivi.
>o se vrnili z severnih gozdov pravijo, da so azmere zadovoljive in da je le malo delavcev pu-iiio
ni taki
Trne translation filed with tbe po»t •
imaster at Xew York. N\ Y. on Feb. 12.) Prizaiieva ' 1!>1S» required by the Act of October !
P- P	• 1	6, 1017.
nja ajritator.icv napraviti nemir, « . T. .. ..	. i
. .fx ...	- -	. ! Pariz, Francija. 11. februarja,
mod sumarji . so so Oaje p.'pol- .r . . / . .. .	,
..... t> - • . , . ranki bodo igrali v trancoskih o-uoma izjalovila, lomozui šerifi, ki	.. , -, , - , . -
pt'racijah prihodnjo i>»»mlai in po
letje zelo važno ulog«»: zato je bi!;
vsiimovljen nov txldelok v franeo-j'
s rw . i - , , . -ikein vojnem ministrstvu, ki bo; i o. Jjelavei so splosuo zadovoljni s - . . , ,	.	!
, ,	• imel ta problem v svojem podro-
urano, plaeo xn načinom ravnanja ..
Oil strani gospodarjev. VeČina o-j'"'n*	.
uih. ki so zapustili jri»z<le, in teh;	A ,	.
čez SO biir-rfackerji" in	Aagrleske iZflfnbe.
ki so bili poklieani v voh,. Tr,W ^^ ^ ^ ^ "S?
, . ,	, master af New York. N. Y. on Feb. 12, •
-iuzbo m -so takoj z begom od-	as reqnlred by the Art of October I
tegnili.	j.	i»i7.
— Tu .ic zelo razširjena pljučni-! London, Anglija, 11. februarja, ca in več oseb je že umrlo za to Prejšnji teden so imeli Angleži boleznijo. Pravijo, da ie nobene j 7077 iz eni h ka so razdeljene sle-aimo ni bilo taliko služajer te oe- deče:
^ . ' " i flifiifiii rti ^mšr-	..
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode tor rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katore bo mogoče dobiti skozi mesec .januar po iM.12, v.^ak prihodnji mesec do konca decembral9j8, bodo stale po en cent več; isto bomo prilepovsli na takozvani vojno-varoovalni certifikat, ki je načrtan in itna prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to jo dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatn prilepljeno znamko, ali pa za vos poloplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100,00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 83 con tov. V 6lučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamko v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno obre3ti. najsibodo na katerikoli pošti v Združenih državah^ Omenjene znamke prodajajo vse pošto in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogočo nabavijo pri nafti tvrdki, da potom lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako so bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, iu slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu so dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosuo naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zatuore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 10 centov v znamkah za poštnino registri« rauega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj posije poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naroČilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
4
TVRDKA FRANK SAKSER
83 OORTLAHDT STREET.	NEW YORK, N. Y.
SLOV. DELAVSKA
v »
'	drn/ fit. rn V|>QM»
.90«
■T	
hi	
	f
	
Inlneporiraaa 22-aprila <909 v državi Ptnn.
Sedež: Conemaugh, Pa.
fiUVM 1 RAD VIKI:
l*nMw4tnlk: IVAN* PUOHTT>U. infiK .Vnnruod HM.. Cleveland. Ohio. Pn«lf«rHNMltuK: J« »Sli* ZOKKO R. F 1». 2. Box 113. V\X N«Vt«, Pa. t.iarui tajnik: HLAŽ NOVAK. Main Sirwl «\wtnaujrti. l»a.
1	I*«*«a. f»jtiiM : y IUNK l»AVL*lVClO. Main Sli***, CV*»«-ni*uj£i. Pa.
2	tajnik: AM>ltr_J VfDKlfll. JO Main Sim*. Oiaemau^ti. I'a. It iraji.ik. JOttlP ZttJL esne »L Ctalr Ar*. Cterrtainl. Ohio.
P- m hlurajtti*: AKTOV 11« x'TVAR R F. D. 2. Box J7 llrirfcrport
N \l)/OKM OI »I tO K:
-.-•I tit ita.lu.r, .-L.twra: JlUJH' PETEBVEL, P-*x 30. WWodE, Pa. ;«.!,TtOS : MKol.U POVšE. 1 Crab St.. Numrv.v Hill. X. S. Pitt-
buorb. Pa.
s.tir.^t.ik rv \V «,R«»sriJ. fsr. r. lTTth St., riwtlnBi! Ohio

POROTNI O l»tU>K
: MARTIN OUI.ldLVX, Bo* T'J. F!a«t Min.-ral,
K m ii*
•r.rfuLk
Pomožno glasilo:	•
Proletarec.
Spi osno glasovanje se je prijelo dne 17. novembra 1917 t or4 se ie
PODPORNA ZVEZA i*aldin'iIn 31 decembra 1917.
IZID SPLOŠNEGA GLASOVANJA ZA PRAVILA SKUPNE ORGANIZACIJE.
O pravilih odra«!ih T-lanov skupno organrzaeije, se je udeležilo ?bsov.mj.i pri obeh organizacijah sfcupno 2748 Članov, od katerih jo glasovalo, da >e pravila sprejmejo v celoti, kot so bila predložena
Članstvu, in sieer:
Pri S. O. P. '/.. 1070 in pri S. P. P. Sv. Barbare 1205 članov: skupaj 2365 članov.
Da <e istih ne sprejme, to je proii:
Pri s D. P. Z. 190 in pri S. P. D. Sv. Barbare % članov; skupaj 190 članov.
Razeepljenih glacov po posameznih točkah je bilo-. Pri J>. P. 'A. U7 in pri društvu Sv. Barbare 76: skupaj 103 glasov. — Skupaj 27-18 glasov.
Kot zgorr-j razvidno, je Članstvo sprejelo pravila s splošnim glasovanjem v ecloti kot so mu bila predložena in sicer z ogromno 92-od-stoUio večino, in ker je za sprejetje pravil potrebna le dvotretjinska večina. v-'el tega ne prido manjšina v tem slučaju v poštev. .Splošno glasovanje >«* je pričeio .Ine 17. novembra, in zaključilo dne 31 de-eemhra 1917.
' I li W' J I ltMi*» n lt r I> iw.x 1*;, Fort Smith. Ark.
~ f**Mtiilk: J"«MIP G4>lA»lt. 1!*16 So. 1 It h St.. KprlnpfieM. IH
\ RIIOVNI ZDRAVNIK: I . _____
Or J« »sIP V cftAIIFK. E. Otito Kt„ Pttt-sbnrjrh. Pa.
t RADNO <. LASI I jO:
t;|JM* NAR<H>\" SL* <\.rttan.!t Sfiwt, N«*«- York City.
ua «lrui.»\a, ucirwu njih uradniki ao ulju4no pro£*.-ni, peljati * •** <l	na ?tavu**ft<» tajnika in nikdar inijreca. Denar
nuj • i»».l>e film* |*n..m P.JUnlh, Kxitf-ewilb. ali RanCnlh denarnih i..jk.ii ti ik<>r r*» i»•"	privatnih iVIcov. Nakaznice naj se
t vljaj« htai N«*afc. C.Hi.-u,iim;h F*iio*it Rank, rooemauch. I»a„ in »k« n.«*-' ■ »•»• ajai.» ? m« -*Vi»lra fNtririlum «ia iiaxluv gl. tajnika. X -i«. tja, <U <>|vizij«. druitvMu tajniki pri pr»ro.Mlih slavnetui taj-i>>ka ki k** |n>iAauJkljiv«iMti, uaj I« umuiliiraa naznanijo nradu irlavneca ujnika. da w « jTilmdnjr t»*i>rnvi.
IZID SPLOŠNEGA GASOVANJA ZA PRAVILA OTROČJEGA
ODDELKA.
t lanstvo obeh organizacij je o pravilih otročjegr. oddelka, glasovalo sledeč?;
SAZP1EDELEX GLASOV ODDANIH KANDIDATOM ZA GLAVNI NADZORNI IN POROTNI ODBOR. ZA VRHOVNEGA ZDRAV-1 1HA IN URADNO GLASILO ZDRUŽENE ORGANIZACIJE
S D P. Z
D.i se sprejm** točka
sr. 1.	2"07	glasov
St.	2.	2717	glasov
Št.	2^100	glasov
šr.	4.	2550	glasov
st.	."».	2C07	glasov
št.	ii.	2785	gIaM>v
S«.	7.	2923	glasov
Št.	8.	2060	glasov
št.	f>.	2559	glastiV
Št.	lO.	27S6	»ilasfiv
Št.	11.	2420	glasov
šr. 12.	2625	glasov
št.	13.	2742	«H«*ov
Ha >e ne sprejme: 117 glasov 150 glasov 312 glasov 414 glasov 166 glasov 130 glasov 38 glasov 137 glasov 370 glasov 95 glasov 434 glasov 262 glasov 175 plasov

(Xldanih glasov pri D. P. Z. S. P. r>. S. B. Skupaj
ha
B!
