175. številha.
J Ljubljani, i soboto 3. avgusta 1918.
[1. lito.
. Slovenski Narod* za Avstro-Ogrsko:
velj
celo leto skupaj naprej.
pol leta     „ * .
letri leta . " . na mesec .
K 50— • 25-. 13-. 4-50
»o poeti:
za Nemčijo; celo leto naprej  .... K 55 —
la Ameriko in vse druge dežele: .elo leto naprej  .  . . .  K 60*-
Vprašanjem glede In.^eratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tprarnlAtvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica 11 5, telefon sL 85.
izhaja vsak dam svoior lavanmii nodoi|o in praznika.
i ns era ti se računajo po porabljenem prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. a      Pri večjih insercifsh po dogovoru.
Mori aartfčajifcnsi pafljejo larecaiaj tfeJaa    JJ" jj naliisaiGi. .^H Nt samo pu4q£cf Mroćbc brei paslatve đeaarja se oe nore no aUaicor ozirati.
„Narodna UsUaraa" teiefoa it 89.
»Slovenski Narod' velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj;
celo leto naprej pol leta „
„ K 48-'   . 24
= 1
četrt leta na mesec
12--4 —
Posamezna itavilka velja 33 vinarjev
Dopisi naj se fra n kitajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nlica AL S (v L nadstr. levo), telefon M. 84
Naša bodočnost in Zagreb.
Dr. V. K. — Naravni razum pravi priprostemu človeku, da bi moral biti Zagreb točka, okoli katere bi se naj danes sukajo jugoslovansko vprašanje. Vendar se zdi, da Zagreb te vloge vsaj vidno ne igra, in se seveda *iaš narod, ki ie v neštevilnih izjavah do vseh jugoslovanskih deželah sijajno odglasoval za državo SHS„ vprašuje, zakaj Zagreb ne zavzema vodilne vloge. Naša dolžnost je o tem z našim ljudstvom razpravljati, da se ne vdomaćijo kvarni nazori.
V celem področju bodoče države Srbov, Hrvatov in Slovencev deluje danes edino v Zagrebu ljudsko zastopstvo, sabor Hrvatske s Slavonijo. Vsi deželni zbori z jugoslovanskim prebivalstvom tostran Litve so izločeni, Bosna seveda tudi. Sami — komisarijati! Le v Zagrebu imamo ustavne razmere, kar je seveda vesel pojav. Zagrebška saborska večina, hrvatska koalicija, zveza hrvatske samostalne in srbske samostalne stranke, je na krmilu banovine s svojo lastno narodno vlado in svojim hrvatskim banom, kar je za narod v vojnem času baš v gospodarskem oziru visoke vrednosti. Že pomoč 20.000 stradajoče dece iz Bosne, Dalmacije in Primorja nam očituje vrednost nezrušene ustave in tudi izven banovine, v Dalmacijo, se iz Zagreba obljublja rešitev v preskrbi. Tudi v drugi smeri je to narodno zastopstvo izkazalo baš zadnje tedne svojo moč v korist naroda, z bojem zoper frankovce, ki so hoteli Hrvatsko prodati — komisarju. Po mnogoletnih težavnih bojih zoper madžarski vpliv si je pridobila koalicija moč na Hrvatskem ter se uveljavila s svojo lastno vlado, v Zagrebu, kjer je gospodovala prej khuenovščina v raznih oblikah. Doseglo se je to na podlagi bratstva hrvatskega in srbskega življa, d očim se je prej iz Pešte izigravalo enkrat hrvatstvo zoper srb-stvo in zdaj zopet narobe, pa zmiraj v oslabljenje Hrvatske, ki je s tem zlasti gospodarsko čim dalje bolj propadala. Gospodarsko ojačenje z dosego lastne narodne vlade, vsled pomirjenja hrvatstva s srbstvom, je bilo geslo hrvatsko-srbske koalicije od začetka in priznanje nagodbe z Ogrsko je koaliciji odprlo pot do vlade tudi v Pešti.
Ce si pregledamo imena poslancev koalicije, srečamo odlične može. ki so mnogo pretrpeli v boju s Pes to in ki jih dičijo odlične sposobnosti na eni strani in neomajno zaupanje volilstva na drugi strani. Toda odločne izjave za lastno skupno državnost jugoslovanstva še ni bilo dobiti od te merodajne strani. Ko se je zadnje mesece govorilo o poskusu Dunaja in Pešte, rešiti jugoslovansko vprašanje v nekakem »šamo-
tu vatskem« zmisiu, sumničilo se je celo že koalicijo, da bi se mogla vabilu Peste vdati, toda verojetno.se zagotavlja, da se v tem oziru ni zgodila nikakšna škoda. Povrh so nastopili zadnji čas v saboru v Zagrebu odlični govorniki iz srbske in hrvatske strani koalicije, dr. Dušan Popovič, dr. Bertič in Svetozar Pribičevie, ki so edinstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev povdarjali tako odločno, da so v nas zbudili upanje, da bode res kmalu prišel čas, ko bode Zagreb vzel boj za našo bodočnost v svoje roke. Izjava Popoviča, da je v toliko Slovenec kakor Hrvat ali Srb, ali pa niti jedno ali drugo, ampak Jugoslovan, utegne postati naravnost zgodovinsko važna. Tudi Bertičev po-vdarek, da bode uspeh svetovne vojske jugoslovanska država, se mora visoko ceniti. Seveda pri vsem tem ne vemo kam djati Bertieeve besede, da za sedaj moramo stati na stališču med Hrvatsko in Ogrsko obstoječe nagodbe! Ta re-špekt pred tolikrat v škodo Hrvatske zlorabljeno nagodbo je baš ovira, ki jemlje koaliciji marsikje zaupanje. Dokler bomo respektirali obstoječe ustavne določbe kot nedotakljive, dotlej države Srbov, Hrvatov in Slovencev ne pričakujmo! Da bi prišla sama ob sebi kot nezaslužen zrel sac. kteri narod na svetu je še kaj tacega za sebe pričakoval ali dosegel? Brez boja I In pri vsem tem se nam zdi. da glasilo koalicije ob govoricah, da Pešta hoče bana odsloviti, z nekim zadoščenjem povdarja, da na to ni misliti zategadelj, ker Pešta zaupa koaliciji, da se hoče pošteno in lojalno držati hrvatsko-madžarske nagodbe! To je grenak pelin k lepim besedam gori imenovanih saborskih govornikov o jugostovanstvu. Ali pa hočete, da deželo vržemo v negotovost in jo izročimo madžarskemu nasilju in komisarju?! Tako se glasi odgovor na vse enake pomisleke s strani koalicije. In mnogo jih je. ki si tega ugovora iz tehtnih vzrokov ne upajo zavrniti, če tudi so dobri narodnjaki! Tako prilično stojimo danes s hrvatsko-srbsko koalicijo.
Največja saborska manjšinska stranka — Starčevičeva stranka prava — po svojem programu ne priznava nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko ter od nekdaj na podlagi hrvatske zgodovine zahteva lastno državnost. Ta stranka, ki ima velik del hrvatskega naroda za seboj, je na podlagi majske deklaracije brez ozira na PeŠto, kakor mi brez ozira na Dunaj, zahtevala lastno državnost naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spremenila je nesebično tozadevno svoj prej le za hrvatstvo prikrojeni program, s čemur je storila žrtev jugoslovanski ideji, ki se mora politikom te odlične stranke le v čast šteti. Ali je pa Starčevičeva stranka enako srečna rlede svoje taktike kakor glede svojega programa, je vprašljivo. Da čisla svoji preteklosti primerno v prvi vrsti hrvatsko posebnost in išče z vrlinami hrvatstva
oživotvorenje naše skupne državnosti, je le» dosledno in je prepustiti stranki, da stojnosti edinstvenega naroda za sedaj se posluži najboljših potov za skupni cilj. Mi, ki smatramo dosego 9»mo-kot najaktualnejši smoter, sicer ne moremo prav razumeti, čemu naj služi tako pogosto odklanjanje jugoslovanstva kot narodnega pojma in povdarjanje isiega kot le zemljepisni pojem. Obžalujemo tudi, da si ta stranka, kakor so zadnje volitve pokazale, zaupanja srbskega dela skupnega naroda še ne zna pridobivati. Ne moremo pa prav presoditi, ali je opravičeno očitanje strankarske nestrpnosti, ki se povdarja nasproti Starčevičancem tudi v najzaduji dobi. Da varujejo strankino posebnost, je sama ob sebi umevna pravica in je morebiti videti za splošno narodno korist cesto celo izgubo v tem, če se življenja sposobna stranka svojemu obstanku biez tehtnega vzroka odreče v važnem trenutku. Kakor pa visoko čislamo politike te stranke, zdi se nam vendar, da bi naj ista iskala nasproti koaliciji v narodnem vprašanju najbližje bodočnosti mesto bojne odločitve pot sporazuma.
Občudovanja vredno žrtev narodnemu edinstvu so prinesli hrvatski in srbski političarji iz Dalmacije na svojem nedavnem shodu v Splitu, kjer so z ozirom na naš narodni položaj sklenili izbrisati vse strankine razlike iz preteklosti.. Dalmacija, ki je bila v jugoslovanski zgodovini že mnogokrat merodajna, hotela je iti še korak dalje ter pozvati tudi Zagreb, da izbriše strankarske razlike. Namen je bil gotovo plemenit, namreč podkrepitev boja za našo skupno boljšo bodočnost. Toda prodrlo je konečno mnenje, da ie boljše brez pritiska prepustiti postopek Zagrebu samemu, ker se je priznalo, da so pošteni narodnjaki tn kakor tam in je upati v pravem času edinstvene poti. Gotovo se tudi Slovenci radi pridružujemo temu stališču. Ne moremo se pa iznebiti občutka, da je skrajni čas, da naš Zagreb prevzame v vidni obliki v svoje roke vodstvo naše skupne usode.
Interpelacije jugoslovanskega kluba.
Vsenemške provokacije v sodni sBužbi.
Dr. Korošec in tovariši so vložili to - le, za razmere, ki so zavladale v zadnjem času v sodni službi, zelo značilno interpelacijo:
Zoper nadoficijala Tschebulla (reete Čebul j) pri c. kr. okrajnem sodišču v Slov. Bistrici je bila vložena ta - le ovadba dne 19. januarja 1918: Prezidi ju c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru. Slavnemu prezi-diju je gotovo znana notica: »Drznost nemških uradnikov«, ki jo je priobčila dne 14. januarja t L »Straža« št. 4. Dne 8. ja-
nuarja je namreč tukajšnji nadoiicijal g. Tschebull na moje vljudno slovensko zahtevan je nekega akta, rekel: »Ich verbiete mir diese. Provokation, ich bin ein Deut-scher und wenn Sie mit mir slovenisch sprechen werden, so gebe ich Ihnen keine Antwort«, itd. (Prepoveduiem si to izzivanje, jaz sem Nemec, in če hočete z menoj govoriti slovensko, Vam ne odgovorim.) Dne 11. t. m. sem poslal h gosp. Tschebuilu strojepisko in tei je g. Tschebull na njeno vljudno slovensko vprašanje zopet odvrnil: »Solange Sie nicht deutsch sagen werden, bekommen Sie keine Antwort und wenn Sie eine Stunde hier stehen. Sagen Sie auch dem Konzipiemcii, daB er auf slovenische Fragen keine Antwort bekommt.« (Dokler ne boste govorila nemško, ne dobite odgovora, in četudi stojite celo uro tu. Povejte tudi koncipijentu. da ne dobi odgovora na slovenska vprašanja.) Gosp. nadoiicijal Tschebull ie vodja pisarne pri tukajšnjem okrajnem sodišču; od tedaj ne da na slovenski odgovor nikakega odgovora, tako meni, kakor tudi ne mojemu tovarišu gosp. dr. Goričanu. koncipijentu pri dr. Lemešu. Na slovenski pozdrav pri vstopu v pisarno sploh ne reagira. Obračam se torej do slavnega prezidija s prošnjo, da ono prepreči nadaljnie žaltcnje slovenske narodnosti pri tukajšnjem okrajnem sodišču s strani državnega uradnika. Z odličnim spoštovanjem dr. Avguštin Reisman. koncipijent pri dr. Kukovcu v Slov. Bistrici: dr. Alojzij Gori-čan, koncipijent pri dr. Lemežu.« — Nato so bile zaslišane tri oriče, ki so potrdile ovadbo in tudi. da se Čebulj sploh vede neprijazno, da ne reagira na slovenski pozdrav in da je prepovedal poduradnikom odzdravljati na slovenski pozdrav. Niti po zaslišanju ni postal boljši. Pač pa se je v gostilni Josipine Krulc v Slov. Bistrici javno hvalil, da mu je po zaslišanju prezident poslal pohvalno pismo, češ, da naj si iz vsega nič ne stori.
Vprašamo c. kr. pravosodnega ministra: Je - li pripravljen, napraviti konec takim pobalinskim provokacijam.
Zasledovanje železniškega mojstra Oseta.
(Interpelacija   Jugoslovanskega   kluba do rnniistrskega predsednika in do železniškega ministra vložena dne 25. julija t. 1.)
Železniški mojster Fran O s e t v Trbovljah je bil nekaterim individuem osebno obsovražen, zato so sklenili začetkom vojne, da ga s pomočjo c kr. oblasti, vojaških oblasu in nemško mislečega vodstva Južne železnice uničijo. Različna druhal se je zbrala, da bi bila spravila g. Oseta z obrekovanjem v ječo: Zaradi raznih delik-tov ie kaznovani Peter M i k 1 a v č i č je aranžiral 9. avgusta 1914 s pomočjo orož-hištva »provokacijsko slavje«, vodil je pijane delavce pred stanovanja znanih Slovencev ter dal peti »Die \Vacht am Rhein« in cesarsko pesem v nemškem jeziku. Upali so, da se bo dal kdo zapeljati h kritiki o pijancih, kar bi bilo takrat lahko služilo za ovadbe. Načrt se ni posrečil. Zato so lagali, da je g. Ose t med petjem nedaleč stran stal in se ni odkril. Rudniški uradnik Karel Kitzer je denunciral Oseta, da je bil 28. julija 1914. na kolodvoru v Trbovljah, da si je ogledoval vojaške transporte in da je hodil od vagona k vagonu. Najbrže je vojake   animiral,   da naj   ne streljajo na
brate(I). Suftarski denuncijant je še dostavil, da mu je O s e t znan kot zagrizen Slovenec in srbofil. Prožni mojster Južne železnice Josip G m a n j š e k, sedaj v Bol-canu, je denunciral Oseta za vohuna, ker si je ponoči ogledoval transporte v Zidanem mostu. Denunciral ie dalje Oseta, da je 1. novembra 1913 na kolodvoru v Trbovljah nabiral prispevke za Srbe.
Vse je bilo seveda zlagano. Fotograf C o k a n v Trbovljah je izjavil v Tratni-kovi gostilni v Trbovljah, da mu sme reči vsakdo šuft, če Oset ne bo obsojen, in jo trdil da je imel Oset neko knjigo Srbske narodne obrane. C o k a n si je res izbral pravo ime za sebe in za svoje tovariše denuncijante. Oset je imel kot član »Matice Slovenske« v Ljubljani zbirko srbskohrvat-skih narodnih pesmi, knjigo, ki Je bila samo ob sebi razumljivo, cenzurirana tn nad katero se niti tekom zasledovanja »Matice Slovenske   vojaške oblasti niso spodtikale.
