DREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in d razni ko v. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : '• NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K. 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36" . : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* / ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrsticn 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. .......... Reklamacije lista so poštnine proste. 'f...... Štev. 318. V Ljubljani, v petek dne 28. junija 1912. Leto II. || Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina Za avstro ogrske kraje: celoletna.......................... K 21-60 polletna.............. » 108° četrtletna ...........................»540 mesečna ..................... . » 180 Za Nemčijo: celoletna ........... K 26 40 polletna » 1320 četrtletna ........... „660 mesečna.............................. »220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kroa io fcicef s pcšiitenjem nc s ati po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-nišjvo ,, Zarje* v Ljubljani. Ogrske počitnice. Včeraj se je ogrski državni zbor odgodil. Snide se zopet dne 17. septembra. Časa za počitek ima torej dovolj. Tisza in njegov mameluki si lahko oddahnejo in policija tudi. Ogrskii državni zbor! Od nekdaj je znal ta parlament, ki nima prav nič opraviti z modernim parlamentarizmom, igrati veliko komedijo in povzročati, da se je o njem govorilo in pisalo kakor o kakšnem starem, velikem, v zgodovini človeštva odločujočem parlamentu. Nikogar ni zastopal ta parlament izvzemši par tistih deloma bogatih, deloma hohštaplerskih družin, ki so imele svoje člane v poslanski in v magnatski zbornici, Ali napihovati se je znal, kakor da je v njem središče sveta, okrog katerega se suče usoda vsega človeškega rodu. In z bombastičnimi frazami, s šmokovskimi deklamacijami je znal pri nezadostno poučenih ljudeh zlasti v tujini zbujati mnenje o čudežnih političnih lastnostih, o izredni naprednosti. o vzorni značajnosti. ki je baje v njem doma. Tudi za duševno življenje velja zakon teže; gibčnost človeškega mišljenja ni prevelika in mnenje, ki se ysadi v glave izgine precej težko iz narodnih lobanj. Nazori., ki so se Do svetu gojili o »Madjarih«, so se porodili večinoma v preteklosti, pa so ostali v možganih, dasi niso bili takrat popolnoma pravilni, l|||, pastali in dasi se je izza tistih časov to-fP&premenilo. da je že davno laž. kar je ' bila nekdaj resnica. Ves svet je bil nekdaj poln lepe poetične bajke o »vitežkein in svobodoljubnem madjar-skem narodu.« Deloma je spisala to bajko starejša zgodvina z vsakovrstnimi boji. revolta-mi in revolucijami; največ pa je storilo leto 1S48.. ko so se Madjari navidezno bojevali za svobodo. Navidezno — to je treba povdarjati; zakaj v resnici je bilo marsikaj drugače nego pripoveduje pristranska zgodvina. Cilji revolucije leta 1848. so imeli neizrecno malo stika s svobodo; madjarski fevdalizem se je bpjeval za neodvisnost od krone, toda ne zato, da bi Priboril svobodo ogrskemu prebivalstvu ali pa vsaj madjarskemu narodu, ampak le zato. da bi zavaroval sebi neomejeno politično in gospodarsko izkoriščanje na Ogrskem, da bi utrdil svojo brezobzirno vlado. Ali če je bilo v tistih bojih vsaj nekaj siin- EMILE ZOLA: Rim. (Dalje.) Odtod' se vzpenja cesta do Castel Clan-dolfo, ki čepi kakor bel ptič na svoji skali med Jezerom in morjem in ga hladi prijetna sapa vedno, celo ob najbolj vročih poletnih urah. Nekdaj je bil glasovit zaradi papeževe vile, v kateri je Pij IX. rad prebival dneve brez dneva, kjer pa se Lev XIII. nikoli ni prikazal. Potem se spušča cesta zopet navzdol in zopet začenjajo gradili; glasovito je to drevje zaradi svoje sune Velikosti; v dveh vrstah stoje dvesto- in tnsto-letni velikani s svojimi zvitimi udi. Naposled se pride v Albano, v malo mesto, ki ni tako snažno in tako modernizirano kakor Frascati, zemeljski kotiček, ki si je ohranil še nekaj duha svo-iega nekdanjega divjega značaja. Potem pride Se Arricia s palačo Chigi, z gozdnatimi griči in 2 mostovi, ki se razpenjajo čez senčnate prepade, potem Genzano, potem Nemi, drugo bolj °samIjeno in divje od drugega, oboje izgubljeno Pod pečinami in drevjem. Oj. Nemi! Kakšne neizbrisne spomine si je pierre ohranil! To Nemi na bregu svojega je-2era, to iz daljave neizrecno dražestno in oča-ruioČe Nemi ki kliče stare legende in iz zelenja skrivnostnih’ voda se dvigajoča mesta Vil v spomin! Ali kadar pride človek naposled sem, Se mu pokaže gnusno nesnažno, propada povsod, in Orsinijev stolp se dviga nad njim ka-hudoben duh iz starih časov, kakor da va-divje šege, silne strasti in sunke z nožem. 0(1tod je bil tudi oni Santobono. čigar brat je ?]oril ,j, ki je bil sam videti, kakor da gori v Plamen morilca. Njegove zločinske oči so H svetile kakor živa žerjavica. In jezero — ^roglo kakor v to žrelo, v to skledo padla m 8-ftsla luna. Ta skleda je videti še globokejša patične romantike, je moralo vse, kar je pozneje uganjala madjarska oligarhija, odbijati vsakega demokratičnega človeka. Tudi pozneje. v ustavni dobi. so se venomer nadaljevali boji visoke in male aristokracije s krono. Cilj pa je bil vedno enaks vedno je šlo za neomejeno moč klike. Celo fraza o madjarstvu je bila zlagana, in zlagano je bilo geslo, da gre za madjarski narod. Zakaj v javnem življenju sploh ni bilo tega naroda in ga pravzaprav še danes ni. Politično je madjarski narod enako brezpraven kakor vsi na Ogrskem živeči narodi. in gospodarsko je enako izkoriščan kakor njegovi sosedi. Brez pooblastila, samozvana govori tolpa bečarjev v njegovem imenu. ker je naiodni plašč še vedno dobra dra-mrih in tesnstts odej® z® ipsako zatiranje in izkoriščanje. Kar je v politiki one gentryje res