/«i
n li
■ Iptrd^lnika
a glav. tajnika
a ponioz. Uk
tajn;k»
Ki
A ti t
w .h*
M ari
II-
A. Ki
bla gaj trika
»ra. h
>r»*l.
iia>l/<>rTitka
Hi
h\
K Krat
Iv at
d i lata za 2. nadz«»rnfka
K »nčii*................
Kamh«Iata xa Anion Lavrič Mart. Obrežan
pre,!. pi»r.
ib
Kandidata za 1. Frank Ikmlek ...
Fr. Trmpčič ....
}>orotntka
K.uululaia za 2. p*~»rotnika
Anton Welley .............
Joa (r<4oh...........
Kandidata za \'rh.
I>r. F. J. Kern____
Dr J. V. Grahrk ..
zdravnika;
K an li« ta t a Prolftaree . Čila«, Xaro«la
'a uradno glasilo:
1150
460
1211
35-<
1201»
1231
337
1230 340
12S4
953 612
1173 .
304 .
1031
531
1012
572
1011
562
800 762
>90 . 673 .
034 639
665 . 1311 .
64S . 1323 .
648 1304
691 1276
638 1350
156-
542 1413
692 1218
680 1262
659 ... 1310 ...
687 1270
424
1565
582 1381
684
1815 1780
1 >59 1681
1 -52 1667
1922 1616
1600

1495 2025
1865 1612
1720 1706
1671
1882
169S 1841
1224
2327
. 1472 . -2054
1618
Kot je razvidno, je tudi ta pravila člaaistvo sprejelo z ogromno večino, in s tem so postala pravomočna z dnem 1. jamrarja 1918. Z bratskim pozdravom
Blaž Novak, glavni tajnik.
Pregledano Ine 12. januarja. 1918 v Conemaugh, Pa. po nadzor-|!'-'in fMlboru S. I>. P. X. in pravilno pronajdeno.
Ivan A. Kaker, predsed. nad z. ovilK»ra.	Nick Povae, nadzornik.
Frank Kaučič, nadzornik.
I
Skupna in glavna seja
GLAVNIH ODBOROV SDPZ. IN SPD. SV. BAWRF-
dne 30. januarja 1918 v Conemaugh, Pa.
odbor-
51.	9	2559	370
	10	2786	95 -
št.	11	2429	434
št.	12	26*5 _	262
Št.	13	J74J	175
	-	glasov	glasov
Kot je razvidno, je :udi ta pravila članstvo sprejelo z ogromno večino ter so glasom pravil postala pravomočna z dne l. januarja 1918.
Splošno glasovanje se je pričelo z dnem ) 7. novembra ter se je zaključilo 31. decnnbra 1017.
p^tom splošnega glasovanja dvetretinsko oddanih glasov.
Vse zadeve, ki se nanašajo na spremembe, dodake ali črtanje ločk v pravilih, kakor določanje kraja ssa redne konvencije, volitev ura A ni kov za izpraznjena mo sta v glavnih uradih in odborih, ter sporne zadexe, za. katere «se razsodba porotnega odbora ne vjema z razsodbo glavnega odbora. pa se sprejmejo z nadpolovi-' no večino glasov.
Vsaki člaai(ica) ima pri splt»Š-
liem glasovanju le en glas; «u-Predsednik pojasni, da so bile spendirani nimajo pravice do gla-glasovndee pregledane m preštete! sovanja. Kdor plača vse zaos-tale po nadzornem odboai SDPZ. ter j a^esmente m dokladam, zadoibi pozove tudi nadzornike DSB., dc pravico do splošnega glasovanja, iste pregledajo in preste je j o. Xad-1 Olani in članice, ki niso zava-. zorniki I>SP,., eako ostali odbor- rovani za boiniško podporo, ne'! nild odobrejo ter soglasno sprej-'morejo glasovati v zadevali, ki mejo rezultat sploinega glasova- tičejo bolniške -podpore.
nja. Sfprejeto
Br. Pavlovč ič pojasni, da on se
nje istegater nadomesti:
Izgubo ud.a -se smatra odMranje-nega. ali vvled otrpnosrti istega."
9. Olen '"Ožje določbe bolnikov in poškodovance v1točka 5, ima biti popravljena tiskoA~na pomota.
To»"-ka 10. sie črta. (Vsled izrnb-ljevajija od strani .stanodajalcev, op.)
Točka 13. so črta ter se nadomesti : Bolnikom jc prepovedano o-pravljati vsako delo ?a časa bolezni.
11.	t ' o n "Odbornikov krajevnih društev, točka 6, računski nadzorniki, ista «e črta ter se nadomesti: Nadzorniki imajo pregledati vse društvene knjige vsake tii mesece ter nr.dzorovAti vse
! društveno poslovanje me«l štvom in zvezo. O rezultatu imajo poročati v.u prihodnji društveni seji. Smelo zahtevat; knjige v pregled tudi nepričakovano.
12.	Člen ' Porotni odbor", toč-
Ola-sovanje se prične, ko glavni tajnik naznani predlog v zvezi-ni ukvarjal -z glasovnicami, ker ne'n glasilu in pošlje glasovnice iste so bile (poverjene glavnemu na vs» krajevna društva, ter tra- 5ca	dostavi: Porotni odbor
ura<lu SDPZ. in kar je glasovnic Ja sest tednov; glasovnice, ki se	^ P^ih članov, katere se
on prejel, je aste takoj poslal na^ vrnejo v urad glavnega tajni	potrebi, in sicer tako, da.
glavni urad SDPZ.	j ka v teku šestih tednov, so neve-|vsa^a stranka si izvoli r>o dva ihi-
P>r. Tauehar predlaga da se^'1 javne.	' . rotaiika. nakar drušrvo izvoli še
izUl splošnega glasovanja priobčil Vsaki predlog, ki je zadostno'katon Jc	I>redFed-
v glasilih tako, kot je bilo odgla-' podpiran in predložen v splošno ! Porotnemu odboju. Tak izvo-
sovano za posamezne kandidate'glasovanje, mora biti dvakrat za-> Jen Vn\Qtin	dolžnost.
j»..r^. »-»_ ;	___„	razsoditi spr
poredno priobčen v glasilu »zveze, in to v pnčetku glasovanja.
Glasovanje jc individualno. GI. tajnik mora poslati vsem krajev.
pri posameznih društvih. Potlpi-rar.o in sprejeto.
Preide se na pravila.
Ker se je več glavnih odbornikov izrazilo, da jc sestava pravil nirn dmštvam glasovnice, na ka-nekodiko pomanjkljiva, se sklene, terih mora biti predlog pravilno da sc ista prečit a jo o<l točke do raztolaiačen. Glasovnico mora to^'ke ter se pomanjkljivosti spo l vsaki č4<an(ica) {»odpisali, da j:« polnijo in oddajo vse pom an j kiji- veljavna.
v osi i zopet na splošno glasovanje. Glasovnice hrani društvo v svo-
Pr«»dlog stavljen po br. Tauehar ju tfr podpiran po br. Hafnerju. Sprejeto.
Predsednik zaključi sejo točno ob 12. uri opoldne.
2. seja 30. januarja 1918.
Predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldne. Navzoči vsi prejšnji.
Nadaljuje se s sestavo pravil. Popravki:
1. Glavni blagajnik. Uvrsti se-
jem arhivu, društveni tajnik pa pošlje natančno poročilo o rezultatu glasovanja v glavni urad.
sporne zadeve popolnoma nepristransko.
13.	Člen "Naloge društvenih sej", točka 3, se glasi: Sprejemati in odklanjati kandidate, obenem tudi člane suspendirati in črtati.
14.	('len "Pasivni člani", v tej toičkr se Črta: Iz lakomnosti.
15.	t'len * i'laniee". točka 2, se doda na koncu- Ako bolezen izvira iz poroda.
16.	Člen "Plače glavnih odbornikov", to<*ka 2. pomožni tajnik,
p ra volno poročilo o glasovanju, lahko zahteva od doričnego društva, da mora poslati glasovnice
ganizaeijc sledeče glavne nike:
| Predsednik Ivan Prostor s 35 izpuščena.)
večine.	| 2 Pomožlli bIa««jnik. G> toC.ka
I odpredaednik J os. Zorko s 178|Se ima glasiti: Vse račune o svo-t Lr';usf,v	I jem delovanju ima predložiti nad-
, klavni tajnik Blai Novak.s.185 zornemu odboru in konvenciji
Ako glavni nadzorni air porotni,se doda: Za prireditev zapisnika odbor sumi kako društvo, da ni za v javnost mu dolo -i glavni odposlalo v urad glavnega tajnika k01* za to primerao plačo.
17. Vsaki član glavnega in pomožnega odbora, kakor tudi pooblaščenci so opravičeni do $6.1)0 dnevnice za zamudo časa ter i>o-vmitev vožnjih stroskov; glavni tajnik pa je opravičen do dnevnice samo za časa konvencije, t vseh drugih shn'-ajib j»a določa
glasov večine.
v pregled.