Dne 28. avgusta 1914. se ie vršila pri Osetu hišna preiskava. Dasiravno se ni našlo prav nič sumljivega, je bil aretiran ter ob tej priliki in med vožnjo v Gradec na podel način zasmehovan. Oddali so ga v zapore deželnega sodišča v Gradcu, kjer je smrdelo, kakor v svinjaku, kjer je mrgolelo mrčesa, kjer je osobje tekmovalo y surovostih proti žrtvam in kjer ie zdravnik kratkomalo odklonil vsako preiskovanje, ko je Oset zbolel.
Šest tednov Oseta niso z as ri Šali. Potem je šlo počasi naprej. Dne 11. novembra 1914 ni bilo pri glavni razpravi prav nobenega dokaza. Namesto da bi bili postopanje takoj ustavili, so imeli g. Oseta pri c. kr. domobranskem divizij s kem sodišču še naprej zaprtega. Treba je bilo mnogo intervencij, da je bil Oset po 83 dnevnem zaporu izpuščen.
Pri razpravi dne 17. februarja 1915 je bil Oset oproščen. Ovadba, da se Oset med petjem cesarske pesmi pri demonstraciji BI odkril, se je i?l-azala kot navadna laž, kese Oset niti navzoč ni bil. Ovadba .Kitzer-j a se je končno izkazala kot budala kombinacija do mozga podlega človeka. Ovadba G m a n j š e k a, ki je bila popolnoma brez smisla, je mogel Oset ovreči z dokazom, da takrat ni bil navzoč na onem krajo. Priča Katarina V i d m a i e r iz Trbovelj je morala priznati, da le samo iz hudobnosti proti Osetu govorila, ker ni pogosto prihajal v njeno gostilno.
Pričakovati bi torej bilo, da se bo Južna železnica ozirala na trpljenje g. Frana Oseta. Nasprotno: Sedem mesecev je ostal Oset suspendiran ter je bil po oprostilni sodbi premeščen »iz službenih ozirov« y Krottendorf, v resnici pa za kazen, ker Je po nedolžnem trpel.
Fotograf C o k a n je bil od okrajnega sodišča v Laškem trgu obsojen zarad razžaljenja časti na 14 dni zapora, toda gospodom pri okrožnem sodišču v Celju je bfl denuncijant ki je bil neposredno provzro-čil aretacijo Oseta, očividno simpatičen: Znižali so mu kazen na samo 7 dni. Glavna priča denuncijant Peter M i k 1 a v č i č Je bil pri istem okrožnem sodišču zaradi zločina krivega pričanja in zapeljevanja h krivemu pričanju kot zaslužen človek, ki je v, patrijotičnem razburjenju lagal, oproščen. Samo od M ik 1 a v č i č a zapeljani Alojzij Branchert je bil zaradi obrekovanja obsojen na 2 meseca ječe. Branchert je bil pri obravnavi v Gradcu dne 11. novembra 1914 vse preklical in izjavil, da Oseta
LISTEK.
MtaMm lataanja.
I.
Prvega t. m. ie poteklo petdeset let, odkar je objavil »Slov. Narod« oklic na rojake, v katerem jih vabi, naj se udeležijo prvega slov. tabora, ki se vrši 9. avgusta 1868. 1. v Ljutomeru. »1000 let že niso Slovenci zborovali pod milim nebom, sedaj pa zopet hočejo pod milim nebom zahtevati svoje pravice«.
Po dolgi absolutistični dobi, ki je z malimi presledki trajala od leta 1851 do 1S67, so dobili avstrijski narodi leta 3867. zopet ustavo in ž njo razne politične pravice, med njimi tudi pravico zborovanja. Po vsej državi se je začelo živahno politično delovanje, Čehi in Nemci so skhcevali shode in posnemali smo jih Slovenci. Kot so v starodavni dobi zborovali slovenski možje pod lipami, volili tamkaj svoje župane in se posvetovali o vseh perečih vprašanjih, tako naj bi se zbirali Slovenci tudi sedaj pod milim nebom in se posvetovali o vsem, kar bi jim ute.rnilo koristiti in kar hočejo od vlade zahte-vati.Te shode pod milim nebom so imenovali tabore, ker so podobni staro-davn. taborom, v katerih se je ljudstvo shojalo v tisočih, če je bilo treba braniti svoje pravice, ali svoje imetje in življenje kot na pr. v turških časih.
Dasi se je pred petdesetimi leti narodna zavest pri nas šele začela prohuja ti in so bila še vsa naša mesta v nemških rokah, vendar je ljudstvo povsod in v vseh slov. pokrajinah shode burno zahtevalo in jih v tisočih obiskovalo. Najprej so nastopile obmejne pokrajine btajerske. Primorske in Koroške. Na Kranjskem pa sta se tedanja voditelja dr. Bleiweis in dr. Costa shodov bala. Saj je dr. Costa rekel, ko ga je nekdo nagovarjal, naj se priredi tabor na Kranjskem: »Kaj pa reče k temu vlada.« Šele prihodnje leto sta se morala udati ljudskemu pritisku in sklicati tabor v Vižmarje. Tabori so blii vladi neljubi in radi bi jih bila zatrla. Na Češkem so se vršili burno v senci orožnikov in vojaštva. V Pragi je prišlo v oktobru do demonstracij,pri kateriih so pobili nemški kazini okna. Nastopilo je vojaštvo. Proti obiskovalcem shodov so se vršile na Češkem preiskave. Celo vrsto shodov je bilo konečno prepovedanih, a ljudstvo se je vendar shajalo in na svoj način, ki je bil v »Slov. Narodu« že letos opisan, manifestiralo za svoje pravice in zahteve.
Pri nas so se tabori vršili mirno brez vojaškega ali orožniškega posredovanja, četudi je bilo to pripravljena Vladni komisarji sa imeli pravico tabore razgnati, ali posamezne govornike prekiniti, če bi bili napadali ustavo in dualizem. Posamezni tabori so bili tudi prepovedani. Tako koroški tabor, ki bi se imel vršiti 29. 1868. sept. na .Bistrici poleg Pliberka. Vlada je tabor prepovedala, ker se je bala, da hi se prebu-
dili koroški Slovenci, pod pretvezo, da je Bistrica preblizuCelovca, kjer ravno zboruje deželni zbor. Ko se je vršil tabor v Šempasu pri Gorici, so zavarovali Gorico z orožniki, vojaki in menda celo s topovi in nihče taborjtov ni smel v mesto. To pa so bile odredbe, ki obiskovalcev niso motile in ki so z velikanskim navdušenjem, če je tako naneslo vreme tudi v dežju, poslušali govornike po več ur in jim z največjim navdušenjem pritrjevali. Udeležba je bila povsod ogromna, največja na taboru v Vižmarjih, kjer se je zbralo 30.000 ljudi. Na vseh taborih, ki jih je bilo od leta 1868 do 1871 okoli dvajset, se je zbralo 180.000 obiskovalcev. Na tabore so prihajali ljudje od blizu in daleč, kronovinskih mej niso poznali in ne plemenskih razlik. Na več taborih kot v Sevnici, Ormožu ali istrskih so Slovenci in Hrvatje skupno manifestirali. Poleg slovenskih govornikov so nastopili tudi hrvatski. Glavni in najbolj priljubljeni govorniki na taborih so bili dr. Val. Zarnik, dr. Razlag, goriški dr, Lavrič, dr. Jos, Vošnjak, Božidar Raič, dr. Tonkli. Poleg teh ie nastopilo tudi še celo vrsto drugih, med njimi mnogo kmečkih posestnikov, ki so govorili o krajevnih notrebah in nadlogah, ki so tlačile ljudstvo.
Glavna točka, o kateri se Je razpravljalo na vseh taborih, je bila Z j e-dinjena Slovenija.
Kljub temu, da se je nahajal v novi ustavi paragraf 19, ki je zajamčil vsem narodom monarhije enakopravnost in enakoveljavnost, vendar so bili Sloven-
| ci že tedaj prepričani, da ostane ta paragraf le na papirju, ako se ne združi vse Slovence v enotno slovensko kro-novino z narodno vlado in narodnim deželnim zborom v Ljubljani. To je bila že stara slovenska zahteva, ki so jo povdarjali že leta 1848., ki so jo ponovili leta leta 1861. slov. poslanci na Dunaju, podprto z 22.000 podpisi in ki jo je 1. 1863. zagovarjal list »Naprej«, ki je moral pod pritiskom Schmerlingove vlade radi tega prenehati izhajati. Sedaj so jo ponovili z vso vehemenco govorniki taborov. Povdarjali so, da imamo do nje ne sicer historičnega prava to je obstojalo pri nas iz historičnih krivic, ki jih treba odpraviti — pač pa naravno pravo, da bi bilo le v Zjedin-jeni Sloveniji mogoče uveljaviti paragraf 19. in da bi Zjedinjena Slovenija koristila predvsem državi, ker bi branila Lahom prihod v Avstrijo.
Druga glavna zahteva in razprav-na točka na vseh taborih je bila vpeljava slovenščine v šole in urade. Obstoječe ljudsko in srednje-šolstvo se mora posloveniti. Namenjeno je otrokom, ki tujega učnega jezika ne razumejo in jim zato šole malo koristijo. Treba pa je tudi novih šol, prav nosebno kmetijskih. Ravno pomanjkanje kmetijskih všol je vzrok, rja naš kmet proDada. Tabori v Vižmarjih in Sevnici. Semoasu so povdarili tudi potrebo po slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Tudi v semeniščih se mora predavati v slov. jeziiku.
Poleg šol morajo postati slovenski tudi uradi. Uradi so tu radi ljudstva
in zato morajo poslovati v narodnem Jeziku in sicer posvetni in župnijski uradi. Tuji uradniki se morajo v najkrajšem času (tekom pol leta kot je zahteval tabor v Ljutomeru) naučiti slovenščine.
Vrh utega so na raznih taborih pre-« tresavali zadeve, ki so bile važne za dotič. okolico, kjer se Je tabor vršil. Tako so govorili o novih cestah, mostovih, regulacijah rek in železnicah, o ustanovitvi kmetijskih šol, o pogozdovanju Krasa, o slov. zavarovalnici, o hranilnicah, o davkih itd.
Zborovalci so izražali tudi veselje, da se je ločila Avstrija od Nemčije (I. 1866). »Mi smo zvesti Avstrijci in želimo, da se naše avstrijsko cesarstvo ohrani m okrepča. Kot Avstrijci se veselimo, da se je enkrat za vselej raztrgala vez, ki je oklepala Avstrijo na nemško kolo in ki je bila kriva največjih nesreč za Avstrijo in njene narode. Koliko slovanske krvi se je prelilo za nemški poklic Avstrije,* Tako je govoril dr. Vošnjak, a ljudstvo mu je burno pritrjevalo. Enake besede, resnične in podkrepljene po zadnjih letih svetovne vojne so izzvale enako navdušenje tudi na letošnjih velikih zborovanjih.
II.
Vrsto slov. taborov je otvorila leta 1868. zelena Štajerska. Od tam, kjer Je bilo politično življenje tedaj najživah-nejše, je prišla ideja taborovanja in od tam so nastopali tudi najboljši govorniki. • • — ---—*~
t
jugoslovanska vzajemnost konkretno-politične oblike; videli smo tudi obilo sadov, ki jih je rodila. Kot trdna skala stoje češki in jugoslovanski poslanci z ramo ob rami, borec se za samostojne države avstrijskih narodov. Ponosni smo lahko, da smo dali mi Jugoslovani iniciativo. Ta trdna zveza ni mogla ostati brez vpliva na druge slovanske narode. 2 neodoljivo silo smo privlekli k sebi Poljake in veselimo se dneva, ko bodo vsi trije narodi, jugoslovanski, češki in poljski združeni pod enotnim vodstvom v boju za nase države. V nedeljo čez dva tedna se bode položil v Ljubljani temeljni kamen za to tro-zvezo.
Avstro-Ogrska se pogaja z Nemčijo v Solnogradu za poglooitev gospodarske zveze med obema državama. Vsak državljan dobro ve, da je politična unija dveh narodov le tedaj močna in trajna, ako vlada medsebojno živahno trgovsko in sploh gospodar iko občevanje, in ako se odstranijo že v naprej vse okolnosti, ki bi mogle privesti do financiiclnlh nasprotsrev. Da bode naša jugoslovansko - češko - poljska ali-anca močna in trajna, moramo tudi mi imeti solnograška pogajanja. Okvir in glavne smeri teb pogajanj bodo določili ljubljanski pogovori.
Pre^odaj bi bilo, ako bi hoteli Že sedaj fiksirati gospodarske točke, na katerih naj se zedini naša trozveza. Treba je poprej slišati vse interesente in Še le potem bo mogoče določati skupni gospodarski program za vse tri narode. £e le potem bodemo videli, kako politiko je treba zasledovati sle !e c?r:ne, transportnih tarif, prekmorskega prometa, eksporta in importa, glede nabave surovin in drugih predmetov itd. itd. Eno najvažnejših vlog bo igralo triaško vpraŠania.
Smer in podlago za sporazumno ureditev vseh teh gospodarskih vprašanj bodo ustvarila ljubljanska pogajanja. Za sedaj moremo le toliko reči, Ja je neobhodno potrebno, da stopimo v tesno trgovsko zvezo z obema severnima slovanskima narodoma, ker bode na ta način dobivala politična in kulturna vzajemnost redno novih življenskih sil. Zdi se mi, da so predpogoji za tako gospodarsko vzajemnost dam. Poljska bo imela različne surovine, ki jih nimamo niti mi niti Cehi. Bogati petrolejski vrelci v Galiciji bodo mogli zalagati vse tri slovanske države. Češka industrija, posebno tekstilna, železarska in steklarska industrija nas bodo zalagale z blagom, ki ga ne produciramo. Mi imamo Trst, ki bo za Cehe in Poljake, za njih eksport na Balkan in v Orient, življen-skega vprašanja.
CelRi protEsl proti eovim nerEekanism.
Dunaj, 2. avgusta.
Kakor že poročano, se je vršilo danes posvetovanje ministrskega predsednika z zastopniki »Češkega svaza«, poslanci Stančkom. Tusarjem in dr. Fianto. Razgovovr je trajal dve uri in obsegal vsa aktualna politična vprašanja, v prvi vrsti najnovejšo vladno naredbo, ki ustanavlja okrožno sodnijo v Trutnovu. Poslanci so v imenu Češkega svaza proti naredbi ostro protestirali in svarili vlado pred enostranskim reševanjem češko-nemških spornih vprašanj. Opozorili so barona Hussare-ka na nedosJednost, ki se kaže v razliki med njegovo programatično izjavo v državnem zboru in pa med postopanjem vladnih organov, ki nemoteno nadaljujejo od Seidlerja začeti nemški kurz. Protestirali so oroti vedno hujšim per-sekucijam na Češkem, posebno profi vstavitvi »Narodnih Listov« in »Narodne Politike« in pa proti konfinacijam, h katerim so se zonet zatekle državne in vojaške oblasti. Protičeški kurz se kaže posebno občutno na gospodarskem polju; s premogom in živili so preskrbljene češke dežele prav po mačehovsko in surovine se izvažajo v nerazmerno velikih množinah, da trpi pod tem češka industrija in celo češko javno življenje.
Gorica, 31. julija.
Marmelado in obnovo pozna v naši deželi vsak otrok. Marmelada ie tujka, obnova pa — tudi. dasi ie to tako lepo. pristno slovensko ime. Kaj je vzrok, da se obnova vkliub svojemu domačemu izvoru ni mogla udomačiti pri našem ljudstvo, da iveni v slov. ušesih nekam iuie in da ne predstavlja onega, kar bi morala?! Oglejmo si stvar nekoliko bližje!