madjarskega, ni narodno v etičnem zmislu; da zatira vladajoča klika s posebno vnemo jezik. šolstvo jn kulturo nemadjarskih narodov, izvira iz špekulacije, zakaj čredo, ki je zbrana v enem hlevu, je lože striči in skubsti, kakor po raznih pašnikih razkropljena jata. Razun-tega pa je še vsak tiran vsiljeval vse svoje šege vsem ljudem, ki jih je mogel doseči. V starem kolobarju se suče madjarska ofici-elna politika še vedno. Vladajoča stranka se lahko imenuje kakorkoli se hoče; njeno stremljenje gre vedno na dve strani; Neodvisnost od krone in privilegij absolutnega izkoriščanja. Včasih pa postane eno stremljenje nevarno drugemu. Dostikrat se je že v zgodovini ponovila znana igra; Kadar postane plemiška revolta nevarna najvišjim krogom, si izkušajo pomagati s tem. da pokličejo ljudstvo na pomoč. To se je zgodilo tudi na Ogrskem. In ko je nastalo vprašanje, ali naj se vladajoča klika s primernim rabatom pobota z dvorom, ali pa nai odpre vrata zakonodajstva svojemu ljudstvu. ni premišljala bečarska drhal niti treno-tek. Napravila je z »Dunajem« kompromis in dosegla, da so ostali ključi parlamenta v njenih rokah. Brambna reforma ni bila za madjarske mogotce nič druzega kakor sejmarsko sredstvo. Nikdar ji ni bilo na tem ležeče, da bi obvarovala ljudstvo prevelikih bremen. Le zftto Se prej ni dovolila, ker je pričakovala izdatno odškodnino za svojo pritrditev. Kupčija je bila težavna in se ni posrečila niti grofu Khuenu. Krona ni hotela plačati zahtevane cene in zopet je nastala nevarnost, da se pokličejo brezpravne množice na pomoč. Nastalo je vprašanje; Brambna reforma ali volilna reforma? Tedaj je stopil Tisza na plan: Vse, le splošne in enake volilne pravice ne! Na Dunaju so hvalili Tiszo kot patriota, kot lojalnega moža. Nikdar niso bile vrhovnemu bečaru take misli v glavi. Poteptal je zakon, raztrgal je poslovnik, oskrunil je parlament, pri-sleparil je glasovanje — ali nič ne iz ljubezni do brambne reforme, iz lojalnosti, iz monarhistične vdanosti, temveč vse le iz sovraštva do splošne volilne pravice. Brambna reforma je koncesija, splošna in enaka volilna pravica je poraz. Tisza je s svojim zločinskim barbarizmom še enkrat rešil privilegij vladajoče klike. In zdaj je prepričan, da gre lahko mirno na počitnice. Kadar se parlament zopet snide, mu morda ne bo nič na tem ležeče, da bi ostal še predsednik državnega zbora. To je bila zanj le epizoda, ob kateri je pokazal, da je Lukacs in vsak drugi le peto kolo, kadar sede sam, on, Štefan Tisza, in ožja kakor ona albanskega jezera in je obrasla s čudovito močnim in gostim drevjem. Pinije, brestje in vrbovje prepleta svoje veje in se razteza do brega kakor zelena reka. Ta strašna plodovitost prihaja od večnega vodnega para, ki se neprenehoma razvija pod ognjevitim vplivom solnca, v tej dolbini se nabirajo solnčni žarki kakor v plavžu. Ta vlaga je vroča in težka; drevoredi po bližnjih vrtovih se pokrivajo z zelenim mahom in goste megle napolnjujejo zjutraj ogromno votlino z belim parom kakor z dimom čarovniškega mleka, v katerem je silna hudobna moč. Pierre se je dobro spominjal na svoj neugodni občutek vpričo tega jezera, v katerem so se sredi čudežne okolice skrivale stare grozote in v katerem je navidezno spala skrivnostna vera z gnusnimi šegami. Videl ga je ob večernem mraku v senci njegovega gozdnega pasu, enak je bil motni strahovito negibčni kovinski plošči, in ta čista ali globoka voda, ta samotna voda, na kateri ni bilo videti nobenega čolna, ta mrtva, vzvišena, grobnici podobna voda je zapustila v njem nepopisno žalost, tako otožnost, da bi umrl. Bil je obup velike, osamljene pohote, kadar se zemlja in voda od neme bolečine kali napenjata v vznemirljivi plodovi-tosti. Oj, ti temni, pogrezajoči se bregovi, to mračno, črno jezero, ki počiva tu na dnu! Orof Prada se je začel smejati temu vtisku. »Da, da, res je; nemijsko jezero ni vsak dan veselo. Videl sem ga, ko je bilo oblačno, bilo je svinčene barve, in močni solnčni žarki ga niso ogreli, dasi so sijali nanj. Kar se tiče mene, vem, da bi poginil od dolgega časa, če bi moral živeti ob tej goli vodi. Ali všeč je pesnikom in romantičnim ženam, takim, ki obožavajo veliko, strastno ljubezen s tragičnim zaključkom.« Ko sta potem vstala, da bi popila kavo na terasi, je krenil razgovor na drugo pot. na voz. Njegovi cilji so višji kakor predsedniški stol v poslanski zbornici. Lukacs je bil pripravljen skleniti z opozicijo kompromis za volilno reformo, nečeden kompromis, ali vendar kompromis. Tisza ne mara nobene sprave, ker ne mara demokratične volilne pravice. In njegovo hrepenenje drži tja, kjer misli, da bo z odločilnim uspehom lahko preprečil ljudstvu vstop v parlament. V zasedanju, ki se je včeraj zaključilo, je Tisza zmagal. Z bečarskimi, z gnusnimi, z zločinskimi sredstvi — ali zmagal je. Toda to je . bilo mogoče v parlamentu, čigar ogrodje je krivičen privilegij, v parlamentu, ki je zgrajen s podkupovanjem, z nasilstvom in z vsakovrstno korupcijo. Od tega parlamenta pač ne pričakuje ljudstvo na Ogrskem ozdravljenja. Zanašati se sme le na svojo moč, in nanjo se zanaša. Kadar pa stopi ljudstvo s popolno zavestjo svoje sile na noge, bo tudi železni Tisza le krhko steklo. Na čelu ljudstva, ki bo zmagalo tudi na Ogrskem, ljudstva, ki ne pozna počitnic, kadar so bečarski mogotci v letoviščih in igralnicah, pa koraka socialna demokracija z zastavo boja in zmage. Volilna borba v Rusiji. Na jesen poteče zakonodajna doba tretje dume in priprave za nove volitve so že v polnem teku. Vlada in politične stranke razvijajo vse svoje sile. Vladni krogi se trudijo na vso moč, da bi prišli v četrto dumo prav tako pokorni in poslušni poslanci, kakor so bili v tretji dumi. Gubernatorjem je razposlana okrožnica z ukazom, da