Rezultat splošnega glasovanja naznani glavni tajnik v zvezinem izpuščena točka št. 4.) 4. Navzoč glasilu.
mora biti pri revizijah m podpi-| Odpoklic. Vsakega uradnika te sovati račune za v javnost. (Ta organizacije se zamore odpoklica-' skuPni	pomožni odbor,
točka je bila po pomoti tisk.-rja'ti potom splošnega glasovanja.! ..V)fM1 "°Pr;,v;inik društve-
ako se mu dokaže sledeče-	j™h '	8> '' s" &lasi!
a) Da je za poslovanje svojega j "^adzoraega odbor., vsake tri urada nezmožen; ako svoje doli- rccsece-noNti zanemarja: ako namenoma krši pravila in raje proti kori
zdravnik'' in "Pripomba" se u vede točka za glasilo, ki se glasi: Dolžnosti zvezinega glasila, i. Zvezino glasrlo je doižno objavljati vsak mesec za vse razrede
malomarnosti ovira ssplo^no glasovanje; ako je radi kriminalnega zločina obsojen v državno ječo.
b) Ako katero društvo izprevi-di. da je dotičnik zaslužil več ka-
! Navzoči r Ivan Prostor, Frank	*,aviti taJnik Fr" i>av'
,8. Tauehar, .looip Zorko, Blaž tK*
Novak. Frank Pavlavčtč, Avgust 2- P°m- ^."tajnik Andrej Vld-Costiša. Andrej Vidrh li. Josip rkh s :50° -Iasov večine. Žele, Josip Marinčič, Anton IIo- ^^gajmk Joaip Žele s 169 gla-i če v ar. Josij> Peteme.l. Jernej ROV
j Hafner. Frank Kaučič i:i Anton Pom- blagajnik Anton Hočevar J Lavrič.	(ni itnel protikandidata ).
Predsednik Ivan Prostor otvori Predseckiik nadzornega odbora' Objavljati mora od časa do časa glasov, je sprejeta* Taka s**j«• ob 0. uri zjutraj, nakar >J<Hii JosiP P^^rnel s 530 glasov veČi- imr'"lk [ -it.inje imen navzočih.	nC: nadzornik Nikolaj PovSe, 1tev Tor .
' Brat Prostor in večina navzočih z 25:i «Iasov v«č-ine; 2. nadzornik,mJora zap>snik vseh ^ g>avnega znanjem v zvezinem glasilu. - -strinja*, da se prečkajo vsi za- Ivau	« 76	večine. |^ora ter vsa vrradna naznanilu| 5. -Krajevna društva" t^ka
Sklenjeno in potrjeno, da so dajo vse gori liaved.-ne popTav-
3. Med točkami "Vrhovni stina zveze; ako nalašč ali ardd	točke, oziroma dodatki, še
vse pristople, prestople, suspendi- zni kryt odpoklic, lahko v rane, Črtane, umrle, odstoplc in inieijativo in kaizen predlaga; ako sprejete člane(ice). — 2. dobi zadostno .pc^lporo in v^ino
nazaj
kazeit
; uradnikov krajevnili dru- postaine pravomočna takoj, kakor er dan deje. — 3. Priobčiti hitro je rezultat glasovanja na-
enkrat članstvu v odobritev, t. j. da jih potrdi ali pa zavrže, prodno se dajo pravila tiskati.
Brat Tauehar ž;-Ii več pojasnil ter želi, da bi prišel odvetnik na sejo in vs.- podrobnosti pojasnil, tičočo se združitve ter sodnjjske ga dovoljenja -za združitev; želi, da se cela zadeva glede oddajo pravilnim potom n ši ter da so čim preje uredi stalno poslovanje. Zeli še ve-* pojasnil gl<xlc notranjega delovanj ji za zlružitev, ker ou ni bil o vsem popolnoma
- vrhi a da se pWhaio v-si za lvau Grošelj s 76 glasov večine. ^er vsa uradna naznanil,. 5. -Krajevna društva- t^-ka	^
Z^ ^rZ ^f SoS^ Predsednik porotnega odbora1- ^nega urada, tikajoča se or-'b) sc in,a ^]asiti: .. v ,etrti „ * ^	on ,« bil o vsem poj
%M rili i^tve Oberžan z 211 glasov ve-i««^^ ~ red od izpolnjenega 45. do 55. leta	(
kakor tudi zapiinikTad^kul ^^ L ^tnik Frank Teropčič '"^ umjski bst. - 5. V sdu- starosti." i .	^ pojasnjuje.
ne zdm^^e* ^ ^ gla^v večine; 2. po^k f«^.^ ™o glasilo po lastni
-i-V	f , . Josip Golob s 11UCJ glasovi voeine. krh di P"^ -i-'
^ledi eitanje zapisnika zdruze-	. ,	,	'	"
, .	f .	v l-hoviu zdravnik dr. Jos. Gra-
valne konference, katerega se po- , , -00 .
i , . .	nek s o82 glasov veeme.
nov no odobri kot je bil čitan.	. ,	*
-ii	- Glasilo Glas Naroda s 304 gla-
Preeita se zapisnik skupne seje . .	. , Tt
i/beh glavnih odborov z dne 20. ^ V^me: T>°mozno	I ro'
oktobra 1017.	,Icta.rW« .
Popravki-	I Natančen resultat bo priobčeu
Alesto: Skupna konferenca ^ Plodih ^
Izid splošnega glasovanja za
pravila je sledeči:
O pravilih
1.
vzame prečitano resolucijo na nanje, naj sc glasi: Skupna kon-
no v točkah tega člena, se ga potom splošnega glasovanja lahko odpokliče in nadomesti z drugim.
4. Med členima "Pripomba"' in "Krajevna društva" se ima uvrstiti:
Pravo direktne zakonodaje, ki
se glasi:
Inicijativa. Vsako društvo S. D.
V to.'k i 10. se uvrsti: "Za pogrebne stroške sme zveza izplačati svoto $125.00, to pa le, ako je bil umrli elan zavarovan nad *100.00 pri zvezi."
7. Člen " Pravice in dolžnosti članov", v točko 3. se uvede:
a) Pri vsaki obtožbi mora uvesti krajevni odbor preiskavo in obtoženca. Po-
- _ - - f . . . , - ]u«.uut odrasftlili članov P- Z- ima P»vico predlagati med
ferenca je Lsto odobrila in soglas- ^kupne organizaeije ^ jV xdeU. časom od ene do druge konven-
no^sprejela. žji0 pri obeh <,rganiza<-ija^i 2948 cij° k.-rterekoli" spremembe, do-j pozvati k seji tudi % za />{r°rikl oddelek -Tanot ^ katcrill je oiasovalo, ■ datke ali črtanje točk v zveznih vabi naj se ga os< ^ ,ma glasiti: Do smrtume je da Sf. ^ sprejmejo v celofi,IP™^^ Vsaki predlog mora biti tom opravK-eii po preteku 60 dni po k<(t so bfla predložeiia ^objavtjett v zvezinem glasilu, ka- ur T >pH-jemu V zvezo.	• ,;______________I teretr* i>n mora TWKfcirati (Wt. tndi
l»are obdržuje revizijo tu v Cone-maugh ter da naj glavni tajnik takoj odpošlje vse glavne knjige v Conemaugh in naj skuša preseliti glavni urad v urad SDPZ. kar hitro mogoče ter iz gotovega vzroka čim preje 1-im bolje, ker laliko bi se dogodi!(», tla bi morebitna opozicija zamogbi zadrževati plitev za nekaj časa. Pri se-
. 1283......1922
(ila^oni pravil so potom «ploiinega glasovanja, izvoljeni sledeči: Predsiednik: Ivan Prostor, z veemo 35 glasov. Podpred«nedn»k: Josip Zorko, z večino 17* gl*sov. Glavni tajnik: Blaž Novak, x večino JR5 glasov.
1.	[M»uio/.tii tajnik: Frank Pavloveie, t večino ( glasov.
2.	poDio/ni tajnik: Andrej Vidrieh, z večino 3Jrf» glasov. Blagajnik: Jo&rp Žel*4, z vetrno 169 prl»sov.
Pomožni blagajnik: Anton Hw«r»r.
Nadzorni odbor:
Joaip Peternel, pr«^l>cdnjk. z večino 530 glasov. Nikolaj Povie, 1. nadzornik, z veČino 253 glasov Ivan Grošelj, 2. nadzornik, * večino 76 glasov.
Parotni odbor:
Mart m Ob^rian.	z večino 211 glasov.
Frank T<*ropčič. 1. porr4nik, z večino 143 glasov. Joaip Golob, 2. pc^otnik, z ve*"ino 1103 glasov.
3. V poročilu glavnega tajnika j društva sv. Barbare naj K>bv • -znosti so odštete od priobče-; ne svote ter j nek
I. Za zamudo odbornikom po $6.00 dnevno in ne kakor priofbčeno pomotoma, po $5.00. (Zadnji popravek se ima dati Še enkratno na splošno glasovanje, ker prvotno se je dalo pomotoma *7».00 mesto $6.00.)
Pr»-*ilngano in podpirano, da se zapisnik t. navedenimi popravki 'sprejme.
Soglasno sprejeto.
Črta se zapisnik seje g), odbora SPD. Sv. Barbare z dne 21. oktobra 1917 ter se ga sprejme kort čitan.
Nato slede poročila glavnih tajnikov.