Naše ljudstva prihaja z obnovo v dotiko le potom stavbenih ekspozitur. Ekspoziture so postavljene, da dobi vsak posameznik pri njih dober in pameten nasvet in potreben materijal: apno, opeko, deske itd. Če ni materijaia. mora ekspozitura kot taka skrbeti, da si čimpreie nabavi vse potrebno, ker drusrače se lahko postavi na mesio ekspozituro vodećega inženirja z manjšimi stroški katerikoli po-stresček. Toliko se že navadi, da ho znal odpravljati stranka s stereotipnim »ŽaHHoer, nimamo!** N jirazlienoiše \ prosnie. raznovrstne potrebe imaio naši ljudje do inženirjev in tu. pri inženirjih, se ustavi vsaka zadeva. Inženir je trd Nemec, ki razen >Toper tan!« ne zna niti besedice slovenski, in s takim clovrkorn nfti se nas kmet razgovnna in naj mu toži svoie gorje! Tak človek se no more vživeti v nas.', že i«ak izvanredne razmere ker mu maaika sočutja B tr iaf'in. Dokler bedo Nemci vodili stavbene e k S p o p i ! u r e v d o p o 1 n o-m a in i z k 1 i u «* n o slovenskih krajih, kakor se to d o ar a i a v P r v a M n i I u Bovcu, toliko časa ostane obnova med našim 1 j u d m t v o m — t u i k a. Ali ni sposobnih slovenskih inženirjev, ki bi prevzeli taka mesta? Seveda so. saj so tudi že vložili prošnjo za vspreieru. toda rešitev se jim zavlačuje v največje škodo našemu deželanu in obnovi sami. Post&vit* Slovence namesto Nemcev in nreobrat se bo noznal v par dneh. Zakai recimo, v sežanskem okraiu ni nikdar nobenih pritožb? Tu vodi ekspozituro inženir, ki se imenuje slučajno Nemec, a ie Ceh, noznn naš jezik, naše razmere, bere liudein že z oči niihove že*lie in potrebe in skrbi, da se dobi vsega pri njem. Če nima naroči. Na Krasu pod domačim inženirjem-ie ostala obnova —domačinka.
Se nekaj! Pri vsem obnovitvenem delu treba paziti, da se ne prezirajo naša podjetja, naše opekarne nase trgovine z lesom. Slovenski del dežele bodi popravljen s slovenskim materijalom! Zitkr.i ne bi privoščili v tem ozi-ru našim podjetnim domačinom zaslužka? Ali mora res ves dobiček iti v italijanske in nemške roke? Zato na vsposobite naša podjetja do čim preiš-njesra obratovanja, ne silite v osnredie rodjetij pobeglih resmikolov (Scanci-ani) in ne podr-iraite s polno paro snu-jočih se podjetji nemških tvrdk (Lb-wy). Dosedai se ie tako prakticiralo, za to so pa tudi slovenski interesentie sami smatrali obnovo — tujkam. Odstranite nemške inženirje, poslužujte se domačih podjetij — in obnova se vdomaei kar vidno rri nsšem ljudstvu, ki bo za to tudi hvaležno, sai mu bo na ta način odprta pot k sodelovanju. Ako bo pa hodila ohnova svoia dosedanja nota nanrej in smatrala liudst^-o le za objekt, ki .se mora zadovoljiti, če treba s kitajskim inženirjem in malajsko opekarno, ostane ona vedno med nami — t u i k a. Obnova mora pritegniti liuclstvo k so-I delovanju! Res. da daia našim dežela-nom razne podpore: za pohištvo do 4000 K. za popravo hiše do 20.000 K, ra nabavo orodja malim obrtnikom do I 3000 K. toda nesi liurlie se do sedaj ni-i so mnotfo poslužili teh podpor In z a-I kaj ne? Kdo ie temu kriv? Ce se že j tu na deželi ne morem snorftšumeti k j inženirjem, kaj bom opravil šele v Go- ; rici. kjer so gotovo sami Nemci! Tako j si mislilo! Za to pa skrbite, da bo dobila obnova tudi po svojih ekspozitur- I nih uradnikih na deželi nekai sloven- j skega Uoa in vsi tisti predsodki bodo i na m^h odpadli.
Ne obnavljajte naše nesrečne   de ! žele s politiko (Deutsche Brilck^n-nolitik). obnavljajte  jo   z  lin- i I bezniio in sočutiem in r/nžetie-| nih uspehov se bomo vsi veselili.
sploh ne pozna. Priznal je, da ga je Mlklav-čič zapeljal k napačnemu pričanju ter izjavil, da sta ga orožnika G o r j u p in Kode 1 a opetovano poživljala: »Tuts den Oset eintunken«. (Le potlačite Ose ta.) Orožnikom se zato seveda ni zgodilo nič.
Končno vendar se je Južna železnica ojunačila za pošten korak ter preklicala Osetovo premeščenje v Krottendori. Toda kmalu se je zopet posrečilo nemškemu volksratu dobiti nadmoć. Januarja 1917 je bil Oset premeščen v Atzgersdorf - Mauer. Šele na njegovo prošnjo je bil pozneje zopet poslan v Trbovlje. Prošnja^se ie sklicevala na dejstvo, da stara bolna Osetova mati po junaški smrti njegovega brata Ivana ne more obdelovati svojega posestva v Št Jurij pri Celju in je navezana na to, da Jo njen drugi sin v službe prostem času večkrat obišče ter uredi najnujnejše zadeve. Iz Trbovlja je to mogel vedno storiti.
Se vedno ne mirujejo Osetovi sovražniki. Ko je prišel nov vojaški vodja premo-gokopa v Trbovlje, namreč podpolkovnik v. Fasching, so mu z raznih strani prigovarjali, da naj nastopi proti Osetu. Prišla fe priložnost ko sta poslanca dr. B e n k o-vič in dr. Korošec naznanila zborovanje v Trbovljah. V rezervatnem poročilu je označil F a s c h i n g Oseta na podlagi poročil »zaupnikov za agitatorja obeh poslancev. To je zadostovalo, da je provzro:ilo pri c kr. železniškem ministru Danhansu ukaz na Južno železnico, da je bil Oset takoj premeščen na sever. Tretjič med vojno triumfira denuncijantska druhal s pomočjo oblasti in Južne železnice: Oset* je bil iz službenih ozirov premeščen v Mitterndorf ob Fischovl. Oset trpi psihično vsled pri-zadejanega mu ponižanja in fizično, ker nima koga, ki bi ga razumel, ker nima zvez. da bi si preskrbel živila. Uboga stara mati je globoko potrta, njeno posestvo zapuščeno.
Vidimo, da ljudje brez srca in brez vesti brez pomisleka hujskajo ljudi in da se najdelo vedno zopet častniki, ministri in železniška ravnateljstva, ki iz narodnostne mržnje slepo  divjajo proti Jugoslovanom.
Vprašamo ministrskega predsednika te železniškega ministra: Ali sta pripravljena dati popolno zadoščenie zasledovanemu Franu Osetu in pred vsem anulirati protipostavno transferiranje ter mu dati polno odškodnino.
Jugoslovanska - Isfrfa - poOsKa vzajemnost.
Komaj leto dni je preteklo, od kar smo stopili s češkim narodom v ožjo zavezništvo. Majniška deklaracija je pokazala, da imamo s Cehi iste smotre in da se moramo poslužiti istih sredstev, da dosežemo svoj cilj. Naravno je bilo, da smo združili moči obeh narodov. Danes lahko rečemo, da sta češki in slovenski narod v vseh vprašanjih avstrijske politike enoten narod. Edino ta tesna zveza med obema narodoma nam je pripomogla do onih velikih uspehov, ki smo jih dosegli v avstrijski politiki tekom zadnjega leta. Češko-jugo-slovanska zveza je zlomila avstrij. absolutizem — ona nam bo pripomogla do popolne preustrojitve A v stro-O grške.
. , Upati smemo, da se nam tudi to v kratkem posreči. Naši stiki s Poljaki so postali v zadnjem času vedno bolj ozki. Ustvariti moramo podlago, da bo tudi ta zveza globoka in trajna. Cez dva tedna bodemo mogli pozdraviti zastopnike poljskega naroda v Ljubljani in ž njimi tudi češke. To bo dan, ki naj ustvari močno, nerazdružljivo in nepremagljivo jugoslovansko-češko-poljsko ligo.
Pred vojsko smo slišali mnogo o slovanski vzajemnosti. Takrat je spadal ta pojem med fraze vsakdanjega političnega življenia. Pod slovansko vzajemnostjo si nismo ničesar konkretnega predstavljali. Med vojno pa se je položaj popolnoma izpremenil. Komaj eno leto parlamentarnega življenja je preteklo, in smo videli, da je dobila češko-
Prvi tabor se je vršil 9. a v-S us t a 1868. v Ljutomeru. Oklic zanj je podpisalo 12 kmetov, 3 trgovci in 2 odvetnika. Na taboru se je zbralo okoli 7000 ljudi, ki so si izbrali dr. Razlaga za predsednika. Zborovanje je trajalo do trde noči in navdušenje, s katerim so zborovalci poslušali govornike, je povečalo še streljanje iz mož-narjev, godba in umetni ogenj, ki so ga zažigali zvečer. Kot govorniki so nastopili župnik KlemenČič iz Ljutomera, dr. Razlag. Kukovec z Ljutomera, dr. Zarnik. Božidar Raič, dr. Prelog in dr. Vošnjak. Da vidimo, o čem se je razpravljalo, navajamo resoluciije, ki jih je sprejel prvi tabor in ki so bile ostalim taborom nekako navodilo. Resolucije se glase:
»Tukaj zbrani slov. narod soglasno izreka, da v paragrafu 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:
1.) Slovenski jezik na Slovenskem Izključno uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na Slovenskem neodlagoma določil obrok in sicer pol leta, do katerega morajo znati Slovenščino v besedi in pismu.
2. ) Dokler ne bode cerkvena vlada na Slovenskem uradovala v slov. jezika in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, ki so do sedaj nemški r2E£rJavajo» Odslej slovenski razlagali.
3. ) Dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in v srednjih učni jezik slovenski (neruski jezik ostane učni predmet).
4. ) Dokler se ne združijo Slovenci v Zjedinjeno Slovenijo z narodno upravo.
5. ) Dokler se ne bodo iz dežel, zaklada štajerskega v razmeri števila Slovencev in njihovih prineskov napravili, podpirali in vzdrzavali slov. zavodi na primer slov. realke, gospodarske šole.
6. ) Dokler ne bodo dodane temu paragrafu izvršilne postave in djansko vpeljane in dokler se ne bede posameznim deželam dala veča samoupravna oblast.
Že 11. avgusta je prinesel »Slov. Narod« naznanilo, da se bo vršil drugi tabor v Žalcu in 25. avgusta je izšel oklic, ki ga je podpisalo 45 posestnikov, 6 trgovceo in 4 odvetniki. Drugi tabor se je v r š i l 6. s e p t e m b r a 1968 v Ž a 1 c u. Na travniku g. Zuže se je zbralo okoli 15.000 ljudi. Prišli so iz vseh slov. pokrajin in samo inteligence je bilo nad 2000. »Bog kliče, Slavjani predolgo tlačeni stopajo čvrsto pred svet na svoje slavno mesto«. Taboru je predsedoval dr. Vošnjak Jos., ki je govoril o Zjedinjeni Sloveniji. Govorili so še: dr. Ploj za slov. uradovanje, dr. V. Zamik za slov. cerkveni jezik, dr. Razlag za povzdigo kmetijstva, Božidar Raič za slov. šole.
Kmalu nato so sklicali celjski Nemci iavno zborovanje v celjsko okolico. Isto se je vršilo šele prihodnje leto, a za obzidjem — samostanskega vrta.
22. septembra so razglasili tudi koroški Slovenci oklic za tabor na Bistri-' £ poleg Pliberka. ki bi se naj vriši 29.
septembra, katerega pa je vlada, kot sem že zgoraj omenil, prepovedala, češ da zboruje v Celovcu deželni zbor. Pač pa se je vršil
tretji tabor dne 18. oktobra 1568. pri Sempasu na Gorišk em.
Zbralo sc je do 12.000 ljudi, katerim je predsedoval dr. Lavrič. Govorili so dr. Tonkii, Nabergoj, Dolenc, Klav-žar in Živič. Vlada se j.e bala za bližnjo Gorico in jo dala zato krog in krog za-stražiti od žandarmerije in vojaštva. Od taboritov ni smel nihče v mesto. Zato pa je tem večje življenje vrvelo na zborovališču, ki je bilo razsvetljeno z baki jami in umetalnim ognjem in kjer se je veselo razlegalo slovensko petje.
To je bil poslednji tabor 1. 1863. Vse slov. pokrajine so se oglasile, Ie kranjske ne, kjer so se bali voditelji — vlade. Ljudstvo pa je hotelo poslušati govore in dolenjski kmeti so zahtevali sklicanje tabora od svojega poslanca grofa Barbota, a Notranjci od ljubljanskih voditeljev, češ. drugače ga skliče-jo sami. V Ljubljani so nastopili to leto le visokošolci in učitelji. Prvi so sklicali na 14. avgust
š t u d e n t o v s k i shod, ki se je vršil in sprejel resolucije
1. ) o vpeljavi slov. jezika v ljudske in srednje šole,
2. ) o dopolnitvi jugoslovanskega vsučiliščav Zagrebu,
3. ) o osnovi literarnega društva »Slov. Omladine«.
Prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Kranjskem, ki se je vršil 15. septembra 1868., pa ie
Iz slovanskega sveto.
Poslanec dr. Dušan Popović je zadnjič v hrv. saboru zaklical Frankovcem: »Va5a deca bodo Jugoslovani!« Izpremembe se vrše. To ves preplašen konstatira v »Hrvatski« neki Frankovec, ki ima svojega sina na učiteljšču v Arbanasih v Dalmaciji, čei, dijaki so se vrnili na počitnice uprav fanatiziram od jusoslovanstva. Pravega hrvatstva ni pri njih niti sledu. Sin je očetu brž prvi dan začel prikazovati lepoto in vzvišenost jugoslovanske ideje . . . Vsega tega so krivi profesorji! >Ko bi jih ti slišal (zatrjuje sin očetu), bi se še ti izpreobrnil«. — Jugoslovanska akademska omladina v Varaždinu je sklenila prirediti analfabetske tečaje, koncert v Varaždinskih Toplicah in velik slovanski koncert v svrho šolanja medjunmr-skih Hrvatov in jugoslovanskih sirot. — »Matica H r v a t s 1: a«, ki je došle že mnogo starUa za papularizacijo teoretskih znanosti, bo odsie izdajala posebno knjižnico za gospodarstvo sploh in za poljedelsko življenje po-seue.
Na čast 25 letnice niašništva o. Rafaela Rodica, provinciala hrv. frančiškanske provincije, so zagrebški iranćBkani dne 24. julija priredili ko;.cen. iJrot. Kršnjavi je prikazoval vpliv sv. Frančiška na umetnost, a pesnik dr. i ugomer Alaupović je zložil za to priliko pesem prigodnico, ki je nanašala zasluge irančiškanov za nacionalno in versko življenje. Ko bi ne bilo kršnjavega zraven, bi taka proslava imJa v današnjih časih šc večjo vrednost.