naženo k volilnim žarom vse ljudi, ki so kakorsibodi odvisni od samodržavja in birokracije. Sveti sinod zabičava duhoven-stvu, da v pridigah agitira za vladne stranke. Politične stranke so se čisto jasno razločile na tri tabore. Črnosotensko desnico tvori »Zveza resničnih ljudskih ljudi«, nacionalisti in oktobristi. Vse te stranke so sklenile za vse volilne okraje kartel in postavljajo povsodi skupne kandidate. Vsa Rusija je polna njihovih hrupnih shodov in kričave agitacije. Poslanci »Zveze« in nacionalisti se v tretji dumi niso v ničemur ločili, ne po programu, ne po svojem delu. »Nacionalisti« je pravzaprav le lokalno ime za »resnično ruske ljudi« v zapadni Rusiji. Po socialnem značaju so v teh strankah zastopani večinoma veleposestniki, pristaši robote, in višja duhovščina, ki ovladujejo deželo s svojimi nezmernimi posestvi in ogromnim bogastvom. Njih program je nazadnjaški do kosti: Samodržavje, pravoslavje in narodnost — po naše bi rekli: vse za vero, dom, cesarja! Samodržavje, to se pravi po domače: preganjanje vsega ljudskega gibanja, ovladovanje neizobraženih kmečkih mas s pomočjo bajonetov in policije. V tretji dumi so si ti črnosotenci trudili na vso moč, da bi onemogočili parlamentarno vlado in izpremenili dumo v birokraški departement. Njih trud ni ostal brez uspeha. V četrto dumo gredo ti ljudje z enakimi nameni. Pravoslavje — sveta vera — je poleg bajonetov najizdatnejše orožje v boju zoper revolucijo. Pravoslavna duhovščina se hoče polastiti šole, da bi s tem večjim uspehom vzgajala ljudstvo v strahu božjem, v ljubezni do carja in cerkve in v pokorščini napram oblastem. Pravoslavje naj zaduši vsako svobodno mišljenje in naj v carjevih podložnikih zbudi ljubezen do domovine. »Nocoj je sprejem pri knezu Buongiovan-niju; ali ga mislite obiskati?« je vprašal grof. »Za tujca bo zanimivo, pa bi Vam svetoval, da ne zamudite prilike.« »Da, vabilo imam«, |e odgovori! Pierre. »Prijatelj, gospod Narcisse Habert, atašč pri našem poslanstvu, mi ga je pribavil in me ima uvesti.« Resnično, tistega večera je imela biti v palači Buongiovanni na korzu slavnost, paradni sprejem, kakršni se odigravajo le po dvakrat ali trikrat tekom zime. Pravili so, da prekosi nocojšnji večer vse dosedanje, kar se tiče sijaja, ker bo prirejen v proslavo zaroke Celije, male princesinje. Knez je nenadoma, ko je bil oklofutal hčer in se sam izpostavil nevarnosti, da ga zadene kap vsled strašnega napada jeze, vpričo mirne in blage trme mladega dekleta odnehal. Privolil je njeni poroki s poročnikom Atti-lijem, sinom ministra Sacca, in po vseh rimskih salonih, v beli in v črni družbi, je bilo vsled tega vse navskriž in narobe. Grof Prada se je zopet razveselil. »Oh, zagotavljam Vam, da doživite krasno igro! Vzhičen sem zaradi svojega dobrega bratranca Attilija; zakaj v resnici je jako pošten in dražesten fant. Za nič na svetu ne zamudim vstopa svojega ljubega strica Sacca, ki je končno snel listnico poljedelskega ministrstva s Aljubce, v antično palačo Buongiovanni. To bo resnično izreden in krasen pogled . . . Moj oče, ki smatra vse z resne plati, mi je pravil, da zaradi tega vso noč ni zatisnil očesa.« Obmolknil je, ali takoj je zopet nadaljeval: »Čujte, pol treh je že; pred peto ne dobite nobenega vlaka več. Veste li. kaj bi morali storiti? Z menoj se vrnite z vozom.« Ali Pierre se je branil. »Ne, ne! Prav lepo se Vam zahvaljujem, ali kositi tnoram s svojim prijateljem Narcissom, Narodnost, to je preganjanje Židov, ki jih treba uničiti in pokončati s krvavimi pogromi. S svojim antisemitizmom izvajajo črnosotenci dobesedno izrek vsegamogočnega ministra Plehveja, ki je dejal: »Zidom onemogočimo življenje v Rusiji; polovico jih izselimo v Ameriko, en del jih pogine od gladu, a drugi del jih pobijemo.« Poleg preganjanja Židov se skriva za narodnostjo preganjanje Fincev, Poljakov, Ukrajincev, Armencev itd. Ruski nacionalizem skuša uničiti vse te narodnosti in razdejati njih kulturo. Desnica je v tretji dumi diktirala vladi svoje zahteve in carska vlada jih je slepo izvrševala. Zahtevali so, da se po ruskih selih naselijo premožni kmetje — opora prestola, ne da bi izgubili posestniki ped zemlje, ne da bi odstopili eno samo deblo svojih gozdov. Vlada je brutalno razrušila rusko »obščino« — delež kmetov je postal plen bogatih vaških špekulantov. Plemska zveza je zahtevala od vlade, da pošlje v revolucionarne ruske vasi, nad kmete-puntarje rablja z vešali, da ustanovi vojna sodišča, ki obešajo brez posebne procedure — carjeva vlada je ugodila plemeniti želji, saj se ruski carji odnekdaj proglašajo za prve plemenitaše v državi. Upanja na zmago imajo črnosotenci mnogo — zanje je skovana volilna reforma, ki je demokratičnim ljudskim masam ugrabila vpliv na sestavo dume in ki je posadila v tretjo dumo 140 resnično ruskih ljudi, dočim jih je v drugi dumi bilo le 7. Oktobristi se od črnosotencev prav malo razlikujejo. Prišteva se jim ruska industrijska buržvazija in velik del veletrškega meščanstva. Do revolucije in še na začetku revolucije so mislili na ustavo; ali ko se je proletariat in demokracija po porušenju samodržavja lotil buržvazije, ko so si revolucionarni kmetje in delavci vzeli koalicijsko svobodo in politične pravice, so kmalu izginile konstitucionalne muhe iz glav velike ruske buržvazije in preplašeno se je zatekla v naročje omajanega samodržavja proseč za pomoč bajonetov. Delovanje oktobristov v dumi je krvava osveta nad revolucijo, je dolga veriga reakcionarnih dejanj. Nobena stranka v evropskih parlamentih ne pozna tako dobro klečeplazenja pred vlado kakor oktobristi. Dasi po številu zelo močni — } imeli so v dumi 124 poslancev — so izročali vladi eno parlamentarno pravico za drugo; s pomočjo črnosotencev so izpremenili