Br. Novak poroča o izidu splošnega glasovanja:
a)	glede *L odbora;
b)	pravila:
e) pravila za otroaki oddelek. Ptploine glasovanje je
v
m sicer:
osebno ali ra t,o- 1 V™Vl[ ^ sPI(>sn^ elaso-
J' -. vanJa Je S^K da je šlo delo priporočenega pisma vsaj	j •
pred sejo; enako se povabijo j vzame n* znmie terega pa mora podpirati deset'tudi priče.	,,
ga tajnika ^ SDpz mQ . SIWJdruštev iz štirih različnih krajev, b) Zagovarja sc lahko sam aliL/ SteSk^n^T*
» se doda. 1295 aanov> skupaj 2365.	— ^ predložen v'pa ^ OT^nikn; alednji
"predloži Decree (sodnijsko dovoza združitev) izza 7. jan-u-
Razcepljenih glasov pri posa- P™«1 P.r^llogu. i'cxlpirati pa mo- tožene člane(ice), ki se zaradi bo-^' ^točI!" Podrim	^t f'"1
i nežnih točkah je »bHo: Pri SDPZ. ^ število društev, kot je zgoraj lezni ne morejo vdelesžiti seje, ni- Sprejrto	vainer.
117, pri SPDSB. 76, skupno 193'omenjeno, in to v šestih tednih od ti se pismeno zagovarjati ali do-
glasov.
Kot zgoraj razvidno, je članstvo sprejelo .pravila s splošnim glasovanj»rra v celoti kot so mu bile predložene, in sicer z ogromno triodstotno večino.
Izid splošnega glasovanja za pravila otroškega oddelka.
Oaa&tvo obeh organizacij je o pravilih otroškega oddelka glasovalo atadeče:
Toeka: »t. 1
št. št. St. SL
at
Za sprejem z 2807 2717 2600 2550 2697 2TŠ5
Proti: 117 150 312 414 166 190
13f
dneva, ko je predlog prvič objav-j biti namestnika, se zasliši po po-Ijen v glasilu zveze. Ako ni v tem sebnem odposlancu društvenega
odbora. Izvzeti so oni, ki so v bolnišnici, ki imajo nalezljivo bole zen in oni. ki so preskrbljeni s
potnimi listi.
Obsodba, ki jo izreče društveni porotni odber, je veljavna in ne potrebuje drugega -potrdila. Obtoženec se mora obvestiti v teku 72 tir po obsodbi.
d) V teku 30 dni se ima obtoženec (nka) pravico pritožiti na glavni porotni odbor, kateri potem določi, če se razsodba zavrže
Času zadostno podpiran, se zavrže.
Glavni tajnik mora takoj dati na splošno glasovanje vsak zadostno in pravilno podpiran, pred-log.
Splošno glasovanje se vrši šest tednov; od dneva, ko giavni tajnik uradno naznani v glasilu zveze. pa do zadnjega dne šestega tedna.
Glavni odbor mora priobčiti vse •predloge, ki so predloženi od ka-

■
teregakoli društva, v glasilu ali potrdi. Glavni odbor ima tudi 6DP55;, lahko pa objavi poleg pravico ie enkrat uvesti celo pre svoj komentar.	i iskavo.
Predlogi, tik»joči| 8. C3en "Poškodbe in onemoglo.
ali fet*. stTV točka 14» črta se: "Izgubo nj* točk v pravilih, a« sprejmejo'uda »e smatra pojiolno odstranjc-
Brat Kaučič prod, tla so ga o-prosti za prihodnji dan, ker mora na delo. Predlagano in podpirano, da se ga oprosti. Soglasno »prejeto.
Nato predsednik zaključi s-jo ob 6. uri zvečer.
(Konec prihodnjič).
POSEBNO!
Slovenec želi stopiti v korespondenco a Slovenko ali Hrvatico. Katero veseli se prosi, <:« priloži sliko in kratek popi* iz življenja. Molčečnost se jamči
BB " hi" '}MW\n Stanly.
Meatrs Av., Bo* 3, R. F. D.,
Whitehall, Mieh.

KAR ODA. 1*2. FEBR. 1918
Junaški čin Ameriškega Rdečega Križa.
»OROČILO KAŽE, KAKO SO DELAVCI AMERIŠKE GA RDEČEGA KRIŽA LAJŠALI GROZOTE UMIKA NJA ITALIJANOV V SEVERNI ITALUI. — VSI PRIBEŽNIKI SO BIU BREZ VSEH SREDSTEV.
Ti : ran- itl-^n fil. J wirh the p.-v«t master at New Tort. N. Y. <>n Feb. 1_\ 101S. as required by the Act of October 6, 1917.
I>al<«- v preteklosti, v dneh ameriške* revolucije, je biljivke Taljmeta. kjer jim je neki častnik preskrbel prostor] <'harles Carroll, ki je podpisal Proklamaeijo neodvis- za spanje.
Počivali so komaj dve uri iti že so napredujoči Avstrij \ < i pričeli obstreljevati mesto. Zopet so pričeli bežati ter našli prostora na vozovih. Pozneje so zasedli neki vlak ter ntulaljevali beg. Včasih sta minula dva dneva, ne da bi jim t r nI«, oh Piave. Nositelj te^a imena je član ameriške i bilo mogoče dobiti kaj hrane. Trebalo je sedem dni, da so .►loiiiji- v ]rizu. tu- več mlad f-lovek, v katerem pa je še dospeli do Bologne in s seboj niso prinesli liieesar drugega kot obleko na svojih telesih.
Neki delavec Rdečega Križa v Napol ju pripoveduje o neki ženski, ki je stala na dvorišču svoje farme, ko je prišlo povelje za beg. Naložili so svoje domače pohištvo na voz. v katerega je bil vprežen en vol in en konj. Njen mož
.-k
nsti. l)a bi ne bilo nobenega nesporazuma glede tega. kdo a ie, <V i»t ^a ujeli ljudje kralja Jurija ter bi postal go en za krvnika, jt* dostavil besedi "od Carrollton".
Isto ime je podpisano danes na poročilu Rdečega Kri
edno duh njegovih pradedov in v katerem žari ljubezen o prostosti prav tako močno kot je žarela leta 177G.
On ji* le eden izmeti mož, ki pišejo zgodovino Rdeče-ja Križa v pre^aženem delu Italije, eden one majhne kupim*. ki se je na)M»tila iz Pariza na italijansko fron-
i» v onih temnili dneh novemberskega umikanja v name- ji je rekel, naj beži in da bo on že prišel za družino, m. da prinese polnoč trpečim vojakom in civilistom. i V veliki zmešnjavi, ki je vladala, je bila ona ločena
od svojih otrok in nahajala se je v Napol ju. ne da hi vedela, kje so njen mož in njeni otroci.
Neka druga ženska je dospela s tremi otroci. Četrti je — utopil. Most preko Taljmenta, ko ga je mislila prekoračiti, je bil podrt in dočirn je skušala mati rešiti ostale otroke, je padlo dete. ki ga je nosila v košari na hrbtu, v vodo ter utonilo.
Ko so prevzeli Amerika nei nalogo razdelitve oblek zn italijanski Rdeči Križ v glavnem azilu v Florenei. v cerkvi Santa Maria Novella, je bilo tam nastanjenih 9.000 ljudi, med katerimi so bile razen petdesetih le ženske v družini o-trok. Družine severoitalijanskih kmetov so namreč zelo bogate na naraščaju.
Neka 28-letna ženska je privedla»s seboj devet otrok in vsako leto dete od devetnajstega leta naprej je splošno pravilo. Ljudje niso imeli nobene druge obleke kot ono, ki so jo nosili. Nikdo izmed njih pa ni imel popolnega spodnjega perila. V teku dveh dni je ameriška kolonija zbrala ti.000 frankov za nakup ter zbrala 10.000 ponošenih oblek. —
Prodno so prišle na vrsto, so bile družine izprašane od prostovoljcev, ki so se informirali glede njih potreb.
Tu je bila ženska s petimi ali šestimi otroci, med katerimi je imel en par čevljev in mogoče noben popolnega spodnjega perila. Mati sama pa je bila še vedno premo-
Je pa se drugo poglavje v poročilu Rdečega Križa, i ^a j'' opisal I »111 Kellog, urednik lista Survey". Bilo pn • n« tljivo veliko delo, ki so ga izvršili, namreč dota vi jen jr treh popolnih ambulančnih sekcij pet, dni po i:t I m i vi di vojne proti Avstriji tnl strani te dežele.
Vsaka sekcija obstaja iz dvajdesetih ambulanc, lahnega voza, kuhinje, enega motornega kolesa in dveh izov, se glasi v poročilu. — Vsaka sekcija obstaja iz I mož, ' .t. ran«»v i/. Norton-Harjcv ter ameriške poljske • It i/l n • v Franciji, ki vstopijo kot prostovoljci s činom "astiiika. Jedrn t« službe je bila skupina nekako dvajse-ffnli k|r, ki je zapustila K*ariz dno i:». novembra ter dospe-a v Milan -ele S. novembra. Pot je vodila po ovinku pre-vo Mai-vi ill- - in Veiitimiglia. Nekega dne, v lepših časih, ^e 1m» opisalo vst» epiko tega potovanja.