Pisateljsko založniško društvo »M a j« so si 1. 1901 ustanovili češki pisatelji. Na čelu mu je^do 1. 1909. stal znani dramatik Vaclav btceh. O tem društvu piše sedaj v »Češki Straži« ter pravi: »Svarim vsakogar, komur je zdravje milo, da bi ne prevzemal resnih finančnih del tam, kjer bi se sešio mnogo pesnikov in estetov. Najprimitivnejše trgovske reči so jim običajno najbolj španske vasi, a zato jim je pri vsakem večjem sunku od zunaj samo lastna oseba vodilo . . . vsak je hotel uveljaviti samega sebe ter mislil, da mora društvo radi enega njegovega deleža izdati vsak njegov spis . . . Samo v gledališču sem doživel šc toliko nizkosti, kolikor smo jih doživeli v tem podjetju čeških pisateljev. Ni pre-ostajalo nič drugega nego v društvo sprejeti tudi nepisatelje ter ga izpre-meniti v akcijsko družbo.« — Eden izmed najodličnejših čeških publicistov je dr. Ant. Hajn; listi se ga sedaj ob njegovi petdesetletnici s častjo spominjajo.
»Pesmi sužnja- Svatopluka Čecha prevaja v poljščino poljski dramatski pisatelj in pesnik Matej Šu-kievič, ki se je rudi udeležil letošnjih praških slavnosti. S tem prevodom bodo Poljaki dobili krepke misli krepke češke demokracije.
V Krakovu so bili pred nekaj časom aretirani trije ruski častniki, ki so prišli tja iz Rusije: niso imeli nobenih legitimacij in tudi niso mogli reči, čemu so prišli v Krakov. Istotam sta bila aretirana bivši legionarski stotnik Sokolovski in poljski akademični slikar Olšenski. Ni pa res, da bi se bili »Deutschmeistri« radi gladu spuntali. Nedavno so bili v Krakovu zaprti srednješolski dijaki radi veleizdajiiškega gibanja, a so za sedaj izpuščeni. — V Varšavo se je vrnilo do 20.000 beguncev iz Rusije; so brez imetka in brez zaslužka; funt belega kruha stane 3 marke 50 pfenigov, funt črnega kruha pa 2 marki 80 pf. — Gališki Poljaki se pritožujejo radi težav, ki jih povzroča v ljudskih šolah učenje nemškega jezika; novi učbenik pa je število besed, ki se jih treba naučiti, znižal od 2300 na 700. — Po berolinski »Europaische Staats- u. \Virtschaftszeitung« obsega Galicija 28% vsega avstr. prebivalstva, 34° o avstr. vrtov, 71°/» konopelj, 50°o konj, 30* o rogate živine in svinj. Nemci bi seveda to deželo radi politično lo-
razpravljal: 1.) kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potrebujejo, 2.) kako b\ se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno," narodno gospodarstvo, 3.) kako bi se stalno zboljšale slabe okoliščine o učiteljski plači.
Taborovanje leta 1869. je otvorila Goriška. 25. aprila 1869. se je vrši! č e-trtitaborvBrdih, kjer se je zbralo 8000 poslušalcev. Taboru je predsedoval dr. Tonkii iz Gorice, a govorili so kmet Ivan Toros iz Medane, E. Klav-žar, dr. Lavrič in solkanski župan M. Doljak, ki je zahteval železnico iz Koroške preko Predelja na Goriško.
Peti tabor se je vršil 2. maja v Sevnici. Prišlo je okoli 7000 ljudi. Zastopniki iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvatskega. Predsedoval je dr. Sernec iz Maribora. Poleg običajnih govorov, je razpravljal dr. Razlag tudi o potrebi kmetijske šole za posavsko dolino.
Sesti tabor, prvi na Kranjskem, se je vršil 9. maja na K a 1 c i poleg Zagorja na Notranjskem. Do 8000 poslušalcev je prišlo iz Notranjske, Primorske in Istre. Predsedoval je dr. Costa. Govorilo se je tudi o pogozdovanja Krasa. Župan Kastav-skega mesta iz Istre je govoril v hrvatskem jeziku.
Sedmi tabor, največji med vsemi, jebil oni v Vižmarjih pri Ljubljani 17. mala 1869. Na njem se je zbralo okoli .30.000 ljudi kljub neugodnemu vremenu iz vse Slovenije. Predsedoval mu je dr. Bleiweis, ki je govo-
čili od Slovanov, a gospodarski obdržali v svoii »Srednji Evropi«.
V a v e 1 se imenuje kraljevski grad v Krakovu z grobnico poljskih kraljev. Drhal seveda ni respektirala te zgodovinske svetinje, ampak jo je na svoj način omadeževala. Sedaj so prizadeti kro£i v zvezi s šolo sklenili, da bo odšle šolska mladina stražila vavelske znamenitosti; pri tem se okoristi mladina sama, »vdihavajoč tam zrak prošlosti in učeč se zgodovine zakovane v kamenje in zidovje«. — Prvi poljski list za Skandinavijo je začel izhajati v Kodanju na Danskem: »Polak v Dani i«. — Poljski literati, muziki in publicisti, ki žive na Francoskem, so začeli v »Poljski Biblioteki« izdajati francoske prevode odličiih modernih del poljske literature; v eni seriji bodo študije o poljski kulturi, v drugi prevodi Kasproviča, Žeromskega, Pribiševske-ga, Tetmajerja itd.
Univerza na Litvi v Vil-m u. Pred kratkim smo v posebnem članku razjasnili, kako so Nemci na Litvi videli spočetka le Poljake, kako pa sedaj tam vidijo le Litevce, zato da bi tem laže Litvo odtrgali od Poljske. Dovolili so v Vilnu — litevsko univerzo, a ker ni litevskih profesorjev, se more na njej predavati tudi nemški. V Tarvbi (litevski skupščini) je levica zahtevala, da se za predavanja dovoli tudi poljski in ruski jezik. Nemška vlada ne pusti, da bi poljska mladež iz Litve hodila na univerzo v Varšavo. Tako so Nemci osvobodili Poljake! Seveda so tudi Litevci svobodni le toliko, kolikor kljubujejo Poljakom: drugače pa morajo biti poslušni. Njih deželni zbor je izvolil za ktevskega velikega kneza vojvodo z Uracha, a Nemčija uradno razglaša, da nimajo pravice, si sami voliti kneza.
Ukrajinci so že v začetku vojne imeli svoj agitacijski odbor v Stock-bolmu; med odličnimi švedskimi publicisti, ki si jih je znal pridobiti zase, je bil tudi znani slavist Alfred Jensen, ki je izdal tekom vojne nemško knjigo o ukrajinskem pesniku Sevčenku, a švedski pokrovitelji ukrainizma niso izstopali v protipoljskem smislu. — Zadnjič sem poročal, da morajo Ukrajinci ura-dovati v velikoruskem jeziku, ker ni uradnikov, izobraženih v maloruskem dialektu. Pred kratkim je zborovala »Vseukrajinska zveza staršev« ter se izrekla za uvedbo ruskega jezikav vse ukrajinske šole. Kakor poroča »Golos Kijeva«, široki sloji ukrajinskega ljudstva ne čutijo ukrajinski in so indiferentni napram ukrajinski kulturi. — Ukrajinski hetman Skoro-padski je dal zapreti pisatelja in bivšega minist. predsednika Viničenka, češ, da hoče izzvati prevrat, a mu je zopet dal svobodo. — V Odesi izhaja 15 dnevnikov, a nobeden v ukrajinskem jeziku, dasi spada Odesa sedaj pod Ukrajino.
Kakor poročajo berolinski listi, je v Stockhoim prišla gosoa Trocka-Bronsteinova in prinesla s seboj nad dva milijona rubljev.
Smrt grofa Mirbacha je dala boljševikom povod, da sq usmrtili mnogo ljudi, ki niso imeli s tem nemškim grofom nič opraviti, ki pa so boljševikom bili neprilični. Med temi žrtvami boljševištva je tudi odlična voditeljica socialistične levice Marija Spiridovna. Dne 4. julija se je ločila od boljševikov in potegnila mase v Moskvi s seboj. Spiridovna je 52 let stara in iz ugledne rodbine. V 21. letu je ubila generala, ki je mučil kmete. Zapeljali so jo v Sibirijo in je na poti na nezaslišan način mučili. To muče-ništvo je iz dekleta naredilo popularno svetnico kmetskega gibanja in kmetje darujejo po cerkvah za njo darove. Ko je Spiridovna postala prednica »kmetskega sveta«, so mužiki v trumah romali k njej. Ali bo njena smrt boljševikom koristila?
Kakor poroča bolgarsko »Utro«, se bolgarsko ministrstvo dnevno do trde noči posvetuje o prehranitvi. Izdana j je prepoved izvažanja vseh živil. Poljski »Kraj« pripominja k temu: »Taka prepoved ne pomaga nič več; zakai i vse je že davno izvoženo.«
ril tudi o Zjedinjeni Sloveniji. Poleg njega so še nastopili dr. Vošnjak v imenu štajerskih in dr. Tonkii v imenu goriških Slovencev, dajje dr. Zarnik, Noli, dr. Razlag in dr. Costa. Iste/.». leta se je vršil še osmi tabor in sicer 8. avgusta v Ormožu. Na ta tabor so prišli tudi Hrvatje iz Varaždina. Dr. Razlag je predsedoval, govorili so pa še dr. Zarnik. dr. Vošnjak, urednik Tomšič, Božidar Raič in dr. Pe tovar.
Leta 1870. se je vršilo 9 taborov.
Začela je zopet Goriška. 1. maja se je vršil tabor v Tolminu. Zborovalcev je bilo 8000 in predsedoval jim je dr. Lavrič. Poleg običajnih govorov dr. Lavriča in avskultanta Roberta Mianija so govorili dr. Žigon o Prcdelski železnici, solkanski župan Doljak o znižanju davkov, dr. Tonkii o meščanskih in obrtnih šolah m E. Klav-žar o paragrafu 19.
29. maja se je vršil tabor v Sežani. Zbralo se je 6000 poslušalcev, med njimi veliko iz tržaške okolice in Istre. Predsedoval je dr. Lavrič, poleg njega so še nastopali Klavžar, Rajnik, Živič, Faganel o točkah, ki so bile na dnevnem redu tudi pri drugih taborih.
Na taboru v Cerknici dne 12. junija je zborovalo do 8000 poslušalcev, teden dni pozneje dne 19. j u-nija na taboru pri Kapeli blizu Radgone tudi 8000. Tu je predsedoval dr. Prelog iz Maribora, govorili pa so dr. Klemenčič, prof. Šuman, posestnika Žitek in Kukovec. Žitek je
4
175. Stev.
.SLOVfcNSrU NKAOU*. aue 3. avgusta I91b.
Stran 3
Bolgarski dnevnik »Dobrad-ža«, ki je bil ustanovljen, ko so nemško - bolgarske čete zasedle ustje Donave, piše sedaj v naravnost obupnem tonu o gladu, »Letina je v severni Do-brudži popolnoma varala. Suša je uničila skoro vso ozimino in jarino. Žetev na mnogih krajih ne da niti enega dela semena. Skoro vse zaloge lanske žetve so spravljene ven iz dežele in v trdih rekvizicija!) se nadaljuje. V občinah pri Kvstendži je s4 žetve konfiscirane, le Vi se pušča kmetom. To pomeni, da je 200.000 ljudi obsojenih na gotovo smrt od gladu.« — V sporu bolgarsko - turškem ne pozna bolgarski tisk nobenih mej cenzure več; če pomislimo, kako trda je bolgarska cenzura, si lahko mislimo, iz kakega razpoloženja nastaja tako časniško pisanje. Ni zato čudno, če ententni tisk, posebno angleški, čisto odkrito govori o snovanju stikov entente z bolgarskim narodom — kralja pa kakor da bi ne bilo. (Odšel je v inozemstvo se zdravit!) Posebno važnost dobivajo te razmere z ozirom na konsolidacijo zapadnih Jugoslovanov in z ozirom na težke boje v Albaniji. (->Ceska Straž«.)
Deželna nm za tujski prešel
je imela dne 31. julija v posvetovalnici deželnega dvorca prvo glavno skupščino po izbruhu vojne. Udeležili so se: za c. kr. ministrstvo za javna dela sekcijski svetnik dr. Ernst baron VV e t s cti e 1; za c. kr. deželno viado c. kr. deželnovladni svetnik dr Robert P r a x m a r e r; za de2elo Kranjsko: deželni odbornik dr. Vladislav P e g a n in sledeči člani glavnega odbora: Mihael C e r n e, hotelir, Bled; Andrej Krajec, župnik. Kranjska gora; dr. Valentin K r i s p e r, Ljubljana; Jos. L a v-t i ž a r, občinski gerent Kranjska gora; Avgust M a 1 v, župan, Belapcč; ces. svet. Anton M a i e r, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Ljubljana: Josip P e r d a n, trgovske zbornice svetnik in veletržec, Ljubljana; Ivan Andrej P e r k o, jamski tajnik, Postojna; Ivan P e t e r c a. predsednik d. d. »Union« in tovarnar, Ljubljana; Ivan P i b e r, deželni poslanec in župnik, Gorje; Jan R u ž i č k a. ces. kr. evidenčni nadzornik v p., Ljubljana; dr. Karel T r i 11 e r, deželni odbornik, podžupan deželnega stolnega mesta Ljubljane; Avguštin Zajec, gostilničar, Šiška. — Zborovanje otvori deželni odbornik dr. Pegan, pozdravi v imenu dežele vse udeležnike. se spominja velikih škod. ki so bile prizadete tujskemu prometu na Kranjskem vsled vojne, pričakuje, da se bodo te škode po državi olajšale in povrnile in da se bo postopalo deželi Kranjski nasproti popolnoma ravnopravno, ker ravno dežela Kranjska je do-prinašala v vojni ogromne žrtve v krvi in denarju. Ravnateljstvu je izrekel zahvalo dežele za neumorno poslovanje med vojnim časom. Predsedstvo prevzame potem dr. Krisper in podaja pojasnila, kaj je Deželna zveza storila v vojnem času in katere pomožne akcije je v prid hotelirstvu uspešno izvršila. Popolnoma se je preuredila tudi pisarna in okrepile so se tudi finance. Vsled podpor c. kr. ministrstva za javna dela, deželnega odbora vojvodine Kranjske, stolnega mesta Ljubljane ter Trgovske in obrtniške zbornice, katerim se najtopleje zahvaljuje, je danes Deželna zveza za tujski promet tako krepka in jaka, kakor še ni bila nikdar, brez skrbi stopa v dobo prehodnega in mirovnega gospodarstva. Tujski promet bo za deželo, za državo in za interesente zelo nadebuden vir dohodkov, takoj ko nastopi mir. V najbolj merodajnih krogih pričakujejo ravno na polju tujskega prometa velik naval inozemskega občinstva, ki bo poboljšal posebno našo valuto, brez poboljšanja valute se pa naše gospodarstvo ne da popraviti. Z ozirom na to so se osnovale v Avstriji in po celi srednji Evropi dolge vrste prometnih organizacij, pri katerih je tudi udeležena naša Deželna zveza. Naval tujcev bo, ko napoči zora miru, posebno na Kranjskem in v Primorju izvanredno velik. Da ga izkoristijo, bo dolžnost hotelirjev, skrbeti za zadostno aprovizacijo, zato pa zopet potrebujejo zadosten obratni fond, ki se jim mora" preskrbeti. Modernizirati in izboljšati bo hotele, ki so vsled vojnih nastanitev bili zelo oškodovani. Tudi stolno mesto ljubljansko se bo imelo pripraviti za velik prihod tujcev. Sprožiti bi bilo misel, da se na ljubljanskem Gradu priredi planinski, prometni in tujski muzej,   ki bi
bil nekak biser tujim in domačim potoval-cem. Ne računamo le s tujskim prometom, računati nam je tudi z jako velikim trgovskim prometom. Spominja se potem predsednik v vojnem času zamrlega Ivana Mar-keža v Bohinjski Bistrici in Antona Dolni-čarja na Bledu. Velike zasluge, ki sta si jih pridobila rajnka za naš tujski promet, se nikoli ne sinejo pozabiti. Zelo se imamo veseliti, da sta hotelir Ivan Kenda in njegova soproga Marija Kenda - Peternelova (sedaj v Sofiji na Bolgarskem) nakupila obsežna posestva ter bodeta s tem vpeljala hotelsko veleindustrijo pri nas na Kranjskem, ki je za mednarodni promet največjega pomena. Vsled strokov, izobraženosti In marljivosti pridobila si je ta dvojica, kakor smo dobro intormirani, v Sofiji ugled, čast in blagostanje, zatorej naj jima velja naš prisrčen pozdrav. Dr. Krisper končno poudarja, da je imel čast udeležiti se dveh sprejemov pri Nj. Veličanstvu cesarju, in sicer pri deputaciji dežele Kranjske, in pri deputaciji Avstrijskih prometnih zvez. Njegovo Veličanstvo cesar je jako milostno obljubil tujskemu prometu svojo zaščito in še s posebnim poudarkom omenil, da Želi, da njegova vlada podpira tujski promet ker pospešuje to državne finance. Predsednik končno zakliče Ni. 'Veličanstvu cesarju Karlu I. trikratni »Živio!-, kateremu se vsi navzoči navdušeno pridružujejo. Sledilo je poročilo o dosedanjem delovanju in o financah, katero se je. vzelo z zadovoljstvom na znanje. Pojasnile so se potem najvažnejše točke prihodnjega delovanja in opozarjalo, da bomo rabili velika sredstva, kar bo težavna skrb ravnateljstvu.