dumo v vladen departement in so na vsak vladni naklep uslužno pritisnili svoj pečat. Volilni red in vladna naklonjenost jim zagotavljata tudi v Četrti dumi vodilno vlogo. Liberalni tabor v ruski dumi zastopajo v glavnem kadeti (po začetnicah k. d. = kon-stitucionalni demokratje). Takozvana napredna stranka, ki se je baš v tem volilnem gibanju začela organizirati, je sestavljena iz liberalcev, ki so zapustili kadete, ker so jim preveč radikalni in ker imajo na grbi nekaj revolucionarnih grehov, zlasti po razpustu prve dume, ko so izdali znani viborški manifest. Kadeti so stranka liberalnega meščanstva in inteligence. Absolutistična birokracija brez kontrole je zagrešila mukdensko in čušimsko katastrofo in pognala velik del buržvazije v opozicijo. Kadeti so dosledni konstitucionalisti, ampak ogromno zaostajajo za francosko buržva-zijo ob veliki revoluciji v boju s starim sistemom: prekrepak proletariat je ruski opozicio- pa ne smem zakasniti.« »Ej, saj ne zakasnite, nasprotno! Ob treh se odpeljeva in pred peto bova v Rimu . . . lira-žestnejše vožnje m r »omrakv, in obljnbujem Vam prekrasen solnčni zahod,« To je bilo tako priporočljivo, da je duhovnik, ki ga je toliko ljubeznivosti in dobre volje popolnoma pridobilo, moral sprejeti. Preživela sta torej jako ugodno uro v razgovoru o Rimu, o Italiji in o Franciji. Za trenotek sta se še enkrat povzpela do Frascatija, kjer je hotel grof govoriti še z nekim podjetnikom, in ko je ura bila tri, sta se odpeljala, gugajoča se na mehkih blazinah viktorije. Konja sta šla v lahkem diru. Resnično, ta povratek v Rim skozi neskončno golo Kampanjo, pod širnim jasnim nebom ob čudežnem večeru, najlepšem vseh jesenskih večerov, je bil krasen. Ali najprej je morala Viktorija v ostrem diru navzdol po frascatskem klancu, venomer skozi vinograde in oljčne gaje. Tlakovana cesta je bila slabo obljudena; videti je bilo k večjemu nekoliko kmetov s starimi klobuki, bel mezeg, pa kakšen voziček, ki ga je vlekel osel. Le ob nedeljah se oživljajo vinske trgovine in prihajajo rokodelci, da povžijejo po okoliških hišicah v miru nekoliko kozjega mesa. Na nekem cestnem ovinku je bil monumentalen yodomet. Cela čreda ovac je prihajala po cesti in zaprla za trenotek kočiji pot. Ali v ozadju prožnega va-lovja neskončno rdeče Kampanje se je venomer kazal oddaljeni Rim v sinjem večernem soparu, in čim nižje je prihajal voz, tembolj se je zdelo, kakor da se mesto pogreza. Prišel je trenotek, ko je bilo v enaki črti s horicontom le še kakor tenka siva preproga, na kateri je le nekoUKo od solnca odsijanih pročelij kazalo belkaste pege. Potem se je pogreznilo v zemlio; utonilo je pod silnim valom neskončnega polja, nalni buržvaziji za petami, da bi se upala potrgati vse vezi z dosedanjim ustrojem. Najlepše jih označujejo londonske besede njih voditelja Miljukova — na desno in na levo: »Pri nas je, hvala Bogu, konstitucija in kadeti smo opozicija Njegovega Veličanst'"’ in »Delavski rdeči prapor je cunja, za katero nihče ne hodi«. Delovanje kadetov v tretji dumi je dolga ,vrstJr'denuncijacij na demokracijo. Miljukov, Maklakov in drugi voditelji so v dumi ne enkrat izjavili, da so edini bojevniki zoper revolucijo, boljši od oktobristov in črnosotencev. Kadeti so podpirali vlado pri nje ropih na Daljnem vzhodu in v Perziji. Njih publicist Peter Struve, svoj čas marksist, kuje agresivne naklepe na bližnjem vzhodu, označuje Ukrajince za izmišljotino *-evolucionarjev. Če velja za desne stranke označba izrecne reakcije, lehko imenujemo kadete stranko protirevolucionarnega liberalizma. Levi tabor tvorijo esdeki (po začetnicah s. d. = socialni demokratje) in trudoviki. Trudoviki se sestavljajo po večini iz malih kmetov. Stranka se je razvila iz t. zv. esčrov* cev (po začetnicah s. r. = socialni revolucionarji). Opustili so teroristično metodo in v svo* jem minimalnem programu, programu za sedanjost, opustili zahtevo po uvedbi demokratične republike. Namesto konfiskacije veleposestev zahtevajo odkup zemlje na korist kmetov. Edino socialni demokratje so bili v tretji (Utrni dosledni branitelji demokcadie » lariata. Socialni demokratje niso smatrali tretje dume za kraj pozitivnega dela. temveč za tribuno, s katere jih sliši vsa demokratična in delavska Rusija, s katere kažejo ljudstvu razredni značaj meščanskih ustanov in strank. Socialno demokratična volilna agitacija se Vfši V vsej živahnosti in tajnosti. Centralni odbor je izdal volilni oklic, ki izjavlja, da delav* stvo doseže svobodo le tedaj, če poruši samo-'državje. Glavno geslo volilne proklamacije je; Po ustavodajalnem zboru do demokratične republike in osemurnega delavnika. Oklic poziva Bemokrate po mestih in male kmete, da se pri-ključijo v boju zoper črnosotence in liberalno buržvazijo delavskemu razredu, ki zahteva za kmete konfiskacijo vsega veleposestva, zasebnega, carjevega, cerkvenega, samostanskega In državnega. Ljudje šibkih živcev le malokdaj vedo, kam naj se Obrnejo. Učenjaki trdijo, da je elektrika fiajboljše zdravilo, in sicer galvanski tok. Kdor se hoče poučiti o tem, naj naroči 80 strani bro-Ječo lepo upremljeno knjigo o zdravljenju z elektriko. Za ženske posebna izdaja. Naslov: Eiektro-Vitalizer, zdrav, zavod, Budimpešta, itft., Theresienring 7, Mezzanin 172. Pri Jutrišnji veselici H na vrtu Narodnega doma v Ljubljani v prid Zarje sodelujejo ljubljanska pevska podružnica, moščanski tamburaški zbor Vzajemnosti in Rudarska godba delavskih organizacij v Trbovljah. — Ples. — Pošta. — Lov sreče in še več. - Vstopnina 80 h. - Vse za Zarjo! Ljubljana m Kranjsko. — Jutri popoldne na vrt »Narodnega doma«! Vse delavstvo iz Ljubljane in okolice vabimo še enkrat na veliko ljudsko veselico, ki bo jutri popoldne na vrtu »Narodnega doma«. Na veselici