Veliko teh kar je bilo že v službi na francoski fronti in te kare so bile tako izrabljene, da so "umrle", ko so dosjH 1» \ južno Francijo. Ia* dvanajst jih je dospelo v Mian v stanju, da se jih je moglo rabiti.
Tam pa je našla skupina nove n krute. j>etdeset For-l»»v, dar American P«»els Ambulance, ki je dala že preje |»etde>et ambulant* na ra/]M»lago. Te kare se je izročilo na slovi <rt\ način dne KI deembra na dvorišču neke stari milanske palače in eno um pozneje je zapustila sekci-
Liniment.
Za dobro in urp*£no domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo iunahi odpravi bolečin* ▼ prsih, v križu, v kolku, ali kjerkoli si že bodi. če so te bolečine nastale vsled revmatizma, ali prehlada.
S
evera s
Gothard Oil
{Severovo Oothardsko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma. okorelosti udov. hrbtobola in krčev. To je zelo uspeien lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka druiina. Nata£r.a navodila so označena na steklenici.
Cena 30 in 60 centov.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. F. SFVFRfl ro. CEO AR RAP IDS, IOWA
potujejo v Kandy ali na/aij, vsi o
ble^eni v pest rob a rv ne barbara k obleko, do<-i m je sempatiim videt kakega budistovskega žreea, > rmeni suknji in z obrito slavo, ko rakajočejra ponosno skozi množico
■1« »lili. < Vlo skupino se je čena do kože. Med njimi so bile ženske, ki so korakale
Draginja mleka mori otroke.
(iftspa Fin v Chieagri, predsed iiea organizaeije "Mothers league"' se j«' že bavila dolgo f*a*a J-tem, da preišče domove revnih delavcev in pronajde, kako npliva visoka eeiia mleka na prehrano mladih otrok. Sedaj je -podala obla stim porcu-ilo, v katerem pripoveduje, da nmira na stotine detet v tem mestn, ker ne morejo matere knpiti tlovolj mleka za nje ali kake druge leene hrane. V večini s pomagajo matere s tem- da dajejo otrokom caj. erno kavo, pivo ali droge nezdrave pijače namesti mleka. Nikdar se ni bilo toliko smrtnih slučajev med otroei v Cht-eagn, kakor od eaaa, odkar se podražilo mleko, poroča nadalje gospa Fin. Razmere po domovih delavcev, posebno med tujezemei Si» strašno žalostne. Ker so eene živil tako v i sake, ne dobe oni, ki SO bileitr,'° delajo, dovolj redilne hrane |kar jih naredi slabotine, da se ne
lir
Milan, na poti proti fronti.
Ihniga in tn'tja sekcija sta telo spraviti na kar.	j šestdeset do sedemdeset kilometrov in noge teh
Oprava bolnice je bila največja }streha, vendar pa i tako zatečene, da se jih je moralo poslati v boliiico.	:zamor,jo ohvamvati bolezili Ker
Rde«' Kriz izpivvidel. tla potrebuje tudi telesne po- Osemdeset žensk in otrok se je naložilo v neki živil- trj>(1 raater(. na slabi pTehrani, jr
ski voz in skozi štirindvajset ali celo oseminštirideset ur položaj detet šp žalost ne j si. niso imeli ti ljudje nobene prilike priti iz voza. da si na-	Naši zastopniki
bavijo hrane ali vsaj vode. • W	•	kateri S., pooblaWenl 1»Wni?i n«"r,W-
]*ri Santa Maria Novella je bilo število teh nesrečne- ,nino za dnevnik "Gia* Narodu". Xaroe-
11 a i i j i , v.li zelo draua, — se Ja>i" v ]ioroei- j žev toliko, da ni bilo ne le dosti postelj na razpolago, tem	fa^c^rt Ma
razine!'« pa s«, -e š«- poostrile vsled dogodkov več da je pošla tudi — slama. Vsled tega je moralo veli-	vsak zastopnik izda potrdilo
rt be italijanskih vt»jakov ter civilnih beguncev iz zase-lene^a ozetnlja velike p»zornosti. Vojaki so izgubili svoja udobna zimska statitivališea ter so vsled tega ]>otreboni i več odej in Volnenega perila kot kedaj prej.
— \fl Tt
zatlnjih treh nieseeev kot je bilo razvidno iz razmer v nc-erili Ixdnieah, ghtle katerih je bil IMeči Križ informiran. V teh bolnicah so bili ranjeni vojaki in rekonvale-nti |H.polnonia brez vsakega volnega spodnjega perila.
-	< *e bi bib» iiM>gtM"e dobiti iz Amerike volno, v štrenah in tkano, ter jo spraviti v delavnice, bi se s tem pre-
krbelo dela za žene vojakov in za pribežnike. S tem hi se pn prečilo ponovitev ob Piave onih dogodkov, ki smo jih lo/ive!i pri Valley Forge ter hi se ob istem času preskr-m*1o dela in zaslužka za tisoče.
T lit 11 tnalo zabave za vojake je t rt1 ha in Rdeči Križ je »toril vse, kar je bilo v njegovi moči. da zgradi prostore za tKl(MH-it< k ter čitalniee, kjer dobivajo lahko ljudje malo znK-ive /;t ča- njih <nlstt»tnosti iz zakopov. Nakupilo se je zaloge v velikanskih množinah ter najelo velika skladišča Rimu. Na|»olju. O eno v i ter PalermiL
V	ent m nw»sei»u je imel Rdeči Križ ."jGiiOO ton skladi-nega prost,»ra v Italiji, a je bil ta prostor skoro vedno
prazen, tak<» hitro so se gibale ]>ošiljatve naprej.
Kotiti«-nzirano mleko se je kupovalo v velikih nmoži-uah t« r obenetn tudi sjiodnje ^rilo za ženske in otroke, — nanin č	srajc, 1:VkM> blanketov. .10.000 volnenih
hlač, <i0,f*X> jopiecv ter nadalje nogavice, termometre ter medicinske potrebščine vsake vrste.
Rdeči Križ je bil tudi v stanu pomagati velikemu številu beguncev, ki so dt*S]>cli v ozadj* umikalne črte v t>b-žab»vanja vrednem stanju.
V	poročilu se glasi nadalje:
—	Delavcem Rdečega Križa ni manjkalo dokazov, kake vrste preiskušnje m čakale ljudi. Neki mlad italjanski < a tnik jt* prišel v urad v Bologni, kateri urad je imel Rdeči Križ skupno s carinskim uradom. On sam je bil prostovoljec* na neki pocitaji, ko je prišel udarec. Povedal je po-
ko teh ubogih spati na kamenitih tleli.
Ceylon pot v tropične kraje
Številnim ljudem anpKškegt plemena j«- i'eylon znana odmor na točka na potovanjih med An '^ijo t«»r izttx'niiiai kolonijami, — se «:ia>i v nekem poročilu. Vendai ]>a j<? na prvem potovanja, ko na pravi otok globok utis novega sve ta, kat»*r»ira vidi tukaj človek te se jra dotakne. Tukaj naleti človel prvi/« na tropične kraje in dejan ^ki meglene tlt»miA!jije nn>ra bit oni. ki ni navdušen vsled vsega kar pomenijo trope.
Kakxne barvp, kakšna prosto^ kakšna iz»>bilica! Domačini nosij« ^ st^vrtj, kjerkoli hodijo, ozračj' zadovoljstva. Oni uživajo vroč ^olnee ter s paro napolnjen zral ter zad«>ste svojim malenkostmi! in priprostim potrebam glede oble ke; hrane in strebe brez neprimer neira napora. Večkrat se prired: ptrtoTanje iz Colombo, kjer se u •4-avljajo parniki. navzgor po gor ssi jr^l^znii-i v Kandv. 5? vijugaste železniške prr>gt» se razkrije očesi prvi prizor na sijajno tropično po j krajino, naravnost pokopano v n-muo zelenje ter kopajoče v s ret lih so!nt"-nili žarkih. Naenkrat \ ozi vlak mimo gosto poraščenih gora in kaka gora se blesti kot v ikri a tu. če je <*iučajno čas cvetja. V bližini tračnic je videti velika
Po t e j cesti se notni k a neprost.t 10 reka tornnopoltih krakov, ki Frank ftkrabe<-.
j zn svoto, katero jt? prcjol In jih rojakom priporočamo.
j San Franrisfo, Cal.: Jnkolt Lovšin. IJenver, Colo.: Ix»nLs Andol.š*'k in
CarVRICMT HAMMSS 4 t»V:f»G. WASH.
Mrs. Mary Logan Tucko.%
hči gen. J. A. Logana.
VodoptT«*
Baltic, .Mich.: ii. 1». Likovleh. Cahimet, MWt. in «k«lic»: M. F.
Kobe. Martin Rade in I'a vel Shalt t
Chishoim, Minn.: Frank Gorie, Jak. 1'etrieh.
Ely. Minn, in okoliea: Ivan OouS«, Jim. J. Peshel, Anton PolJJinec in IxmUr M. Pertisek.
Fveleth, Minn.: Louis Gov2e In JnriJ Ktt».