V smislu pravil se je vodstvo Deželne zveze sestavilo sledeče: glavni predsednik deželni glavar na Kranjskem, drž. poslanec dr. Ivan Šusteršič; predsedstvo: dr. Krisper, dr. Pegan, dr. Triller; ravnateljstvo: dr. Papež, načelnik, ces. svet. Maier. načelnika namestnik in blagajnik; dr. Krisper, dr. Pegar, poslanec Piber, člani ravnateljstva. Kot svetovalci so bili izvoljeni: Ivan Kenda. hotelir v Sofiji; med. svet. dr. Rihard Eder. solastnik zdravilišča ^Rikli na Bledu. T *iaj; dr. Jan Dvorak, ravnatelj Češke d. dne zveze v Pragi; inženir Vladimir Remec, ravnatelj obrtno-pospeševalnega urada v Ljubljani. Ustanovili so se finančni in reklamni odsek ter poseben cd<ek za ljubljansko mesto.
Na Dreulog dr. Krisperja dovoli se Goriškemu centralnemu pomožnemu odboru na Dunaju za prometne namene podpora 1000 kron. kateri se obenem naitopleje pozdravi. 7a Vintgar-ski fond se dovoli subvencija 1000 kron.
Ob sklepu zhorovania irrekajo c. kr. sekcijski svetnik baron dr. Ernst VVetschl v imenu ministrstva za javna dela, deželnovladni svetnik dr. Praxmarer v imenu deželne vlade, oodžuoan dr. Karel Triller in poslanec Piber ravnateljstvu nriznanie in zahvalo za neumorno in nsuešno delo, izvršeno v voini dobi. Ravnateljstvo se je Doooldne zbralo v zvezni pisarni na d^lTo-trajno sejo. ori kateri so se storili važni sklepi, katerim ima slediti izvršitev.
Z ifalijsnsKe fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. urad ) Topovsko delovanje na mnogih točkah trajno živahno. V Judikarijih pri Bez-zcccJ jugozapadno od Asfaga in južno od Quera smo preprečili italijanske izvide.
Albanija. Na obeh straneh kolena Semema prodirajoče čete general-obersta barona PHancer-Baltma so dospele v zasledovanju tik do črte Fieri-Berat. Bolj proti vzhodu ob gornjem DevoGju in na višinah ob tej reki so zadeli naši hrabri bataljoni na silen odpor. Več oporišč smo v naskoku zavzeli. Sovražnik se sedaj tudi tu umika. V bojih zadnjih dni se }e odlikoval bosensko-hercegovinski lovski bataljon št. 36. Med dragimi vrlimi četami naglašajo dosedanja poročila bos.-herc. peh. polk št. 2 in oddelke bosenskega poika št. 7 avstrijskega črnovojniškega eolka št. 32 in ogrskega črnovoimškega polka št. 4 ter baterije gorskih artiljerijskih polkov št. 5 in 13. — Šef generalnega štaba.
Vas B e z z e c c a leži v Ledroški dolini (Val di Ledro), tik severo - zapadno od Ledroškega jezera (Lago di Lcdro), v Judikarijah, t j. v južno - zaoadnem delu Tirolske. — Vas O u e r o leži na Piavi-nem zapadnem bregu ob vznožju gorovja, ki se dviga med to reko in Brento. — Kraj F i e r i leži v Albaniji, kakih 35 km zračne črte zapadno od Berata, približno 15 km vzhodno od jadranske obale.
Ameriške čete. Iz Lugana, 2. avgusta. Šef generalnega Štaba Diaz je izdal v pozdrav v Italijo došlih scvero-ameriških čet povelje, ki poudarja, da je Amerika v imenu človeštva in pravice posegla v vojno in da kaže svojo solidarnost z Italijo tudi s svojimi četami. — Včeraj si je italijanski kralj blizu Verone ogledal ameriške čete.
Francoska ofenziva.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, -?. avgusta. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. S ku p i n a g i m. R u p -r e h t a. Artiljerijsko delovanje je na večer na mnogih točkah oživelo. Živahno n \ iduo delovauje čez noč. — Skupina nemškega cesarje v ič a. Med Soissonsom in Fere en Tardenois je so-vražnik včeraj nadaljeval svoje brezuspešne napade. Po njih zavrnitvi in po pospravljanju včerajšnjega bojnega polja smo ponoči in po veliki bitki poslednjih čet naše gibanje načrtoma nadaljevali. Močen artiljerijski hoj je šel pred sovražnimi napadi, ki so bili naperjeni dopoldne proti naši fronti na obeh straneh Villemontoira ter so se razširili popoldne do južno od Harteiinesa. Zavrnili smo jih pred našimi črtami deloma v bližinskem boju. Brez vsake pridobitve ozemlja je sovražnik tu spet doživel po-polen neuspeh. Z zelo silnimi četami so angleške in francoske divizije rano zjutraj napadle na črti severno od Grand Rosova - Fere en Tardenois. Na obeh straneh ob Beugneu.vu so mogli njih oklopni atomobill dospeti preko naših prednjih črt do višin severno od kraja. Tu jib je naša artiljerija razbila. Po lju-ttm boju smo razbili tudi infanteriiske napade sovražnika na severnih pobočjih višin. Tudi popoldne obnovljeni so-vraf'iu napadi so bili tu krvavo zavrnjeni. Med Cramaiflom in Fere en Tar-denois so se zlomili tudi zelo močni in-fanterijski in avtomobilski napadi sovražnika že pred našimi črtami. Močnemu sovražnemu cgniu :?;ed Fercm en Tardenois in gozdom Monniere so sledili infanteriiski napadi samo severno Siergcsa. Zavrnili smo jih. Na ostali hotni fronti te vladal mir. V Champagnl uspešni boji v predpolju južno od Fi-chtelberga (?) in vzhodno cd Suippc. Severozaoadno od Perihesa smo v krajevnem sunku potisnil! sovražnika iz njegovih prednjih črt ter zavrnili severno te Mesnina sovražne delne napade. — Skupini v. G a 11 vv i t z a in v o j -vode Albrehta. Uspešni infanterij-ski boji zapadno cd Mosle in Seille. Včeraj smo zbili 14 sovražnih in 4 c rive zre balone. Stotnik Beri!-o!d ie dosege! svoJo 10. zmago v zraku. Naši bombni letalci so bili čez noč zelo delavni ter so uničil! med drtig«m veliko francosko nmnici;sko skladišče severno od Chalonsa. — v. Ludendorff.
Vas V i 1 1 e m trn t o i r e leži približno 10 km južno od Soissonsa ob veliki cesti v Chateau Thierrv; vas H a r t e n -n e s 3 km južno od Villemontoire ob isti veliki cesti; vas Rozoy le Grand 5 km južno od vasi Hartennes ob veliki cesti v Fere en Tardenois, od tega mesta proti severo - zapadu 10 km zračne črte; vas Beugneux 2 km vzhodno od vasi Rozov, ob isti veliki cesti; vas C rama i 11 e 3 km vzhodno od Beugneuxa ob isti veliki cesti, od mesta Fere en Tardenois oddaljeno 5 km severo - zapadno zračne črte; Mennierski gozd stoji 9 km južno - vzhodno od mesta Fere en Tardenois; vas C i e r g e s leži ob gorenji reki Ourcq, 7 km južno - vzhodno od mesta Fere en Tardenois. Torej so se ti boji vršili v loku, ki si ga mislimo od Soissonsa proti jugu in potem proti vzhodu začrtanega od gorenjega Ourcqa. — Fichtelberg imenujejo Nemci neko visino vzhodno od Reimsa in severno od Stare rimske ceste. — Suippc je reka. ki teče kakih 25 km vzhodno od Reimsa v velikem loku, da se končno severo - zapadno od tega mesta izlije v reko Aisne. — Perthes in Le Mcsnil sta vasi v vzhodni Champagni, 8, oziroma 10 km nevero - vzhodno od mesta Suippes. — Rečica Seille se pri mestu Metz izliva v reko Moselle (Mosel).
VVashlngton, 2. avgusta. Zatrjuje se, da so bile dne 25. julija vkrcane zadnje čete tretje Četrtine ameriških čet, namenjenih na Francosko.
govoril, naj se proti hudodelcem ostreje postopa, Kukovec pa o uravnavi struge reke Mure.
Tabor v Vipavi se je vršil dvakrat. Prvikrat 29. junija je prišlo 7000 ljudi, a ie deževalo in se je moralo zborovanje preložiti na 14. avgust. Tedaj se je do 12.000 taboritov zbralo. Govorili so Zelen, Nolli, dr. Costa. dr. Razlag, Grabrijan in Rih. Dolenec.
Najvažnejši tabor tega leta je bil oninaBistrici poleg Pliberka na Koroškem dne 31. julija. Tabor, na katerega je prišlo okoli 8000 ljudi, je otvoril kmet Juri Kraut, a za predsednika je bil izvoljen dr. Zarnik. Govorili so še Vek. Gregorič iz Maribora, Vigele, Kušaj, dr. Zarnik, Kraut.
Ta tabor je bil za koroške Slovence, ki sc do tedaj niso udeleževali narodne borbe velikanskega pomena. Začel jih je narodno buditi in navduševati. Zato so storili rudi Nemci vse, da so ljudi od njega odvračali. Kljub temu so prišli nekateri po 10 ur daleč. Starim možem, ki niso nikdar čuli o narodnih pravicah, se je vzbudila zavest, koliko narodnih krivic morajo prenašati koroški Slovenci, ki nimajo nobenega državnega in deželnega poslanca.
7. avgusta se je vršil istrski tabor v Kubedu. Prišlo je 4000 Istranov. Lahoni so odganjali ljudi s tem, da so jim lagali, da bodo morali plačati 5 gl. pristopnine oz. da bo na taboru izbruhnilo klanje, vojna. Taboru je predsedoval dr. Lavrič, govorili pa so Fr. Ravnik, BlažiČ, Čepek, Jan. Na shodu je bilo navzočih tudi veJiko žen. w 1
18. septembra 1870. se je vršil še en taborna Koroškem in sicer v Zopračah. Zbralo se je okoli 10.000 poslušalcev. Shod je otvoril Košat, predsedoval je dr. Zarnik, a govorili so Matija Majar, župnik Muden, J. Nolli in Albin Poznik.
Leta 1871. so se vršili zadnji tabori.
Naj preje se je vršil v Istri tabor v Kastvu 21. maja. Zbralo se je 10.000 taboritov Hrvatov in Slovencev skupaj. 6. avgusta se je vršil še en tabor na Koroškem in sicer v Zgor. Buklah. 6000 Slovencem je predsedoval dr. Zarnik.
Istega leta se je vršil še kmetski tabor v Cerkljah, kjer se je razpravljalo o kmetijstvu, a tabor v S e 1 c a h je bil prepovedan.
III.
V času, ko zopet zborujemo ozir. smo zborovali na shodili, kjer se zbira na tisoče Slovencev, nam se še prav posebno vsiljuje vprašanje, ali so tabori slovenskemu narodu tudi kaj koristili, ali so bili le mimoidoč. pomena, zborovanja praznega navdušenja. Na to bi nam najbolje odgovoril popis narodnih razmer pred tabori in po taborih. V kratkem lahko rečemo:
Tabori so pokazali, da Slovenci živimo, da se zavedamo svojega položaja in da si hočemo svojo bodočnost tudi zagotoviti. Pokazali so, da znamo ustavne pravice, ki se nam jih je dalo, tudi izrabiti. Tabori so zanesli narodno zavest med najširše sloje naroda, zbudili mnogo onih, ki so že napol zapadli
potujčenju. Slovenski živelj je začel odslej tudi v mestih napredovati in zmagovati. Ideje, ki so jih do tedaj gojili le nekateri izobraženci, so se razširile sedaj med vse sloje naroda. Zahteva po »Združeni Sloveniji« je prešla celi generaciji v kri in meso. Slov. poslanci so dobili za svoje predloge v postavodaj-nih zborih močno oooro v širokih ljudskih masah. Nad 100 štajerskih občin je podalo prošnjo v Gradec za Ziedin-jeno Slovenijo. Poslanca Vošnnjak in Herman sta vložila adreso v tem smislu, isto se je zgodilo v kranjskem deželnem zboru, kief so začeli slov. poslanci odslej tudi slov. govoriti.
Zahteve po slov. šolah in slovenskem uradovanju so se ponavljale odslej dan za dnevom in vlada je hočeš nočeš morala vsaj nekaj v tem oziru ugoditi.
Slovenci, zavedajoč se svoje narodnosti, so začeli čislati slov. jezik, slov. knjigo in slov. časopis. Naročniki so naraščali. Po mestih in deželi so se ustanavljale nove čitalnice in nova bralna društva — središča družabnega življenja med nami.
Tabori so vzbudili tudi zanimanje širokih slojev za razna gospodarska vprašanja krajevnega in splošno narodnega pomena. Načelo se je vprašanje hranilnic, narod, zavarovalnic itd.
Tabori so ustvarili krepko podlago za politični, kulturni in gospodarski napredek Slovencev. Kar danes imamo in smo, to smo postali po dobi taborov.
_I. B.
Berolin, 2. avgusta. VVolffov urad o-
roča: Skupno število vojnih vjetnikov, ki se nahajajo koncem četrtega vojnega leta v rokah centralnih držav, znaša nad 3 milijone 800.000 mož; od teh odpade na Nemčijo samo 2,300.000 mož. Štiriletni plen na vojnem materijalu obsega 23.000 topov, 38.000 strojnih pušk, 75.000 vozil, 365 oklopnih avtomobilov in nepregledne množine drugega materijala.
Svetovna gospodarska organizacija po vojni.
London, 2. avgusta. V angleški zbornici se le oglasil tekom razprave o vojnih kreditih k besedi tudi Baliour, ki je izvajal: Scglasno se je izrekalo mneuje, da je treba doseči v tej vojni narodov organizacijo, ki bo preprečila, da bi se ponovile v bodočnosti enake strahote, kakor jih doživljamo sedaj. Te organizacije naj ohranijo našo deco pred podobnimi vojnami. Prav gotovo je, da bi se dalo uravnati naše gospodarstvo tako, da bi moglo imeti globokejši učinek in večji vpliv, kakor vsak sovražni napad. Danes nalagajo Nemci premaganim narodom gospodarske dogovore, ki obenem uničujejo svobodo teh narodov in sc kal bodočim vojnam. Jasno je, da nameravajo nemški gospodarski načrti postopati na enak način napram vsem narodom, ki so pod nemškim vplivom Zato se mora izvršiti gospodarska organizacija, ki bo to onemogočila in ta organizacija se bo izvršila po uspešno končani vojni.