sodeluje poleg ljubljanskega pevskega in moščankega tamburaškega zbora tudi rudarska godba delavskih organizacij v (Trbovljah. Sodeč po velikih pripravah in po bogatem sporedu — godba, petje, ples, brzo-pošta. papirna bitka, lov na srečo itd. — bo jutrišnja veselica ena najprijetnejših in najza-bavnejših priredb v tem letu. Z ozirom na namen — veselica je prirejena v korist »Zarje« naj bo jutri vrt »Narodnega doma« zabavno zbirališče vsega ljubljanskega ’in okoličan-skega delavstva. Kdor bi iz važnega vzroka bil zadržan, naj se odkupi vsaj z dvema vstopnicama. Vstopnice po 30 vinarjev se dobivajo .v društvenih lokalih, pri zaupnikih in v prodajalnah konzumnega društva za Ljubljano in okolico. Ob neugodnem vremenu bo veselica V areni »Narodnega doma*. — »Dan« v »Slovenčevi« šoli, »Dan« hoče prav krepko zmerjati socialne demokrate, zato Je šel v šolo h katoliškemu »Slovencu«, ki ima V tem rokodelstvu mnogo več izurjenosti od začetniškega »Dneva«. Za prvo silo mu je »Slovenec« posodil iz svojega arzenala že davno Obrabljene predmete, ki jih je celo »Slovenec« pometal vsaj za nekaj časa med staro Šaro. Ampak »Dan« jih je sprejel s hvaležnim, globokim poklonom in jih serviral svojim maloštevilnim čitateljem v obliki očitanj, spletenih iz nerazumevanja ali pa iz zlobnega zavijanja pojma mednarodnosti. Pri tem je pokazal Z lažjo o »uslužbencih nemške socialne demokracije« da Čvrsto napreduje v »Slovenčevi« Šoli in da’ ga morda, če bo tako pridno nadaljeval, celo dohiti. Poleg svojega robantenja pa je »Dan« celo humorističen. Napiše proti nam klobaso, potem pa pravi, naj si nikar ne »domišljamo«, da hoče ž nami polemizirati. Ampak, gospodje od »Dneva«! Kako bi si mi le malce drznili pomuditi se pri visoki misli, da se bo »Dan« ponižal iz visokih višin do »Zarje« in bo z njo polemiziral. Resnično, tako »domišljavi« še nikdar •ttismo bili v svojih mislih! »Dan« se tudi zgraža, Sta branijo tržaški zidarji z vso odločnostjo Svojo organizacijo in se vprašuje z naivnostjo abecedarja v delavskem gibanju, kje na svetu bi utegnili stopiti delavci v stavko vsled delavcev, ki niso organizirani v njih organizaciji »Dnevovim« urednikom lahko pove vsak sta- v tiskarni, da bi vsi stavci takoj stopili v Stavko, S« bi tiskarna vzela v delo stavca, ki bi ite bil or,kaniziran* Pa ne hotel pristopiti k njih edini Priznnni organizaciji. In če bi se »Dan« malo Dazn®Je oziral p« svetu in zasle- doval razvoj modernega delavskega gibanja, bi bil lahko videl, da je bilo ravno v zadnjem času po Ameriki in na Angleškem, torej med najbolj prebujenim delavstvom precej stavk, ki so jih uprizorili organizirani delavci zategadelj, ker je sprejemal podjetnik na delo delavce, ki niso bili organizirani v priznani organizaciji. Gospodje okolo »Dneva« naj bodo torej malce skromnejši pa naj preje preplezajo plot abecede delavskega gibanja, preden govore o takih, zanje še hudo neumljivih stvareh. — Kje je terorizem! Po vseh koncih in krajih se govori in piše o terorizmu — seveda le o socialno demokratičnem. To je na las podobno staroznanemu triku: »Primi tatu!« Naše Domače Ovčice namreč mislijo, da bodo s tem trikom odvrnile pozornost od svojega škandaloznega početja in zaradi tega ga konsekventno uporabljajo. Zdaj za enkrat vstrajno jahajo konja zidarske organizacije ter vpijejo v svet, kakor da jih sam peklenšček dere. Policija in državni pravdnik, laž in denuncijantstvo, vse jim mora pomagati, toda ne zato. da odvrnejo od tržaških zidarjev grozečo nevarnost internacionakizma, temveč zato, da nemoteno za kulisami pripravljajo po drugih krajih in drugih strokah predpriprav za razbojništva. Najbolj se jim seveda cede sline po železničarjih in ker sa na svojo žalost spoznali, da v naših krogih za njih plačane izdajalske nakane ni poslušnih ušes, zato je treba uvesti druga sredstva. Najeli in plačali so si nekaj mlekozobnih kalinov in s temi upajo po stranskih potili doseči to, kar se z agitacijo ni dalo doseči. Na mesto stvarnih argumentov in politične izobrazbe je morala stopiti najpodlej-ša strankarska strast s podlo korupcijo. Da celo kaznjivo dejanj enasilnega izsiljevanja ni izostalo in nastale so razmere, ki seveda niso varne v dnevni svetlobi. Zato je treba vpitja: Primite tatu! Merodajne gospode, ki imajo ved-ko se naši ali pa nepristranski zavirači šikanira-Kaj smatrate za terorizem? To po vaših načelih gotovo ni terorizem če kdo koga sili v vašo organizacijo in ker brezuspešno, potem grozi, da bo dotičnika naznianil postajenačelniku, da je socialni demokrat, kakor je to napravil dne 26. junija znani »grof Sardelca« po neprevidnosti svojih predpostavljenih skladiščni mojster drž. železnice. Pa tudi to gotovo ni teroristično, če se skladiščnim delavcem, ki prihajajo k vozni službi. pripoveduje, da nimajo le tedaj pričakovati boljše bodočnosti, če se včlanijo v zvezo jugoslovanskih železničarjev. Terorističen tudi ni Zlatnarjev način razdeljevanja službe, čeprav jugosl. železničarji dobe najboljše ture, medtem ko se naši ali pa nepristranski revizači šikanirajo na tako očividen način, da ga mora opaziti največji tepec. Seveda tudi ne smrdi po korupciji, če najnezmožnejši nadsprevodnik napravi s pomočjo telegrafistov izpit za revizorja, med tem, ko dobro podkovani vlakovodje ne morejo napraviti izpita za poduradnike. Da, gospoda, to vse so stvari, ki vam bodo še precej preglavic delale in če za danes še ne imenujemo imen, potem imamo zato vzroke, ki so le vam v korist. Povemo vam pa, da: »Svaka $ila do vremena«. Mi gotovo nimamo nič proti ;te-mu, če se v svoji duševni omejenosti navdušujete za narodni socializem, ker vam to pač nese, odločno se vam bomo pa postavili v bran, če mislite tudi v vrste slovenskega delavstva im-portirati barabski