Ciikbert, Minn, in okolira: L. VeseU liibbiog, Minn.: Iran Pou^e. Virginia. Minn.: Frank Hroratlch. St. IxKjis. Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls Mont.: Math. Vrib. Roundup, Mont.: Temns Panlin. Govauda. N. Y.: Karl Sttrnisa. 1.it tie Falls, N. V.: Frank Gregorka. Barberton. O. in okolica: Math. Krn mar.
Bridgeport. O.: Miehael Ko?evar. folium ood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob FH-bevc. Chas. Karllnger. Frank Meh in Jakob Itesnlk.
I^ormin, O. in okolica: Louis Balant In J. Kumk>.
Niles, O.: Frank Kogovi^k. Voungstou n. O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. .Mi »ley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. iBesemer, Pa.: Loni.<t Hribar. Broughton, Pa. in okolica: Anton Ipavec.
Burdine, Pa. in okolica: J^hn DemSar.
Canonaburg, Pa.: John Koklich. C'onemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid
Itova;.š«'k.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna In Ant. Kozoglor.
j Export, Pa.: Louis Supanči?. Forest City, Pa. Mat. Kamln in Fr. . I^'hen.
j Farell, Pa.: Anton ValentinPW1.
(•reensbiirg. Pa. in okolica: Frank ■ Novak.
{ Hostetter. Pa. in okolica: Frank Jordan.
I Imperial. Pa.: Val. Peternel, box 17'J. i Johnstown. Pa.: Frank Cabrenja in I John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: An; on
l eadville, Colo.: John Qocevar. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, John Osolnik
,Jan?h in V, Kochevar" I Manor, Pa. in okoliea: Fr. Dem^r, SaKda, Colo, in okolica: IxmJi, Moon Run, Pa.: Frank Ma^ek in Fr. Costello.	| PodmilSek.
Somerset, Colo.: Math. Kprnely. | Pittsburgh, Pa. in okolica: U. R. Clinton, Ind.: Laml^rt Ifolskar. Jakobieh, Z. Jakshe, Klarich Mat., I, Indianapolis Ind.: Alois Rutliuan. i Magister.
Aurora, 111.: Jernej H. Verbis.	: Reaing, Pa. in okolica: Fr. Spehar.
Chicago, III.: Jos. HostiO, J»»s. Rlish South Bethlehem. Petina.: Jernej
in Frank Jurjovee.
Joliet, III.: Frank Bambi« h, Frank Ijiurirh in John Zaletel.
Saile. 111.: Matija Kmnp. Livingston, I1L: MiU. Cirar. Mascoutah. III.: Fr. Augusiln. Nocomis, III. iu okolica: Matli. Galshok.
North Chicago, 111. in okolica: Anton K obal in Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield, III.: Marfja Barbori.?. Waukegan, 111. in okolica: Math. Ojrrin In Frank Petkovšok.
Cherokee, Kans.: Frank Re/.i«nik. Franklin. Kans. in okolica: Frank
T<«->kovi«-.
Kansas City. Kans.: Geo. Bajuk in T'eter Sthiieller.
Ringo. Kaas.: Mike Pencil.
KoprivSek.
Steelton, Pa.: Anton Ilren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Sehifrer.
West Newton, Pa.: Josip Jovan. \Vi]lock, Pa.: J. Peternel. Murray, Ctah in okolica: J. Ka3telk\ Black Diamond. Wash.: G. J. p.v renta.
Davis. W. Va. in okilica: Jt.hu Brosieh in John Tavžplj. Brosleh In John TarželJ. Korenchan.
.Milwaukee, Wis.: Andrew Fon in Jo«lp Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton He, John Stampfel in II. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Txra^r in Frank Skok.
Rork Springs. Wyo.: Frank Fortnna,

Kit/miller. Mil. in okolica: Frank A. Ju*tin in Valentin Martina

VA
Važno za vsakega.
KADAR želite ixvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev,
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po hiitvo, trgovino itd.
KADAR želite objaviti krst, ženitve, zalostinko itd.
KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj stvnitcL
KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca,
KADAR želite objaviti društvena nAmanil^
.	, _ . .	. • • u drevesa, kojih veje «e šibijo vsled
v« st ti iiovon>j<-heniu dototu v nekem vlakn na postaji. Ala-	sa(jejeT katere je do-
ti m mu la nikake ohWke za <iete in mlsdi častnik je sle- hmbotna mati narava v takem izo-k« I >vt.j«> srajco, v katero je zavil dete. S seboj pa je pri-;bilju naklonila teran plemena. Tu \-t tlt-l j \ urad tnbido žensko in de<'ka v starosti dese- kaj se pnie vidi banane krožno
tih Itt.
Tako dekliem kot deček sta bila dobro oblečena. Prihajala »ta iz pU iiH-uite družine v Vidmu in sedaj sta se nahajala n tu-dcnidoM'tli'tuitn oretonu materjo in strežnieo v
BftloK&L
Zapustili so Videm nekako ob dveh zjutraj, sredi naj-vi« j p tmeNiijsTe. Hoditi so morali peš ter so bili premočeni do kože. Xaliajali so sredi velike nmoziee vojakov, con-tadinov, mul, vozov, ambulanc — torej sredi armade in province v divjam umikanju. Napravili so dvajset kilomc- j knznjejo « «r«te®a (rmiovia. ka t m v ali do popoldne dotienega dne.	, kaj lahko proizvede to "pod-j
stopili v neki vlak, ki pa je bil uničen od	^^	Velj;j
1	1	— kanska drevesa atoje <rt> vaaki!
ceste. Izrm nat
val«, v
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedin jenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GI*AS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svecu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj U sredstvo n oglaževanje. CENE SO SLEDEČE:
$oao
drovo in drajre v njih naravnem položaju.
Par ur jx»zneje in potnik vidi da letuje ob Kandv eesti. v bli iiui vasi Peradeniva. Tukaj imk u.i razpolago prve detalirane pri-r.ore tropimejn življenja. Velikanski metulji poletavajo leno od eve-ta do cveta, bletttoe se na lik bi se-ron* v sijajnem solne«. Izobilica velikih rdečih trobentic. ki se pri-
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, kise, lota
itd. stane................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane-----------$1.00
tDovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oslasik. Naročilom je poslati vselej tndi denar.
Enkratno iskanje dela stane.............
Enkratna objava ženitne ponudbe, iftlfrirtinke
ali kaj enakega stane.......... ....$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane_____$(50
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoitevajtenaže gealo, dane sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo n dvomljive in s tem w
bombe, ki je zadela en voz ter ubila vse, ki so se nahajali
lo dobiti neki nava-*m bi
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo aH pa laročajo, da ze prepričajo 6e je ogla« v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj * ga ni Posebno velike važnosti je sa vsakega pri naročilih po pošti.

na-(
: "■; v® - © 1 ■ "" -'V v«Vv	■ - -

NAKOJJA. vi. FI:LU. J -
-
Dr. J. V. GRAHEK
edini slovenski zdravnik v Pennsylvania
iS ČE SE UČITELJA
aiovensko godbo na piliaki.
POJASNILO.
Pred 21 meseci, to je v maju
843 E. Ohio St.,
N. S. Pittsburgh, Pa.
1H
S*s lal je vanje).
• en
dt-v ker
UBlf
n
Črne postave so ->» zabele j>l;.ii?i &kozi plinov je.
Naenkrat je pa ia^titil Baker, da *ja j* nekdo zgrabil za rame. }\" je o?r: > s . blisk raj^vetf:! v%o pokrajino in v daljavi jo
/a grmelo.
Poleg »ebe je opazil Baker o*.raz Alice Morton, ki je bil spa-\ neki p iwistlii	— Prvem bii-vku je sleilil drugi, tretji,;
■!\ i r.. «.rm» io j*', -i.t >ta »se tre>la zemlja in nebo. — Ba-pa ai siišal grmenje. w je le pridušeno iepf-ianje ter raz-1 auio b«"»edo:
Henrik, »lajr«- mi moja j«i-ma nazaj: - Najbrže je znorela — je rekel ter se je hotel oprostiti, toda ie rok«* i»o ga dr/*!e kakor klešče.
Ko jt y.i*»rmelo, so s« biii S i!" a t ixi njegovi črni spremljevalci vttarili.
Naprej' Naprej*. -- je- v/kliknil linker. — škoda jc vsake mi-mite. ki je icjnibrte. -- Ta strašen vihar bi lahko vzbudil mrtvcea. —j .Jaz l»oin takoj /a vami.
Zamere i ^ svojim vo lireljem izfjiniii preko ograje.
V vili Oaklea niso na.ibrže se nrkoH praznovali tato žalostnega SfcKeatrovega večera kot je bil oni.
Tu kij po v<v!erji je rekla KUeu, da ji ^e slabo, in da bi šla ra«la spat.
Njena mati ji j» očitala mxvajenost in trmo. Ellio: je pa molčal, ker se je čutil nekoliko prizadetega.
Ker so pričakovali Bak«*ria, co oklenili večerjati namesto ob šest rti šele ob osmih.
Bakerja pa ni bilo.