Amsterdam, 2. avgusta. »Times« prinašajo odlomek govora, ki ga je govoril Llovđ George odposlancem industrijalcev o gospodarski politiki vojne. Izvajal je: Naša prva dolžnost je, da zmagamo v tej grozni vojni. Ves svoj čas sem posvečal skrbi, kako zavrniti strašni in krivični napad naših sovražnikov. Sedaj je prišel trenutek, ko se naiu bo morda posrečilo, sovražnika zavrniti in vsi vojaški strokovnjaki se vesele načina našega napredovanja. Se pa nas čakajo meseci skrbi, toda mi bomo vztrajali in bomo dajali še naprej svojim hrabrim vojakom na bojišču vse, kar imamo, da bodo izvojevali zmago, od katere je odvisna usoda sveta. Mnogo se govori o zvezi narodov, toda jaz ne verujem Nemcem. Danes imamo že dve zvezi narodov, ena je angleška država, druga je zveza proti osrednjim državam. Naj se zgodi karkoli, doseči moramo zvezo narodov na ta način, da bo ta zveza korakala roko ob roki z obema že danes obstoječima zvezama. O načinu, kako ščititi industrijo piti in razvijati v miru, je rekel Llovd piti in razvijati o miru, je rekel LIoyd George: Cim del j bo trajala vojna, tim strožji bodo pogoji, ki jih bomo stavili sovražniku. Tem bolj je za sovražnika, če to čim prej uvidi. On se bojuje z namenom, da bi zaveznike vklonil, kar se mu pa ne bo nikdar posrečilo. Doseči moramo, da bomo mi določali pogoje, ki jih smatramo za pravične, ne pa da nam jih vsili sovražna volja. Sedanje vojno nadzorstvo s strani države bo s koncem vojne prenehalo. Kontrola pa bo še vedno ostala. Transport se bo moral povzdigniti in organizirati. Dominionom, ki jih je Anglija in angleška industrija zanemarjala, bo treba posvečati še večjo pozornost. Pa tudi svojih zaveznikov po končani vojni ne bomo zapustili. Zlasti v prehodni dobi, ko bodo zaloge pičle in ko bo industrija navezana na dobavo čim večjih množin surovin, bo treba ozkega sodelovanja vseh zaveznikov.
Angleški vojni kredit.
London, 2. avgusta. Angleška zbornica je soglasno sprejela vojni kredit Bonar La\v je ob tej priliki izvajal: Kar se tiče pomoči Anglije zaveznikom, ni šlo toliko za denar, kakor za moštvo. Tudi delo mornarice je ostalo skoro neopaženo. Meseca julija 1916 je Anglija finančno podprla Italijo, da vzdrži kurz italijanskih menic. Takrat je dala Anglija Italiji na razoolago 313 milijonov v zlatu. Brez tega kredita bi Italija ne bila mogla vzdržati.
Pred ameriško obalo.
VVashington, 2. avgusta. Mornariški deoartemcnt sporoča, da je neki nemški hidropian kakih 500 milj pred atlantsko obalo potonil portugalsko barko ^Porto« iz Havane. Posadko 18 mož je izkrcal neki angleški parnik v ameriškem pristanišču. Barka »Porto* je bila uničena od bom-bes ki je bila položena v njen tovor, obstoječ iz bombaža.
nova fusba fronta.
London, 2. avgusta. >Daily MaiK objavlja razgovor svojega dopisnika v Har-binu z generalom Horvatom, ki je bil pred vojno generalni ravnatelj vzhodnosibirske železnice. General Horvat je izjavil, da je intervencija entente gotova stvar. Da se naredi v Sibiriji red, zadostujejo tri divizije, pač pa bi bilo treba najmanj en milijon mož, da se obnovi vzhodna fronta. Te Čete naj bi dala Japonska, Amerika pa bi oskrbela za denar in prometna sredstva.
Moskva, 30. julija. Češko - slovaške čete tudi v zapadnem Uralu prodirajo. Dospele so do postaje Grodevo. Sovjetske čete pred Jekaterinburgom se umikajo ter se vrši tam že več dni boj. Zdi se, da sovjetske čete podlegajo. Tudi pri Bakuju se vrše hudi boji ter so sovjetske Čete izgubile tu fort Narasa
Moskva. 1. avgusta. Češko - slovaška vlada je mobiliz. v Omsku letnike 1912 do 1920. V Kurjanu so Čeho - Slovaki mobilizirali letnike 1917 do 1920. Kmetje in delavci niso zadovoljni s to novo mobilizacijo ter se ji deloma tudi upirajo.
VVashington, 2. avgusta. Ameriški veleposlanik F r a n c i s brzojavlja državnemu departementu, da je odpotoval z osobjem angleškega, francoskega in italijanskega poslaništva na murmansko obal.
Curili, 2. avgusta. Iz Rusije poročajo, da je M i 1 j u k o v odstopil kot vodja stranke kadetov. Bivši poslanec dume M a-k 1 a k o v je bil izvoljen za novega vodjo stranke.
Stockholm, 2. avgusta. Japonski štab dospe v kratkem v Omsk. V mestu že pripravljajo stanovanja in pisarne. Dospelo je tja že mnogo japonskih častnikov s tehničnimi četami, ki postavljajo barake in popravljajo stare ruske barake. Tudi brezžična postaja se bo tu uredila. V Omsk je dospelo že tudi več francoskih in angleških častnikov.
Batavia, 29. julija. (Korcsp. urad.) Nizozemska indijska časopisna agentura izve, da je japonska vlada najela za 70.000 ton transportnih ladij, da prepelje svoje čete v Sibirijo.
Šef nemškega admiralskega Štaba odstopil.
Berolin, 2. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Kakor izvemo, je šef admiralskega štaba admiral v. Hol-tzendorft zaprosil cesarja iz zdravstvenih ozirom za odpust. Za naslednika je določen Šef visokomorskih vojnih sil admiral Scheer.
Berolin, 2. avgusta. VVolffov urad poroča: Cesar je imenoval admirala v. liol-tzendorffa povodom odpusta kot šefa admiralskega štaba za velikega admirala, da na ta način izrazi vidno za široke kroge, kako visoko ceni njegovo delo kot šefa brodovja v mirnem času in tudi sedaj med skoro triletno službo kot šef admiralskega štaba,
Na slovanske univerze.
Z juga in s severa prihaja istodobno ta klic. Z juga kliče mladenič, s severa pa »star slavist«.
V 8. številki češke smotre »Cesta« priobčuje znani češki slavist in narodo-pisec profesor Juri Polivka članek »Zadrževana beseda starega slavista«, in ta pravi:
»Na češki univerzi delujejo poleg bohemistov trije zastopniki slovanske filologije, razen tega še zastopnika slovanskih starožitnosti in zgodovine vzhodne Evrope, torej slovanske zgodovine. Ce k temu še dodamo zastopnika slovanskega prava na pravniški fakulteti, moremo po pravici reči, da slavistika ni na nobeni univerzi celega sveta tako bogato zastopana in negovana kakor na češki.« In vendar ni v slavistiki pravega življenja. Dijaki se ne bavijo vneto s študijem slovanskih jezikov in literatur. Poleg cerkvene slovenščine, ki v njej mnogi po krivici vidijo zastopnico praslovanščine; bilo bi treba, da se češki dijaki marljivo pečajo s poljščino. Dijaki pa faktično ne čitajo zadosti znanstvenih knjig drugih slovanskih narodov; tudi doktorandi slovanske filologije izjavljajo, da —" poljski ne čitajo. Celo o slovaških stvareh niso informirani!
V obrambo češke mladeži moremo kajpada kazati na to, da pri drugih slovanskih narodih ni mnogo bolje. Po-prašajmo samo jugoslovansko mladino, ki mnogobrojno poseča češke visoke Šole, kdo izmed njih se je za svojih praških študij globlje in sistematičneje ba-vil s češkim jezikom in literaturo. Celo na Dunaju pri Jagiču so se slušatelji žalibog ukvarjali le s svojo ožjo domovino, za soseda se pa že niso brigali In vendar postane izključi j ivo preiskovanje domače književnosti, če ne gledaš primerno tudi k sosedom, enostransko.
Po mnenju prof. Polivke bi trebalo na češki univerzi posebne stolice za jugoslovansko skupino v zvezi s staro-slovenščino, stolice za vzhodnoslovan-sko .skupino (ruščino z maloruščino) in za zapadnoslovansko skupino (posebno za poljščino). Pripravlja se reforma srednješolskega učnega načrta in tu bo češčini odkazano prvo mesto in bodo morali nje učitelji delati na občno hn-manitetno izobrazbo dijakov, a za to bodo sposobni le, če se bodo prej sami temeljiteje poglobili v študij slovanskih jezikov in literatur.
Za praktično znanje slovanskih jezikov je v Pragi dosti preskrbljeno; na filoz. fakulteti deluje cela vrsta lektorjev skoro za vse slovanske jezike, ali mladina te priložnosti ne izrablja dovolj. Ne smemo pa tajiti, da je znanje slovanskih jezikov znatno napredovalo. Bili bi srečni, ko bi večji del "a5e inteligence znal poleg češčine vsarpo enega izmed glavnih štirih slovanskih jezikov, ki jih je našteval še Kollar (ruski poljski, češki, jugoslovanski).
Mnogo bi pomagalo znanju slovanskih literatur in jezikov, ko bi se naša učeča se mladež odločila, prebiti eden do dva semestra na drugi univerzi države; n. pr. Cehi v Krakovu; to ne velja samo za slaviste, ampak tudi za za~ stopnike drugih znanosti.
Sličen poziv, a iz dijaških vrst čitamo te dni v hrvatskih listih. »Nemške univerze,« pravi ta poziv, »na Dunaju, v Gradcu in Inomostu so polne slovanskih dijakov, zagrebška in praška pa jih imajo malo, na krakovski in Ivovski pa je komaj en Jugoslovan. Jugoslovanska omladina v Pragi pozivlje abiturijente, da naj pridejo na slovanske univerze. Graško dijaštvo je o tem že imelo posvetovanje ter je sigurno, da jih odide prihodnje leto mnogo na slovanske univerze. Slovanska vseučiliška mesta so centra narodne kulture dotičnega slovanskega naroda, ki nam jo je bolj ko kdaj treba sedaj spoznavati. Kar se tiče Prage, se mnogi boje težav prehranit-ve; reči pa moremo, da je »Češko srce« dajalo zadnji čas jugoslovanskim dijakom obed po 3 K in da se razvija akcija vplivnih Čehov, kako bi se našim siromašnim dijakom Čimbolj olajšalo življenje v Pragi. — Seveda na univerzi je treba — delati?! (Pojasnila daje Mg. Ph. Zvonimir Pavelić, do 15. septembra v Karlobagu, Hrv. Primorje.) Čujemo, da pojde prihodnje leto več slovenskih abiturijen-tov na novo medicinsko fakulteto  v Zagreb.
Na filozofski fakulteti sta bili v pro-šlem Šolskem letu v Zagrebu inskribira-ni dve Slovenki. Začetek je storjen.
Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na:
dri a Viktora Sušnika, pisama dr. Trillerja, Dalmatinova nI. it. 7.
Politične vesti.
= Velike Lašče. Dne 14. julija 1918 se je vršila seja občinskega sveta, v kateri je bila sklenjena sledeča resolucija: Občinski odbor jemlje z okrožnico z dne 21. junija 1918, štev. 7078 poslano resolucijo deželnega odbora z dne 19. junija 1918 na znanje, ter izjavlja, da glasom odborove seje z dne 2. decembra 1917 vztraja na stališču deklaraciije jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče. Občinski odbor hkratu želi in prosi, da se tudi deželni odbor pridruži omenjeni majniški deklaraciji. — Županstvo občine VeL Lašče, dne 15. julija 1918. Ferdo Doganoc, župan.
= Občinski odbor občine Dolenja vas, zbran v svoji seji dne 1. avgusta t. L, je sklenil, da pod nobenim pogojem ne preklice svojega sklepa z dne 29. decembra 1917. s katerim se pridružuje v polni meri deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 o samoodločbi jugoslovanskih narodov. Občinskega odbora želja je tudi, da bi se deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast pridružil majniški deklaraciji. V zahvalo za možati nastop za blagor Jugoslovanov se prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič izvoli častnim občanom.
= Črnomelj proti deželnemu odbora. Kakor smo vam že zadnjič poročali, ni hotel dati naš gospod župan po odklonitvi besedila resolucije vis. deželnega odbora naše resolucije na glasovanje. V tej resoluciji smo izjavili, da stojimo trdno na stališču majniške deklaracije in prosimo, da se za njo izreče tudi naš deželni odbor; o Trumbiču in njegovih letakih se ne moremo izjavljati, ker nam so neznani. Gospod župan se je obrnil na visoki deželni odbor za nadaljna naročila, kaj mu je storiti, ker smo zapustili posvetovalnico, ko se je kršila na tak način naša občinska samostojnost. Ker baje ni bilo od zgoraj novih naroČil in ker smo imeli nujne stvari na dnevnem redu, sklical je gospod župan za 28. julija zopet občinsko sejo, pri kateri je bila naša resolucija soglasno sklenjena. Pri tej priliki je bil soglasno izvoljen častnim občanom mesta Črnomelj za velike zasluge za naš narod prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Anton Eonaventura Jeglič.
= Občinski odbor občine Križe pri Tržiču, Gorenjsko je* imel sejo dne 28, julija 1918 v kateri je sklenil z vsemi glasovi, da vztraja pri jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1918 ter se sklicuje na svojo sejo z dne 29. decembra 1917. Naproša obenem vele-slavni dež. odbor kot najviišjo avtonomno oblast v deželi, da se pridruži k jugoslovanski deklaraciji in se izjavi za isto. Obenem občinski odbor občine Križe pri Tržiiču izvoli z vsemi glasovi gosp. knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča za svojega častnega občana.
= Lampetova ofenziva na Katoliško tiskovno društvo. Neki odbor duhovnikov članov K. T. D., za katerim stoji Lampe, razpošilja članom K. T. D. pismo, v katerem jih poživlja, da naj na občnem zforu K. T. D. dne 6. avgusta glasujejo za neko listo kandidatov, o kateri sporoča včerajšnji »Slovenec«, da mnogo kandidatov te liste niti vedelo ni. da jih je nameraval dr. Lampe kandidirati v odbor. Lampe poživlja člane, da naj pošljejo svoje glasovnice katehetu Antonu Cadežu. o katerem pa sporoča »Slovenec«, da tudi on ni vedel za ta Lampetov volilni manever. Jasno ie, da je nameraval dobiti Lampe potom svojih kimovcev K. T. D. v svoje roke.
= Tržaški škof tajni svetnik. Cesar je imenoval tržaškega škofa dr. Andreja Kar lin a za svojega tajnega svetnika.