ton čeških narodnih social-cev. Mar niste še zadovoljni s kulturno zaostalostjo našega ubogega proletariata, ki je le plod satanske politike vaših zaveznikov v liberalnem in klerikalnem taboru? Toda le vpite; poskrbeli pa bomo. da vas tudi naš delavec spozna za to, kar ste: plačani hlapci internacionalnega kapitala. Zaupnik. — Iz Spodnje Šiške. Naša podružnica »Vzajemnosti« prav lepo napreduje. In prav je to; vsak zaveden delavec, socialni demokrat mora biti član naše izobraževalne organizacije. Prijave za pristop in članarino pobira blagajnik podružnice sodrug Ivan Svetlin; pristop in članarino plačuje pa se lahko tudi pri sodr. Jurčiču v šišenski prodajalni konzumnega društva. Le čvrsto na delo za pridobitev novih članov! — Pozor! Šišenska podružnica »Vzajemnosti« namerava prej ko prej ustanoviti svojo čitalnico in knjižnico. Zato prosi vse sodruge, ki imajo knjige te ali one vsebine in jih ne rabijo, da jih podarijo podružnici ter jih v to svrho prineso v pisarno konzumnega društva v Spodnji Šiški, oziroma tamkaj povedo, da pride ponje zaupnik podružnice. — Železničarji obeh železnic, pozor! Vabilo na javen železničarski shod ki bo v sredo dne 3. julija ob pol 8. zvečer v vrtnem salonu gostilne »pri Levu« na Marija Terezije cesti. Dnevni red: 1. Poročilo o razpravah državne konference železniških delavcev dne 29. in 30. junija na Dunaju. 2. Raznoterosti. Poročevalec sodr. Jos. Kopač iz Trsta. Železniški delavci vseh kategorij, "deležite se velevažnega shoda polnoštevilno, kajti gre za vaše koristi. — »Vzajemnost« v Mostah ima v nedeljo 30. t. m. ob pol 4. popoldne v gostilni pri »Dimu« v Novem Vodmatu podružnični občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. — Kamnik. Od zadnjih občinskih volitev, po katerih so klerikalci vsled brezprimerne malomarnosti naših naprednjakov(?) zasedli vse stoličke v občinskem uradu, se nam godi kakor v malih nebesih. Kako tudi ne. Saj je naš dični poslanec »lepi Janez« strokovnjak na vseh poljih, da mu ga sploh ni para in v gospodarskih ozirih gotovo poseka deželnega finančnega ministra dr. Gambeta. Možakar zna več nego ceste in jarke regulirati ter hranilnice in posojilnice upravljati, on je M strokovnjak na umetniškem in pedagoškem polju in zato so ga naši modri očetje a la Waibl e tu;ti quanti postavili za načelnika okrajnega šolskega sveta. To je gotovo najprimernejše mesto zanj, kajti sedaj mu ne bo težko, našo okolico temeljito seznaniti z razbojniško teorijo klerikalcev. —č. — Škandalozne razmere v kamniški smod« nišnici. Iz c. kr. stnodnišnice v Kamniku nam poročajo: V tukajšnji prahami vladajo čudne razmere. Zakonito določeni nedeljski počitek obstoji pri tej c. kr. tovarni le na papirju. Vsako nedeljo morajo od šestdnevnega, skrajno nevarnega dela utrujeni delavci biti pripravljeni od 8. dopoldne do pondeljka zjutraj; razentega pa morajo celo dopoldne opravljati razna dela po vrtu, popravljati pota itd., za vse to delo pa dobe državno plačo 3 K. Povelje za nedeljsko delo je po ravnateljevi izjavi došlo od c. kr. vojnega ministrstva, delavci pa morajo seveda slu-šati, kajti to je, kakor ravnatelj pravi, »lahko zaslužen denar«. (Za 20 delovnih ur!) V tukajšnji c. kr. prahami je spričo nevarnosti, vsled katere se lahko ob najmanjši neprevidnosti prigodi strahovita nesreča, na vseh oglih nabit poziv, da se mora strogo paziti na ogenj. Delavce vsak dan natanko preiščejo, če nima kdo kaj gorljivega pri sebi. Gorje delavcu, pri katerem bi se našla vžigalica! Vse te stroge odredbe pa ne veljajo za gospoda ravnatelja. V torek, 21ega maja, je šel ta gospod z gorečo smodko skozi solitrarno, kjer je bilo tisti čas prav veliko solitra razloženega. Vse to ga seveda ni čisto nič ženiralo, kajti on sploh povsod kadi, koder hodi, ne meneč se za nesrečo, ki bi se lahko pripetila. Vprašamo pa gospoda ravnatelja, ali njegov ogenj ni smodniku ravno tako nevaren kakor delavca. Delavce te praharne pa gospod ravnatelj porabi tudi za šport. Dogodilo se je, da se je gosp. ravnatelju zbudila želja po sankanju. Ker pa tisti čas v hribu ni bilo dovolj snega, je nagnal tropo delavcev, da so morali nanositi snega v hrib, da se je potem cesarski gospod lahko vozil. To pa še ni vse. Narediti mu morajo tudi za poletno zabavo nekaj, tako so mu naredili gugalnico, čolničke in druge take prijetne stvari. Ko se je v Wellersdorfu na Nižje Avstrijskem dogodila tista strahovita nesreča, se je pisalo prav mnogo glede na službene čevlje, ki morajo biti nalašč za to delo prikrojeni, da ne povzročijo nesreče. Tukajšnja prahama pa je ravno prej odpovedala dobavo čevljev za delavce v prahami, ki jih jim je prahama do-sedaj priskrbovala. Sedaj tudi tega ni več in delavci morajo hoditi pri delu v svojih čevljih, kateri so seveda okovani, kar je seveda pri takem delu silno nevarno. Kar se pa delavskih plač tiče, so tako majhne, da je to spričo tako nevarnega dela naravnost škandal. Za danes naj to zadostuje, pozivamo pa c. kr. praharniško upravo, da tem škadalom napravi konec. Zlasti opozarjamo upravo, kako lahko ukrešejo okovani čevlji iskro, ki bi utegnila povzročiti usode-polno nezgodo. Take nevarne in hudodelske igre s človeškim življenjem mora biti takoj konec! Prav to velja tudi za vnebovpijočo nezasliša-nost, da ravnatelj lehkomiselno puši smodke po prahami! — Ulični napisi v Ljubljani. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo g. Line Kreuter-Galle in g. Staudacherja proti samoslovenskim uličnim napisom na hišah nemških posestnikov v Ljubljani. — Kamniška koča na Sedlu in koča na Veliki Planini se otvori dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla. S provjjantom sta koči dobro založeni, ob nedeljah in praznikih tudi s svežim mesom, kar je mogoče osobito na Veliki Planini, ker je na razpolago v bližini koče naravna ledenica, takozvana veternica. — Utopljenec. Ribič Franc Lukšič iz Irčje vasi je našel 26. t. m. v Krki utopljenca Miha Pibernika, zidarja iz Sv. Križa pri Kamniku Pri utopljencu se ni ničesar drugega našlo kakor delavska knjižica. Pibernik je rojen 28. oktobra 1872. na Križu in je samski zidar. Leži v mrtvašnici v Šmihelu. Mesto, kjer je ribič utopljenca našel, je samo 75 centimetrov globoko. Znakov kake sile na truplu ni opaziti, mogoče dokaže kaj več sodno raztelesenje. Umrli so v Ljubljani: Ivan Glatz, dninar, 46 let. — Jurij Dolenec, mestni ubožec, 73 let. — Ivana Rakuž, žena mizarskega pomočnika, 59 let. — Marija Novak, hči tovarniškega delavca, dve leti. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek 28. t. m.: Specialni večer. 1. Nemška telovadba. (Športna slika.) 2. Sovražnika, ne da bi vedela. (Ainerikanska humoreska.) 3. Mala vojvodinja. (Krasna drama v barvah.) 4. Trollhattan. (Švedska popotna slika.) 5. Drugega žena. (Sijajna veseloigra.) 6.’ Maščevanje preziranega. (Zanimiva drama. Samo zvečer.) 7. Mirko pokuša muškatelca. (Velekomično. Igra šestletni Abč-lard.) Jutri, v soboto 29. t. m., pri vseh predstavah: Štirje hudiči, II. del, nadaljeval: Grofovski^ siu in artfetinja. ? torek, 2. julija, naj-privlačnejši film sezije, ameriška učinkovitost: »Smrt za vratom«. Pripravlja se: »Skrivnost žene« (Lucrezia Borgia), prekrasna kolorirana drama v dveh dejanjih, 900 metrov dolg film. Ne le politične časopise, temveč tudi nepolitične zabavne In poučne liste mora čltati dandanes vsak, ki stremi za napredkom in se hoče spopolnitl v izobrazbi. Priporočamo delavstvu, da se naroči na »Slovenski Ilustrovani Teduik« ter opozarjamo vse na danešnjo prilogo »Zarje«. • Nujno potrebno je, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat.) Goriško. —■ Izvrševalni odbor okrajne organizaciji, v Gorici ima svojo sejo v soboto, dne 29. junija 1.1. (na dan sv. Petra in Pavla), ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega doma« v Gorici. Odborniki so naprošeni, da se te sejo gotovo udeleže. — Okrajna organizacija v Gorici priredi v nedeljo, dne 28. julija t. 1. veliko delavsko veselico v prid miljonskemu skladu »Zarje«. Kraj, kjer se bo veselica vršila, priobčimo v eni prihodnjih številk lista;' prav tako bode tudi spored veselice pravočasno objavljen. Priporočamo že sedaj delavstvu iz vse goriške okolice, da se pripravi ta dan, da bo veselica uspela čim sijajnejše. Bratska pevska društva, ki bi hotela prostovoljno sodelovati na tej veselic?, so naprošena, da to naznanijo veseličnemu odboru okrajne organizacije v Gorici, ulica Tre Re 16. Ravno tako je naprošeno tisto delavstvo iz oddaljenih krajev, ki se namerava veselice vdeležiti v večjem številu, naj to naznani gori omenjenem odboru, da bode preskrbel za dostojen sprejem. — Nadomestne občinske volitve v Gorici odgodene. Za bodoče nadomestne občinske volitve v Gorici je razložil goriški magistrat volilne imenike za 14 dni v javen vpogled. Dne 22. t. m. pa je obvestilo namestništvo magistrat* da prepoveduje, da bi se volilni imeniki samo za 14 dni javno razpoložili, vsled tega je magistrat odredil, da se bodo imeniki razpoložili pozneje. Nadomestne volitve se bodo vršile torej bržkone šele septembra ali celo oktobra. — Razpuščena zveza furlanskih italijanskib dijakov. Politična oblast je razpustila zvezo furlanskih italijanskih dijakov, zapečatila njih lokale in zaplenila spise. Ta razpust je posledica hišnih preiskaV pri tržaškem italijanskem dijaškem društvu, pri katerem so dobili pisma, ki jih jfe pisala ta zveza, in v teh pismih se omenja večkrat predavanje italijanskega poslanca Colaianija, ki je stal v zvezi z avstrijskimi italijanskimi dijaki. ! ‘ i ■ - Trst* • | — Za Izlet na Dunaj, ki ga prirede tržaški socialni demokratje v letu 1913 ob priliki mednarodnega socialističnega kongresa, se je vpisalo že nepričakovano mnogo sodrugov. Poleg tržaških je veliko vpisanih tudi iz raznih krajeVi Istre in Goriške. Tudi Dalmacija je jako dobro zastopana. Le tržaški slovenski sodrugi so do-sedaj slabo zastopani. Vse opozarjamo ponovno, naj se vpišejo pred mesecem septembrom, ker bodo morali plačati po mesecu septembru 75 namesto 70 kron. Poleg tega je sklenil izletni odbor, da dotičniki, ki bi želeli se samo peljati z izletnim vlakom, ne pa vživati ugodnosti onih, ki bodo imeli na Dunaju preskrbljeno od odbora bivanje in sploh vse, bodo plačali namesto 70 le 30 kron. Ponovno poživljamo vse, ki se žele izleta udeležiti, da se vpišejo o praverri času. — V Križu napredujejo klerikalci, 'da je joj. Pred kratkim so imeli zopet eno izmed mnogih svojih slavnosti, pri kateri so predstavljali živi kip matere božje. Zato gre vsa čast gospodu Furlanu, domačemu župniku, ki se tako rad podvrže kanonadi nabrežinskega nunca, gospoda: Čargota. Klerikalni listi niso o tej slavnosti nič pisali. Baje zato, ker jih je bilo sram. Pri veselici klerikalcev so pomagali naši slavni liberalci. Ti so poslali na veselico svoj klavir in svoje društvo »Skala«, da je tam malo, a slabo prepevalo. In potem se liberalci hvalijo v svojeitt »Slovenskem domu« da imajo pri nas društvi »Skala« in »Sokol«. Sedaj pa čujte, kakšni ste ti dve društvi. V prvem je 12 žalostnih pevcev, v drugem pa 5 sokolov. To je vsa kriška narod-no-liberalno-klerikalna inteligenca. In ta »inteligenca« ima samo en smoter: Sovraštvo do so cialnih demokratov.Pa se ne meni, se li obrekuj socialiste na klerikalni ali liberalni podlagi. D se jih le obrekuje, pa je zadovoljna. To'< * vsemu napreduje in se utrjuje pri naj* «. stična misel in socialistična organizacija vetrne bolj. Poleg vseli organizacij imamo tudi pevsk zbor, ki šteje že sedaj 30 članov in ki bo na prihodnji domači veselici pel kriškemu klerikalnemu liberalizmu mizerere. Državni zbor. Dunaj. 