Ra*«-n gospodarja in gospodinje je bil \ sobi «amo Hemsedal. — K« r *>ta se pa oba zelo kislo držala j«" voftčH kmalo lahko noč ter odšel v svojo aobo.	J
še pred deseto uro so ugasnile v hiši vse htči Hemsedal je sedel v temi pri kaminu in premišljeval svojo usodo.
Krog enajste ure je vstal, vrgel ostanek svoje smodke v ogenj ter stopi lna hodnik. V eeli hiši se ni nič ganilo. — Stopil je na prosto ter šel parkrat krog hiše. In ko se je prepričal, da res ni nikogar, je š»-l na določeno mesto.
Nad zadnjimi vratmi je bila na stebriAču neka streha, ki je segala skoraj do porenjega nadstropja, V prkliču so bile same shrambe, v m* sobe za stanovalce so bile pa v prvem nadstropju.
Hemsedal je pogledal na okno, katerega mu je bila označila Ellen. — Bilo je ravno tako temno kot so bila druga okna.
I*o kratkem premisleku je pobral s tal par kamenčkov ter jih vrgel v šipo.
Km if u.i'ahlo zazvenelo. j.- skril /a vteber, da bi kdo ne opazil, če bi slučajno prišel.
Tedaj i»* pa /a^Ii^i! pri okrni šumenj«". I'*»g!edal je in mi n«-ko b» to stvar. -- Vse spi — j** rekel polslišrK».
— Kj»- Ste?
bih« izgovorjeno tako tiho. da ga j
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav m pa fr ionijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 razrdh zemljevidov,
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO. NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV.
Naročila in den^ir pošljit3 na:
Slo verne Publishing Company!
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
za
Prednost ima Slovenec ali Ceh. litlfi. sta bila po^laiia dva črnca Imel bo učiti približno 20 d > 24 v nišo neke slovenske vdove, pri oseb. Do'.«i lahko delo v premoge-'kn t »n sta bila na stanu dva Slo
ro"\ i h. tovarni ali na že^eantški venea. Črnca sta ukazala roke go-| progi. Ph:ča po dogovoru. Oseba, ri. nakar sta oba boarderja odpe-1 : - /:nr/ua t^ara po^la. se pr- -i, ijaJa pat* sto korakov od hiše in
jima odvzela ^otov denar okrog nakar sta jo odkurila. Enega Iso ujeli ter je še zdaj zaprt, dru-a' '-i ie pa še y.daj na prostem.
ta -e /<takoj na naslov:
Anton Jereb. k fio.v ;>;»1,	Slovan.
12-13—l*
Washington Co.J	pn kro;ieo vorif.a ^ ^J
Iščem svojega brata JANEZA j MIHELIC. Pred desetimi leti ise je nahajal v l^tsburghu. i'J • | Od tamkaj je šei v S. Cliieag 111. Domu je iz fare Dra^at-u-. na Kranj&keai. Pro-rim een.i-ii«-rojake, ee kdo ve za njegov u:. slov. naj mi ga javi, ali laj ^ pa sajn oglasi, ker mu i.naii! ?.•: poiročati dosti ažne stvari. — Peter Miheluh, T»12S Natrona Alley, Pittsbureh, Pa.
(.12-14—2)
jaz najel ona uva črnca to de , j:—7 lo .laz rečem, da jo to laž in oni. Zo!a
Pozor rojaki v ujetništvu! Rad1
i.: iM"! . za svojega svakfi AN-j ki to trosi :ned rojaki., ni vreden. T'»NA K ALi.'1C in • IVANAjda mu pljunete v zobe. Dotično ; si.oSAR. Oha sta doma : Lip * |	Primorskem, fara šaue.
Zdaj - nahajata n^k.je v ruskem :.!i italjaiiškem ujetni-
v te
izp - ;
''t1 kdo kaj ve, naj mi po-•'<>'.'!, 'a kar bom hvaležen, ali n-.j s.- pa sama oglasita. Joseph Ud o v te h. Anderson Store.
Kiiizua. Pa. U 13—2.
S. Amerika.

Rad bi izvedel v.a naslorv svojegii i »rata JOSIPA ZADNIKAK doma iz Novi vasi št. H pri Kranju. Preje je bival v Clintonu ' Ind.. potem pa se je preselil ae-' kam v državo Illinois. Prosim
t
.•enjene rojake, če kdo ve z f Jij«.-gov naslov, da ya mi na^'.na-; ni, ali naj se pa sam oglasi. —' l.avs-renee Zadnikar,	72;i..
Gilbert, Minn.	(9-15—2*1
bi izveil« i z;! ir^'j. striei' AKTI NA PAVLIN Pred kakimi petimi loti j-,* i«il v Cieve-!;fidp. '»hiu. in ]K.te:.i nji j" zadnjikrat pi>ai iz Tunesn-a, N. V i*rosim. ako kateri eeitj -nih 10-jak.'v ve, kje ne r.ahaja. da mi sporoči, lau bom ze!o m v aležen pa naj se Fiii sam oglasi. — John Povlin. Iio\ 132, ('»»alton. Okla.	(9-12—2^
ujel ni ki ! Kl. <1 M iz-■ eitel za svojega brata FRAN-t A 1'AŠKU. doitia pri Novc:n .mM i na Dolenjsk-m. Prosim eu.i« p-.1 rojake \ ruskem ujetništva. ■'*<■ kdo v.-, da mi poro • a. ;i 1 i >taj se pa sam oglasi. — •Iu^epii kašelj, 121 Banner way, I'-ttsbiirsi!. TJa.. 1 . S. America 11-13—2 *
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BOREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ičiti naseljence in jim pomaga •Jploatii nasveti, pojasnila in po :qo<; zastonj. V vseh jezikih. Po jatnila. kako postati državljan ii o državljanskih pravicah
Pridite ali pišite! Newyorfki urad: 230 Fifth Av*
Urad v Buffalo : 704 D. S. Mor«ran Building.
žensko, katera se vmešava laži. je j »a najbolje, da vsak ii iz kampe. ako h.vo.	nje-
hoyo iiiie čisto c>sta!o.
To naj zadostuje, ker oni, kat^-l rim j« znana ta laž, l>o«in ž«- znal:.i kattre os. mislim in drugim-ju' itak Tne osebm^ti uls., nir- ma'\ J-.e Si;-.
1112 ^	Mohriand, I*tah.
iVzor. rojaki \ ujeuiištvu! liadl I-i izvedel za naslov svojega! brata ANTONA UAŠPKRL1\\| doiua i7 Šenčurja pri Kranju.I N' maju lanskega le.a sem pre ' jel od njega zadnje pismo. Takrat je bil ranjen v roko in se nahajal v bolnišnici v Ljubljani; poroJal mi je, da v kratkem •ne nazaj na fronto. <!'e je k<> mu ka;j znano •• njem. naj mi poroča, za kar mu bom lnale-žen, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Gašperlin. ltlSH K :i2. St. Lorain. Ohio, 1*. S. America.
<11-13-21
nt?Iočil
v
T< H.
pr,
n». u
•komaj sli
<M
•m>edal je stopil i/a M«-hr*. ler \"prašjii; Ali me lahko razumete, gospodična?
7. Ii >" mi. da va> bom !.ink«» razumela. — T>*la pn>Cun vas, ne »rite tako glasu. Clovt.k ne ve. če j> v:iren. — Prav labko na-do sliši.
Ili-msedal je te \h -»ede Im/Ij uganil k«>t i^a stLšal.
Počakajte, gospotlična -—-jaz bom prišel bližje. '/.wan j»- /aCel plezati |>o .steoru ter srečno splezal na streho. — >tnho pa no » kiwi je bilo skoraj dva jai<la pizdalje.
Kje st»— se je oglasilo iz teme.	j
Tukai, gONpOiličua. — Poskušal b<»m priti do podstavka pri|
boste padli, Mr. Hemsedal.
oknu. Tam s< bov*: la/je razumela.
- Za božjo voljo, glejte, da n» Streha j«1 strma.
—	- Ne bojte se, gospodična.
Moj Bog, kaj bo, če naju kdo opazi.
Ppam, da ni nikogar. - - Če naju pa kulo opazi, sva izgub-Ijei^a. —	I
Iz teme je zaslišal ihteuje, ki je bilo eisto podobno ihte>nju preplašenega otroka.
Za\ihtel se je k oknu in splezal v sobo.
~ Toj Bi'g, moj Bog. ne, ne'. — Tega ni«e prav .storili. .Mr. I)em*«edal — Tega bi ne smeli storiti1
Ali ho ete, da zopet grem? — je vprašaj popoiaoma mirno.
Ne jh n«- smete. — Moj	tako sem sama. tako strašno
sa uui,
—	Dovolite, go.ijKKiičnH, da vam povem....
Ali je bila utrujenost, ali je bil strah, alt ljubezen--uln>ga
«intliea »e je opotekla iti bi ona ah nil a na th . V-o bi > ne !>ii v jel v svoje naročje.
Nobeue besede ni rekla, samo globoko je ^opla ter trepetala po vsem teleau.
Bila ji' v sauii nočni srajci, ai II(»msedaiU jc zdelo, da bi bil do. volj močan ponesli to sladko bnmie ?ut kc»nee »v»-t«.