== Rekord denuncijacije v listu *Reichenberger Zeitung«. »Venkov poroča: Rekord podle denuncijacije, kakršne še ni bilo od pričetka vojne, prinaša »Reichenberger Zeitung«, ki piše: Naše stradajoče prebivalstvo je žrtvovalo že skoro vse. kar je imelo šc obleke, da bi dobilo za njo od čeških kmetov nekoliko kilogramov krompirja ali moke. Sedaj zahtevajo naši srečnejši bratje za živila orožja in streliva. Ako bi si kak ljubitelj lova na ta način hotel preskrbeti orožja, bi ne bilo kaj oporekati, ali okolnost, da se nam naznania ta pojav z najrazličnejših čeških krajev, dokazuje, da gre očividno ali za migljaj kake češke centralne organizacije ali za načrtno in enotno preskrbo z orožjem in strelivom. O načrtu in svrhi tega nabiranja za sedaj ne bomo pobližje razpravljali. Bilo bi pa neodpustljivo, ako bi se ne opozorile na to počenjanje oblasti. V neki vasi poleg Liberc je nabrala ena oseba sedem pušk in iih zamenjala za živila v čeških okrajih, ne da bi orož-ništvo preprečilo zamenjavo. Ako se vpošteva, da se more z neznatnim številom nabitih pušk terorizirati cela mesta (glej ruske dogodke), potem šele je mogoče po zaslugi oceniti to zamenje-valno trgovino. Naše nemško prebivalstvo naj v svojo lastno varnost ne oddaja orožja in Streliva v češke kraje, nasprotno, dolžnost je vsakega, da naznani »ljubitelja orožja« pristojni politični oblasti. Tako »Reichenberger Ztg.«. K temu dostavljamo: Od pričetka vojne prihaja ne na stotine, ampak na tisoče Nemcev iz severne Češke prosit živil. Prosijo, preplačujejo in izsiljujejo živila. :Gorje češkemu kmetu, ki se je dal, gledajoč v njih trpeče gladne ljudi, zape-Ijati po sočutju. Za dobroto mu vračajo denuncijacijo. Iz krogov najboljše po-nčenih smo dobili poročilo, da obstoje ce!e organizacije v nemških mestih severne Češke, ki zabeležujeio vsakega češkega človeka, ki je prodal Nemcem Svila, in hočejo dodatno ugotoviti, ko-paot £0 plačali nad maksimalno ceno in
dotičnike izročiti sodnemu preganjanju. Poleg tega pa se je povspel citirani Ust do mnogo hujše denuncijacije, ker ob-dolžuje češko prebivalstvo priprave k oboroženi vstaji. Nesmiselnost ovadbe je očitna sama po sebi, ali nizkotnost njena je prav značilna za Nemce na Češkem. Našemu prebivalstvu naj bodo ta dejstva v svarilo!
= Ministrski predsednik v avdljen-eti Dunaj, 2. avgusta. Danes zjutraj je bil ministrski predsednik Mussarek v a\ dijenci pri cesarju. Po avdnenci je imel Hussarek z zastopniki Češkega svaza poslanci Stančkom, Tusarjem in Franto dveurni razgovor.
== Za učiteljstvo. Dunaj, 2. avgusta. Na Dunaju se mudi že tri dni deputacija čeških in nemških učiteljev Moravske in Češke. Pod vodstvom čeških poslancev se je oglasila deputacija pri prehranjevalnem ministru, pri ti-nančnem ministru in pri naučnem mi-stru. Slo ie, kako ocipomoči nevzdržnemu položaju učitelistva. Glede nabavnega prispe vka zastopa finančni minister odklonilno stališče. V drugih točkah obe. da bo ugodila pritožbam
učiteljev. Konstatiramo, da se deputaciji niso pridružili nemški poslanci. Izmed Nemcev so bil zastopani le učitelji meščanskih šol.
= \Vekerle na Dunaju. Dunaj, 2. avgusta. Jutri zjutraj se pripelje na Dunaj ogrski ministrski predsednik We-kerle. Sprejet bo v avdijenci od cesarja, kateremu predloži v sankcijo nov zakon o volilni reformi.
— Pasi^eva brzojavka Llovd Ge-orgeu. Dunaj, 2.avgusta. Listi poročajo, da je poslal o priliki vojne obletnice srbski ministrski predsednik Pašič angleškemu premierju LIoyd Georgeu pozdravno depešo, v kateri izraža vero, da se združiio Srbi. Hrvati in Slovenci v samostoino državo, ki bo najboljši jez na jug in vzhod.
= Nemški državni zbor proti pijančevanju, ti koncu svojega zadnjega zasedanja je razpravljal nemški državni zbor o državnem monopolu na žganje in je ob tej priliki po živahnih bojih sklenil, da se določi vsota štirih milijonov mark za boj proti pijančevanju in njega posledicam. Razmeroma visoki znesek bo omogočil, da se bo na stroške pijancev uvedla velikopotezna akcija, ki naj omeji pijančevanje s propagando, poukom, ustanavljanjem zdravilišč za alkoholike, brezalkoholnih gosti-len ljudskih domov itd. Pred vojno so izdali v Nemčiji vsako leto 3 do 4 milijarde za žganje in druge alkoholne pijače, med vojno so se razmere Še poslabšale.
= Obtoženi romunski ministri Bukarešta, 2. avgusta. (Kor. urad.) Predsednik romunske zbornice je pozval obtožene ministre, da naj pridejo tekom petih dni pred zbornico, da zavzamejo po zakonitih določnih svoje stališče napram obtožbi zbornice. Obenem se Je vsrkemu obtožencu poslalo poročilo odseka. Obtoženi ministri, ki pripadajo liberalni stranki, so poslali predsedniku zbornice odgovor, v katerem pravijo, da ne priznavajo zakonitosti te zbornice in da se zato pred njo ne bodo zagovarjali.
= Židovski zakon na Romunskem.
Romunska zbornica je 1. avgusta sprejela židovski zakon s 84 glasovi prod
13 glasovom. Ministrski predsednik Marghiloman le naglaial. da se \t kon-servat stranka po zasedanju Bukarešte zavezala rešiti židovsko vprašanje. Zato le lahko reče, da so centralne države Romunijo k temu prisilile.
= Nemci v Bolgarilj!. Iz lista »Deutsche Balkan - Zeitung«, ki izahaja v Sofiji, je razvidno, da so si Nemci v Bolgariji postlali že prav dobro. Tudi »turnarje« že imajo. Na predavanjih se poje tudi s strani bolgarskih mož ogromna hvala »carju Bolgarov« Ferdinandu Sakso - Koburškemu, omenjeni list pa podaja sliko sedanje Bolgarije v splošnem kulturnem pogledu. Piše: Kmet je postal premožen mož s kopico otrok, velikega posestva ni in ga ne bo, trgovina se je nad vse pričakovanje dobro razvila, nekatere industrije so se mogle vzdržati in obrt hodi svojo pot v napredovanju. Tudi za muzo se je marsikaj zgodilo. Zgrajena so svetišča umetnosti, Bolgarija ima znatne glasbenike, pesnike in mislece, visoke šole z vsemi fakultetami in mladina je vrneta za učenje tako, da je v tem oziru ne prekosi noben drug narod. Bolgarski car ie osivel v skrbeh in zmagah, on zre ob bližajočem se mu večeru svojega življenja na ogromno delo, katero mu zagotovi dobro mesto v svetovni zzrdovini . . . Neki dr. Do-ritseh (tako ga piše »Deutsche Balkan-Zeitung«) je predavaj te dni v »nemško- bolgarskem kulturnem društvu* v Sofiji o nemškr* - bolgarskih odno-šajih tekom zadnjih 50 let. Predavanje je hvalisalo vpliv nemštva na kulturnem polju in je bilo polno slavospe-Tov na carja Ferdinanda, katerega ro-Ke so prinesle Bolgariji neskončnega blagoslova. Predavatelj je neizmerno pohvalil tudi nemško ženo, ki se je ali v svojem poklicu ali kot soproga razvila v Bolgariji za razširjevateliico kulture. Porodilo pravi, da je dr. Do-ritseh govoril izborno nemško in da so bili Nemci v nemško - bolgarskem kulturnem društvu jako zadovoljni ž njim. — Današnjo notico smo naslovili še »Nemci v Bolgariji«. Ako pojde po opisani smeri dalle, bomo morali v kratkem začeti pisati »Nemška Bolgarija«.
Sir in liitfa mtmi
V sredo, dne 31. pret. m'., priobčilo je omenjeno tržaško glasilo »domačo vest«, kjer čitamo, da je orsd par dnevi naša aprovizacija na ljubljanskem kolodvora zaplenila 4 vagone koštru-rjov. K tej zaplembi dodale so se sledeče opazke: »Ko pa je že tako, se ne moremo dovolj načuditi samogoltno-s t i ljubljanske aprovizacijske komisije, ki ima za preskrbo mesta, ki šteje komaj četrtino sedanjega tržaškega prebivalstva, na razpolago skoraj izključno poljedelsko in živinorejsko. torej dobro oskrbljeno deželo z vsem o z a d j e m, da z zaplembami živil, prihajajočih iz drugih dežela, od-žira Trstu .n r a n o izpred ust. Seveda, komodnejše je tako, prijetnejše je: drugi imajo velikanske stroške- strahovite sitnosti, preden se jim posreči dobiti to ali ono preko ogrske al: hrvatske meje, ljubljanska aproviza-cijska komisija pa lepo sedi v Ljubljani, na kolodvoru pa daje po tržnem nad-zorništvu zaplenjati brez stroškov in sitnosti, kar je namenjeno drugam, v Trst.« — Podpisanemu je dobro znano, kako težko se je prepirati z »Edinostjo* v Trstu. Ona se rada vtika v vsako ljubljansko zadevo, najraje pa v tako, ki našemu mestu ni v čast. Ona rada sodi o vsem, če pa rečeš proti nji kaj, je užaljena, da kar vsa trepeta. Da smo mi o kakem delu tržaškega slovenstva na tak krut način Disali, kakor je pisala ona sedaj o ljubljanski aprovizacijski komisiji, posadila bi nas na vislice in pozvala cel Trst. da naj pljuje na nas. Mi pa se ne bomo razburjali ter pri-bijemo predvsem, da je Ljubljana več nego tri leta imela v svoji sredini skoraj 3000 tržaških emigrantov, s katerimi nismo delali nikakih razlik, dasi smo sami komaj živeli. Recimo, da je ljubljanska aprovizacija v resnici kaj zagrešila, potem se je to zgodilo med Slovenci, in ne bratska naklonjenost, temveč žc v^nkdanji takt bi bil moral tržaške politike dovesti do tega, da bi take pregrehe ne obešali na veliki zvon in pri tem ne govorili o »samogoltnosti in od-žiranju«. — »Edinost« tudi niše, da »je naša dežela z vsem dobro oskrbljena in da Ljubljani zatorej ni treba, da bi Trstu hrano izpred ust odžirala.« To je čisto napačno mnenje. Ljubljana se meseca julija ni nahajala v nikakem boljšem položaju od Trsta, in očitanje, da »Ljubljana odžira Trstu izpred ust živila«, je brezsrčnost. ki ne dela časti »Edinosti« in ne politikom, ki stoje za njo! — Ko se je podpisani dne 1. avgusta vrnil z dopusta in ko se mu je predložila »Edinost«, je dotično zaplembo uradno preiskal. Dotična preiskava dognala je to-le: Ljubljanski mesar Bizili je pod nekako tiho patronan-co mestne aprovizacije nakupaval v Metliki in v Novem mestu koštrune za ljubljanski trg. Sredi meseca julija, ko je postalo pomanjkanje mesa v Ljubljani skrajno občutno, prikazal se je na metliškem in novomeškem trgu neki Pirjevec. mesar iz Sežane, in je pričel blago tako dražiti, da Bizilju, če je hotel kilogram ovčjega mesa po 16 K na trg postaviti, ni bilo mogoče ničesar kupiti. Dne 22. julija je Pirjevec kupil v Novem mestu 202 koštruna ter plačal zanje ogromno kupino in Še neko površ-nino v znesku 2000 kron. tako da je bilo Bizilju od jed enih vsaj 50 janjcev, za katere je bil kupčijo skoraj Že sklenil, dase nI Pirjevec vmes vtaknil s svojo višjo ponudbo. Nato se je kupljeno blago v Novem mestu naložilo ter odposlalo na >gr Antona
Pirjevca v Sežani«. Ze tukaj bodi apro-vizacijskemu odboru v Trstu povedano, da je podpisani strogo za ukazal, da se v Ljubljani ne sme zaplenjati ničesar, kar teče po Železnici pod izrecnim naslovom »tržaške aprovizacije«, to blago pa je prišlo izrecno pod adreso mesarja Pirjevca, ki je ljubljanski aprovizaciji že delj časa znan. kako neusmiljeno goni cene navzgor. Zaradi navijanja cen bila je mestna aprovizaciia popolnoma upravičena špekulantu Pirjevcu zaseči blago ter to blago postaviti na lastni trg, kjer je pomanjkanje mesa kričalo do neba. Tudi bodi opozorjeno, da tržaški in drugi primorski špekulanti zadnja leta po celem Dolenjskem navijajo cene tako, da je bil skrajni čas, da se jc enkrat kaj ukrenilo. — Ker je bilo zaple-nieno blago v nevarnosti, da se skvari, se je moralo prejkotprej razprodati. Pirjevec je prišel na magistrat, a niti z besedico ni omenjal, da so ovni kupljeni za tržaško aprovizacijo, pač pa je sam privolil, da naj se blago na ljubljanskem trgu razproda in da bode p o p o 1 -nomazadovoljen, da se mu izroči skupilo, ki se je za koštrune dobilo na trgu. Sedaj pa se je mož začel kujati, a ljubljansko županstvo bo prisiljeno celo zadevo odstopiti kazenskemu sodišču radi navijala cen.
Najlepše je prišlo včeraj od c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, ki urau-no razglaša, da ima Pirjevec splošno dovoljenje od tega glavarstva, da kupi živila, kjer jih more, in da so dotični ovni torej bili kupljeni zaSežanoin njenookolico! Iz tega sledi, da »Edinost« ni imela niti najmanjšega povoda, nastopiti kot Ahil tržaške aprovizacije ter na tako nedopusten način opsovati ljubljansko aprovizacijo. — V daljšo polemiko se z »Edinostjo« ne bomo spuščali. C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani pa je prejkotne samo sprevidelo, da Pirjevec ni postopal pravilno, zatorej le zahteva, da naj se reči, ki služijo aprovizaciji Sežane in njene okolice, v bodoče več ne zaplenjajo. Ta prošnja je utemeljena, in niti najmanjša oošiljatev, ki je šla na adreso aprovizacije v Sežani ali pa tudi na adreso aprovizacije v Trstu, se dosedaj še ni zaplenila in se tudi v bodoče ne bo. Gosp. Pirjevec pa ni identičen niti z eno, niti z drugo aprovizacijo in ne uživa nikakih privilegijev, posebno ne privilegija, znašati skupaj najkrutejše vojne dobičke.!
Dr. h T.
Vojno odlikovanje. Zdravnik dr. Just Pertot iz Trsta je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku Iirabrostne svetinje v priznanje požrtvovalnega delovanja v voini zdravstveni službi.
Naknadna begunska podpora po £ 9. begunskega zakona. Z Dunaja poročajo, da ie bil v soboto v seji begunskega odseka sprejet predlog dr. Bu-gatta, po katerem se ima smatrati za evakuirane tudi one osebe, ki so bile vsled vojnih dogodkov prisiljene zapustiti svoje stalno bivališče, ne da so bile s silo odgnane. Voini dogodki so silili oblasti, da so odšle in voini dogodki so odločali evakuacijo krajev. Vlada se ie sprijaznila z obširno interpretacijo § 9. glede evakuacije, zato pa dobijo politične oblasti nova tozadevna navodila, tako da je končno vendar le upati, da bodo na primer tudi begunci iz Gorice dobili naknadno podporo do 500 K za osebo. Ali čakati bo treba na nio najbrže še dolgo časa.