27. junija. Danes so črnormeni patriotje doprinesl še zadnjo pobožno žrtev svetemu molohu; bizantinsko vdanostjo in rekrutovsko posluš nostjo so glasovali — živio in liajl! — za domo branski zakon, za zvišanje službe pri domobranski kavalerjji. skratka za vse. kar je z. htevai »befel«; in razume se samo po sebi. a so tudi pri tem zakonu odklonili vsak predlog % vsak poizkus zboljšanja, Kakor na licitaciji je, šlo; komaj je bilo končano drugo čitanje. pa so' označili tudi tretje za nujno in opravili s pre-ponižno navdušenostjo še to. Potem jih je zaskrbelo, kaj bo s proračunskim provizerijem. ki mora biti rešen do konca meseca, pa so »rič&li vkUub svsii jatesfcšfrm trtittfenosfi še s to razpravo. Moloh je sit. toda kako dolgo? 2e se • oglaša nekakšen odbor aristokratov in drugih visokih in imenitnih gospodov, ki dokazuje, da mora dobiti Avstrija tudi močno zračno armado in se pripravlja, da poseže v globočino ljudskih žepov za nabavo vojaških zrakoplovov. vojaških samoletov. morda tudi še zračnih kasarn. Moloh spada med tiste bestije, ki niso nikdar site; čimbolj ga krmiš, tembolj je lačen. Da pri tem ljudstvo kmalu samo ne bo imelo kaj jesti, mu nič ni mar... Domobranski zakon. Po brezpomembni zaključni besedi poročevalca Srmmerja se je pričelo glasovanje po znani šabloni z odklanjanjem vseh izboljše-valnih predlogov. Službena doba. Socialisti predlagajo, da ima znašati pre-zenčna služba pri domobranstvu 12 mesecev, v rezervi pa sedem let. Večina odklanja pred- I log. Nato predlagajo socialisti, da ne sme aktivna služba domobranstva, tudi ne pri domobranski kavaleriji, presegati dveh let. O predlogu se glasuje po imenih. Zanj je 112. proti 263 glasov; predlog je torej odklonjen *n služba pri domobranski kavaleriji je vsled tega zvišana na tri leta. Slava! Soc. Leuthner predlaga, da Ima organizacijo domobranstva določati zakoriodajstvo. ne pa cesar. Predlog je odklonjen. Hitra veterancl! KršČ. soc, NenntenfeJ Predlaga, rda naj bodo člani »vojnih zborov« in veteranskih društev oproščeni od orožnih vaj. Za ta pre-* Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kraniska betonska tvornica Tribuč & Komp., Liubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. modri predlog vstane predlagatelj in njegov tovariš Kemetter ... vsega skupaj dva gla Sova. Veteranci so propadli — oj, joj, joooj! »Službeni« jezik. Vladni načrt e obsegal v § 58. določbo, da |e »službeni in poveljevalni« jezik nemški. V starem domobranskem zakonu ni bilo nobene besed o »službenem« jeziku. Ali domobranski minister je dejal, da se to razume »samo ob Sebi«. Kljub temu je v odseku večina črtala službeni jezik. Razven tega je bil v odseku Sprejet tudi Mlischov predlog, da se ima domobranstvo v občevanju s civilnim prebivalstvom posluževati njegovega materinskega jezika. To je strašno ranilo dušo nemških na-cionalcev. Pa tudi domobranski minister se je nejevoljno namrdnil. »Službeni« jezik bi bil še žrtvoval, ker pravi, da je vseeno, če je to v zakonu označeno ali ne. zakaj v praksi bo domobranstvo uradovalo tako kakor vojska, to Se pravi nemško. Ali sklepa o občevanju s civilnim prebivalstvom ne more gospod general Pa noben način sprejeti, in vladne stranke so ftotot« Bktts. da ga stovsstuj pcfcopfleft. Razume se. da se socialisti niso navdušili za to komedijo, vsled česar se je nemško nacionalna gospoda strahovito razburila in je nastal za izpreme&ibo zopet majhen kraval. ki je trajal kakšnih deset minut. Ker so se nacionalistični hajlarji ojbregnili ob socialne demokrate. so jim ti odgovorili po zaslugi. Bilo je Slišati klice: dvorni lakaji, sleparji, ordne dobite vsi skupaj itd. Končno se je zbornica umirila in glasovanje po imenih o § 8. se je nadalevalo. Nemški nacionalci so predlagali, da se vpiše v ta paragraf zopet besedo »službeni jezik«. Ta patriotioni predlog je propadel. Zanj je bilo 170 glasov, proti njemu pa 277. Nemški nacionalci so se seveda hudo jezili. Izpolnil se je ukaz vlade o predlogu zaradi občevanja. Ta v odseku sprejeti predlog ie bil zdaj odklonjen. !• Tretje čitanje. Ker so nemški nacionalci pri tem paragrafu pogoreli s svojo srčno željo, jim je sodr. Seitz svetoval, naj v tretjem čitanju glasujejo Proti zakonu. Seitz je deal. da sicer socialisti ne obžalujejo, da je padel predlog zaradi službenega jezika, ker ne žele. da bi morala biti ravno nemščjna komisni jezik in da bi ne smel feldvebel ukazati vojaku, da naj pomede sobo iv drugem kakor v nemškem jeziku, Ali socialisti imajo proti zakonu druge pomisleke, Ker pa so nemški nacionalci zadeti s' § 8., imajo najlepšo priliko, da izrazijo svojo nezadovoljnost ravno tako kakor socialisti, to se pravi, Pa glasujejo v tretjem čitanju proti zakonu. .Nemški nacionalci so rohneli. Gross je iz-ifttsai 'odgovarjati Seitzu. pa ni imel sreče. In ko se js Seitz še enkrat oglasil za besedo, je Spravil vodjo velikega nacionalferbanda čisto IV kot. Malik je predlagal o nujnosti tretjega či-fcanja glasovanje po imenih. Nujnost je bila sprejeta s 303 glasovi proti 105 in potem je bil zakon tudi meritorno sprejet. Nato se je takoj pričela razprava o proračunskem provizoriju. Govorili so kršč. soc. Schraffl, soc. Rieger, fcršč. soc. Frankenthurn in češki agrarec Brou-šek. Sklenilo se je, da se preide v specialno debato in se je nato seja zaključila ob pol 11. zvečer. Prihodnja seja v pondeljek ob 3. popoldne. Zadnje vesti. ! STAVKA GRAŠKIM MIZARJEV. ' Gradec, 28. junija Na ogromno obiskanem Shodu so mizarski pomočniki soglasno odklonili petodstotno povišanje plače in druga zboljšanja, ki so jih ponujali mojstri. Z velikim navdušenjem so sklenili, da prično v pondeljek z