Najprej jrf je hotel položiti na zofo. to.1* bal se j*', da bo ob prvi njegovi kreinji odprla i ter napravila konee temu iK'b^iskemu /utku. — V t«mi jf razločil njeu beli obraz, tako lep in krasen, ka-koruega še nt videl v tvojem življenju.
Nehote *e je *klonil k nji ter jo poljubil na čeio.
In tedaj je odprla svoje velrke oči ter ne mo nasmehnila.
Trenutek pozneje je pa prišla popolnoma k zavesti, iztrgala se mu je iz objema ter stopila v kot sobe.
—» Mr. Ilomsedal, za božjo voljo! — je zajecala.
—	Ne bojte se me, gospodičua, — jaz grem. — Videl sem vas kc» fcte omedleli in	tega vas ni*em moge4 pustni.
Obrnil se je k oknu.
—	Ne tukaj skozi' — Ne tukaj -»kozi! — je vzkliknila ter ga prijela za obe roki.
Spogledali sta se in molčala. «
Hemsedal j«- držal v njeni roki njeno dojxieo, tlrugo se je pa zgrabil za »ree. misleč, da mu bo počilo.
Povedal bi ji rad nekaj nebeško	m^kaj tolažHoega in do-
hregm, toda bes»ste mu niso file i* u.«t.
laprfjfovoril je samo besedo:'
—	"KUeu"!
Ona se je pa vricla k njemu iu trenutek pozneje je začutil njene vroč« astnice na svojih.
Takoj zatem ae mu je pa zopet iztrgala, selila* ji* v naslanja m pokrila obraz z rokama.
—	Ellen, moja mora biti. ali pa nikogr-r. — Iu dobil te bom, tudi Če tvegam »roje življenje. — Poskušal sem zatreti strast v svoji di«U, toda us- da ho^la in napravila drngače. — Ellen, ali mi ne bo4 niče»«r rekU!
saJ št- ne vem vašega imena — je odvrnila ter ?a pri je i« za
Ka«lur je	ilni^fvo namenjeno kupiti bandero, za si a v o, regal je,
tlbene ia^truaiente, kaiv> itd., ali pu ka«lar iH.»treliu.»ete ure, verižice, priveske, •<:>rjute Ud., ne ]i«i|»itf* prej nikjer, da tudi nas za oene vprašate 1'prafianje vas s'.aue le j«n si bodete prihranili dobi rjo.
Cenike vef vrst poSUjamo brezplačno. JM^lte pfi-i.
IVAN PAJK & CO.t
126 Chestnut Street.
Conemaugli, Pa.
Dr. Koler
SIOVKNSKI 7DRAVNIK
838 Peon Ave.. PituUrirb. Pa
Dr. KoI«r ]« na] atarejii slovanaki zdravnik, ftpeolja
Ust v nttsburahu, kt Ima 28-letoc prakao t sdravlj«-nju Tub moAklli bnl«al.
Zastrupil en>
krvi sdravl m fta •ovmo it'l, ki gA Je lxumel dr. prof -Crlich. če Imate mozolja ali mehur-ke po telesu, v frlu, Izpadanj« las, c-letlne v kosteh, pridite ta IzdetU am bom kri. X* čakajte, ker Ca bo-i*en se naleze.
Vee moSke bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da am prenehnjo zdravje, ne čakajte. emve£ pridite Ic jaz vam a* boa
0	pet povrnlL
Hydrocele ali rodno kilo ozdravim $0 urah ln sicer bres operacij«. Bolezt.1 mehurja, ki povzročijo bo-
efluo v krilu in hrbtu ln včasih tudi jrl puSCanja vod«, otdravim s »oto-o«tjo.
ftsvmatlzem, trganj«, borilna, «-:ekI'.M, srbečico, ikrofl« in Srug« <ožre bolezni, ki nastanejo vsled n«-•iste krvi ozdravim v kratkem Času
1	nI putrebno IeiatL
Uredit« ure: vsakdan od V. ar« *J»-raj qu t. zvečer; v petkih on I. sju-n\\ do S. popoldne; ob nedeljah od 9. < jutra J do 2. popoldne. H poito n« delam. — Pridite oseka«. - Ne pozabite lm« ln it«vilku! gdrnvim eamo modk« o«eb«.
; Rojake v ruskem ujetništvu pro-' <»;m, ve k<lo kaj ve o mojem bratu .TAXEZU STRA^SKR. tlonia i/ Seia št. f>2 pri Breii '•ft!;. I'jet je bil na in^ki fronti, zato upam, da bo kdo izmed ro-jakov-ujetaiikov kaj znal o njem. Ako sam bere ta oglas, 3iaj se mi pa oclasi. — Mi-h. An-ilionia Filipeie, 2226 S. 10. St., Omaha, Nebr. 1". S. Ameriea. 9-12—2}
m izvede-ii /.a bratrauea FK. •fAXK<»VU', doma iz vasi Drama, fara št. .1»mej, DoUsijsko.
Ameriki se lutiiaja nad štii*i leta in navadno se j«, nahajal po premotrokopih. <.'e kdo izmed rojakov ve /a njega, ali «%e sam rita, naj se oglasi na naslov: .Mary Kiobuear, h*l'A Indiarta Ave.. Siieltoysau, Wis. — Moj mo/ oi pa rad izvedel za .h >/.K '•J*A KPN\", doma iz vasi Rado Ije. fara Smarjeto, Dole-ijsko ^ k npa.j s\ a prišla i/ stare^r kraja pred 7. lati. Pr^l leti je nahajal v Oleveiandu. Ohio in delal na z.ebv.uiški pr«gi. kdo ve za njegov naslov, naj m 2a javi, ali če sam čita, naj ni piše. -- John Ko< ian. 10lit In diaiia Ave, Sheboygan, Wis.
(0-12—2}

SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne požiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
NAZNANILO.
r
CENIK KNJIG

Cenjenim rojakom v Chicago in sploh, v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai Eaatopnik
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt SU	New York, N. Y
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 _ Besens Mary Miaa
No. 3300S2 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643
Dolar Valentin No. 330086
Grgurič Blaž No. 260573
Gubert Giuseppe
No. 323065 Ka šteli c John
No. 44708 Kovač Frank No. 260641 Lenaršič Josip
No. 44555 Merkun Anton
No. 331355 Mikolich John
No. 323252 Oswald Joe
No. 260621 Pintar No. 330843
Samide Frank
No. 330721 Sinčič John
No. 330762 Spaniček Rozi No. 328894 fitarčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charle« No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741
POt'CXF aN-IICE :	/o ijeiije na avstrijskem dvoru
Alaiov neuiSko-aiiirl. fo'miiC- rezan —.50 a,i timrl tv>arjeviča Rmlolfa
i
Dumami »lia^.Tiik v
jezika, rezan H;!ri raetinar (uemsko-an^l.>
vezan Poljedelstvo
Popolni natik o čebelarstvu, rez. Sadjereja v po^ovorh Sci'iuipffov n»«in>ko-«lor. slovar
RAZGLEDNICE:
hoaiskem
—.«0
XewyorSke, Itožične. volikonoenp
—.r»n	in !iov<»leine k<>nia<l ih> —< i ura t
fl.lK*	Album mosta Vnrk s kra«-
—.25	ltlmi slikami ri-^r,
ZK\ILJEV11>I:
Z ARWNE IN RAZNE DRUGE j -
KNJIGE:
Rij-noti zetu Doli z oroijem Mt >ija 2 zv ezka Ho«! Robom SI. Večerni«* IJ«»»rrežlia holuikom Sfx-ijalim demokracija ter ;Trtua aS in trtoreja fiutia žh-lnon-ja
—..to —^0 —.80
AvstnvItalijanska vojna njapa Avstro-ogrski. veliki vi-7-m Celi svet mali Celi svet veliki I Evrope verjiu —-50 Vojna stenska uiapa —.10 Vojui atlas
^-•S0 Zemijerfdl: Ala., Ariz., Coin.,
—-50! Cat. itd. po Veliki *k>veu«ko-nru;le3ii tolmaC $2.00	. „ ^ . „
_jjq Združenih držav malt
Vojna na Balkanu 13 zrez. —L50 z,iru^taih držav veliki ZfMdoviua c. kr. klinika št. 17	Združenih držav stenska mapa,
s slikami	f—JSO na dnigi strani pa celi svet $3.00
Optste: Naročilom Je ptOdRU denarno vrednost, bodisi v gotovini,
Poitnina j« pri vseh cenah Se vraCu-
Mr. Janko FMks^
ki je pooblaščen sprejemati naročnino zrn "Glas Naroda" ln iadajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naij rojaki naseljeni fa je povsod dobro poxnan. Upati je da ma bodo Hi rojaki v vadi od nk na roko, posebno Be, ker ins»
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
•	• •	«r; ; ^
DELO OKUSNO.
•	• •	1 T IZVRŠUJE PREVODE V
' DRUGE JEZIKE. « • •
UNUSKO ORGANIZIRANA.
•	♦ « '. ^ , POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Sknmiic PubSisbmg CoM
82 Corttaadž St., New York, H. 7.

.