Vrnitev vseh poljskih beguncev dovoljena. Trdnjavski komisar ie te dni povedal uredniku lista >Gazzettinu di Polac, da je vrnitev beguncev v Pulj dovoljena. Izven PoIp se nahaja sedaj se 15.000 beguncev. Vrniti pa se bodo mogli še le meseca septembra, ker treba da se noprei urede aprovizacijske razmere. Tozadevne prošnje pa se morejo takoj vlagati pri pristojnih oblastih.
Umrl je v Mont Pelerinu pri Lau-sanu komendator Dionizii Tipala X v d i a s. Pokojni je razvijal v trža-skom trgovske svetu skozi dolgo vrsto let jako obširno delovanje.
Umrl ie na Hvaru gosp. Lavro Machiedo. oče gosp. dr. Jerka Ma-ehieda, dalmatinskega deželnega poslanca in odbornika.
Brodić s strašnim imenom »Jugoslavija . Iz Makarske poročajo, da ima tam neki omladince brodič z imenom > Jugoslavija*. Tamkajšnji orožniški rittooister MarkuJi ie opazil brodio, sel nad lastnika, so zgražal nnd imenom ^Jugoslavija«: češ. da se tako ogrožajo sigurnost države in voini interesi naj torej takoj odstrani to strašno ime, sicer ga čakajo hude posledice . . . Menda ga misli dati kar obesiti.
Obsojen orožnik. Iz Splita poročajo, da ie bil obsojen na 3 tedne zapora neki orožnik, ker ie pel srbske pesmi in zagovarjal srbgko stvar kot Srb. Ovadila sta ga bila občinski sluga in redar v Splitu. Ovaditelii kot priče niso mogle navesti, katere srbske pesmi ie obtoženec pel in ali je mislil Srbe in srbsko stvar v monarhiji ali izven nje. Obsodba še ni pravomoćna, ker ie vojaški pravdnik vložil priziv, češ, da je kazen 3 tednov premajhna.
Dnevne vesti.
— Pohvalno priznanje ie sprejel četnik Filip Gantar, večletni slov natakar v Ljubljani za ureditev slavnostnega banketa visokih gostov, ob otvoritvi garnizijske cerkve v W51-lersdorfu pri Dunaju.
— Kolkovanje prošenj za oprostitev. C. kr. finančno ministrstvo ie odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev črnovojnikov od črnovoiniške službe kolkovane z 2 E in priloge z 50 vin. Kjer ni prošnje, mora biti z 2 K kolkovana oprostitvena razvidnica II., eventualno razvidni aecnamek O opro-
stitvah II. Kolkovania so prosti uradi, železnice. Rdeči križ. pomožna društva in obrati, ki so pod vojaško oblastjo. Oprostitvene razvidnice II. in razvidne seznamke II. ie kolkovati na oni strani, kjer je podpisan prosilec.
— Mnogo srčnih pozdravov vsem čitateljem iSlovenskega Naroda« pošiljajo fantje 3. nadomestne stotniie, 2. strelskega gorskega polka iz pustega Ennsa.
— Iz italijanskega   vjetnistva 10.
junija 1918. Podpisani Slovenci po^i liaio iz vojnega vietni.-tva vsei mili slovenski domovini mnogo pozdravov. 17 mož je nas, ki delamo poljedelsko delo. Godi se nam tako. kakor sploh vojnim vjetnikom po večini. Na svidenje! Korporal Jakob Goli iz Ljubljane, korporal Fran Ferlič iz Radeč pri Zidanem mostu, poddesetnik Emil Staro-vasnik iz Trnovelj pri Celin, pešci: Josip Smode iz Vrhloga pri Slovenski Bistrici. Josip Mimik iz Lopate pri Celju, Franc Kurah iz Zabnioe pri Škofji Loki. Rudolf Dimic iz Dola pri Ljubljani, Viktor Žunk iz Celia. Anton Nardin iz Vogrskega pri Gorici. Matija Jelačič iz Polja pri Vipavi, Andrei Kuder iz Petrovč pri Celin. Vinko Ajdnik iz Poljčan na Štajerskem, Fer: dinand Kajšler iz Vrhovega dola pri Mariboru in Ivan Robie.
— Kranjsko deželno društvo r. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine v Ljubljani. Društvu ie pristopil kot >ustanovnik< z enkratnim zneskom 2000 K cestni okrajni odb-»r Kranjska gora. Društvu so darovali: C. kr. policijsko ravnateljstvo Ljubljana 60 K: davčni urad na Brdu 214 K, 212 K in 210 K: okrajna eodniia Rateče 17 K 55 v. 7 K 55 v in 7 K 55 v; okrajna sodniia Ilirska Bistrica 20 K 14 Rt 50 v in 4 K: okrajna sodniia 2u-ženperk 11 K; okrajna sodniia Černo-melj dvakrat po 7 K 03 v; okrajna sodni j a Kostanjevica S K 50 v in dvakrat po 4 K; okrajna sodniia Višnja gora dvakrat po 3 K: okrajna sodniia Treh nje dvakrat, po 2 K 25 v; okrajna sodni j a Mokronog 3 K 50 v.
— Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča v Ljubliani se otvori začetkom septembra. Imetniki, ki se ie niso priglasili naj to čim prej store. Umotvori naj se vpošljejo najkasneje do 20. t. m. na naslov: R. Jakopič. Ljubljana. Turjaški trg 2.
— Občni zbor Šentpeterskih pt.-družnic, moške in ženske sv. Cirila in Metoda vršil se ie ob mnogobrojni udeležbi po štiriletni občni društveni stagnaciji, dne 1. avgusta v hotelu »Tratnik« v Ljubljani. Po pozdravu predsednika, obč. svetnika g. Mallvia in predsednice soproge ces. svetnika ge. Vegove sledili sta poročili tajnika, tajnice, blagajnika in blagajničarke. Nato volila sta se odbora. Izvoljeni so bili V6i prejšiji odborniki in odborniee^ Kooptirala sta se odbora z žel. uradnikom g. Črnetom in go. veletržčevo Mencingerjevo. Ob viharnem pritrjevanju in pod ovacijami prevzela je odstopajoča neumorno delavna tajnica gdč. Helena Bavdkova na prošnji predsednika Mallvja in podpredsednika Rohrmanna zopet posel tajnice. Sklenilo se je nadalje z vso vnemo delovati za prospeh družbi, ki ie v zadnjih štirih letih grozno trpela in stala malone — pred katastrofo. Navzoči član daroval ie povodom šestdesetlotnice svojega rojstva 200 K (po 100 K) za slovenski ljudski šoli v Mariboru in pri Sv. Vidu v Trstu in jih izročil blagajniku. Ga. bla-gajničarka Potočnikova je končno nabrala med občinarii 130 K in hoče v kratkem dopolniti zopet kamen, katerih ima Šentpeterska ženska podružnica že pet.
— Oddaja čevljarske preje in čevljarskega snkanea čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica, čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočeio kupiti čevljarsko prejo in čevljarski sukanec preskrbljen po trgovski in obrtniški zbor: niči, naj se zglase zaradi nakaznic pri zadružnem načelniku g. Karlu Korde-liču v Ljubliani. Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Sp. Šiški št. 4. (tik cerkve). Nakaznice se bodo izdale le onim. ki se bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni čevljarski mojstri. Izdaja nakaznic se prične v četrtek, dne 8. avgusta 1918. Nakaznico veljajo do vštetega 31. avgusta 1918. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki je v tem času niso porabili.
— Prodaja Čevljev pri Polaku. Oh petkih se navadno prodajajo pri Polaku, na Dunajski cesti čevlii. Človek si ne more skoro misliti, kakšen naval in suvanje je tam. 2e v četrtek ob poldne pridejo ljudje iz vseh delov sveta in čakajo tam celo noč in še drugi dan. Nekateri med njimi, dobijo potem kar po 5—8 parov čevliev, katere pa ne rabijo za sebe. ampak iih odpeljejo na Hrvačko in iih tam za dobiček prodajo. Pride pa domačin, invalid z umetno nogo, kateri rabi en par čevljev nujno za domačo rabo in prosi, ako bi jih dobil brez čakanja. Toda jih ne dobi! Pride zopet kadar se delijo, toda ne more na vrsto, ker je gneča prevelika. Prosi tam. da bi ga pustili naprej, ker no more stati, toda tudi sedaj ga ne puste. Kakor se godi tema invalidu, tako fo godi mnogim domačim zdravim ljudem. Tudi ti ne moreio priti na vrsto, da bi dobili za nainujneišo potrebo, en ali dva para čevljev. Medtem, ko jih ptujci vsakikrat, toliko odpeljejo iz dežele! Ali ni mogoče drugače razdeljevati blaga, tako da bi ga domačini dobili ob svoji uri, kar ga rabijo za največjo potrebo!
— Oddajanje tobaka v Ljubljani.
Ker bodo ljubljanske mestne trafike prejele svoj tobak za prihodnji teden šele v ponedeljek in torek, prično imenovani (31.) teden z oddajanjem tobaka šele v sredo zjutraj. Nestalni odjemalci morejo odslej — v kolikor ie zanje tobaka — kupiti svojo enoto vsak dan tedna, izvzemši ponedeljek, od S. do H 9. ure dopoldne in vsak delavnik od H 7. do %1. ure popoldne. V tem prodajnem času za nestalne odjemalce, se stalnim odjemalcem ne streže. Prihodnji ponedeljek in torek se tobak ne bo oddajal, niti stalnim. nl*i nestalnim odjemalcem. Več trafik, ki imajo mnogo stalnih odjemalcev, nima množine za nestalne odjemalce ali Ima
le majhno tako množino. Koliko se bo vsak prodajni ras delilo tobaka med nestalne odjemalce, kakova je množina za stalne odjemalce,   kolikim stalnim
odjemalcem more trafikant postreči s posameznimi vrstami tobaka — to in drugo je raz videti iz razglasa, pritrjenega zunaj in znotraj trafike. Ako meni kadilec, da je prikrajšan, naj se pritoži pri pristojnem oddelku finančne straže. Sirovo in nepristojno nastopajočemu odjemalcu sme trafikant popolnoma odreči tobak.
— Prostovoljni prispevki za vdovski in sirotinski zaklad e. kr. črnovoi-niskega okrajnega poveljstva št. 27. v Ljnbljani. Glasom poročila upravnega odbora so dospeli temu 6kladu sledeči denarni prispevki: XXVI. izkaz: Oto Sevdl, zobni atelije v Ljubljani 190 K: c. kr. črnovojniški pešpolk šr. 27. 857 kron 42 vin.: dosedaj se ie izplačalo podpor 14.950 K.
— Zamuda brzovlaka. Dana.:nii zjurranji brzovlak z Dunaja je mogel dospeti v Ljubljano šele popoldne, ker je odšel iz Glognic z zamudo 6 ur.
— Naredbe glede stanovanj. Deželna vlada razglasa: Xa podsiavi Mena L ukaza ministra za socijalno skrb v poraznom z ministroma za notranjo stvari in pravosodje z dne 28. marca 1918. drž. zak. št. 114, so v porazumu z deželnim odborom kranjskim za okoliš deželnega glavnega mesia Ljubljane zaukaže, da se docela uporabljajo predpisi I., II. in III. oddelka zgoraj omenjenega ministrskega ukaza.
— Za   javno   ljudsko knjižnico
^Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« sta darovala gg. Franc Kavči gostilničar na Pri-vozu in Josip Šlibar. trgovski zastopnik vsak po 50 K, neimenovan gospod pa 20 K. Društvo se kar naji^kreneišo zahvaljuje ^vsem trem darovalcem, zlasti pa g. Kavčiču, ki se je že tolikra* spomnil šentjakobske knjižnice kot nad vse važne izobraževalnice ljudstva. Naj bi našel posnemovalce zlasti zdaj. ko bo izdalo društvo nov imenik knjig, ki bo stal ogromno svoto.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznnnja p. n. občinstvu, da se vrši dne 8. t. m. redna mesečna dražba v mesecu decembru 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov fblaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica st. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
— Iz Spodnje ŠiSke. Kakor že javljeno, se vrši v nedeljo, dne 4. vel. srpana ob 4. popoldne >pri Keršiču« v Sp. Šiški občni zbor Ciril - Metodove podružnice. Za ta občni zbor vlada veliko zanimanje in se obeta poleg narodnega dela tudi prijetno razvedrilo. Narodne dame bodo poskrbele, da ne bode nikomur dolgčas in gospa Keršič bo vsem pritožbam želodca ugodila. Toraj. jutri vse h Koršiču. Izlete odložite za drugo nedeljo
— Samomor. V Gruberjev kanal je skočila 201etna dekla Ana Črnivec. Trupla doslej še niso našli.
Tatvine. Beguncu Andreju Batiču na Studencu je odnesel tat raznega blaga in oprave zu 5000 K. — Mariji Per-čičevi v Želimliah ie bil ukraden jermen, vreden 1200 K.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Radovljico in okolico vabi na občni zbor, ki se bo vršil v soboto 10. avgusta t. L zvečer v salonu gostilne Kunstelj.
»Genieindeamt Veldes«: — ^Županija Bled*. V sredi jero z gradom, tak je občinski pečat Bleda še leta 1918. Da ni občinariev sram takega škandala!
Na dopis z Bleda, ki .-mo ga prinesli 30. julija, se nam pojasnjuje, da se je edinemu mesarju na Bledu Ivanu Zrimcu, ki bi bil mogel priti v postev v oni notici, godila krivica. Župansuo potrjuje, da je mesar Ivan Zrimec ki kolje za občini Bled in Ribno, pod stro-, go kontrolo. Vrniti mora v>ak teden vse mesne karte, katerih se izda toliko, kolikor je mesa, torej on ne more skrivaj ne privatnikom, ne penzijonom dajati mesa; niti ne more skrivaj klati — ker živine nih»-e ne proda. Popolnoma je izmišljeno, da bi mu zaprli gostilno radi tega ali kakega drugega vzroka.
Iz Postojne. V nedeljo 28. julija t. L so je vršil po 4. letih vsled vo.i-kinih razmer zadanega presledka v Narodnem hotelu Paternosi ob o bili ude k- bi zopet občni zbor >Tamburaškega in dramatičnega društva »Sovič« v Postojni.« Na dnevnem redu je bilo poročilo prejšnjega odbora, nakar je sledil zelo vznesen govor gosp. farm. Frana Remsa o narodnem in kulturnem pome* nu dramatike in volitev novega predsednika in odbora k poročilu g. Remsa. da je pripravljeno >Gledališko društvo na Jesenicah« po možnosti zopet oživelemu društvu pomagati, je predlagal g. Josip Lavreikie, naj so mu za to dobrohotnost izreče zalivala, kar je bilo soglasno sprejeto. Posebna zasluga, da je vse tako živahno in navdušeno poteklo gre tamburašem, ki so zelo dobro in neumorno svirali. Dalje namerava društvo pristopiti k zvezi Slov. dram. društev, ki je prod vojsko obstajala.
Toča v Postojni. Dne 23. julija t. 1. je uničila toča v posameznih krajih občin Vrem, Košane, Smihei. Zagorje in Knežak v političnem okraju Postojna vse poljsko, travniške, sadne in trt-ne pridelke. Tudi na hišah je napravila toča zelo veliko škode, tako da se ceni v najbolj prizadetem kraju Su-horju občine Košani škoda na strešni opeki na več vagonov. Vsled tega je prišlo prebivalstvo v največjo bedo. Poslanci Lovro Pogačnik. Gostinčar in tovariši so zaradi tega vložili v seji poslanske zbornice 24. julija predlog, v katerem poživljajo vlado, da naj priskoči prizadetim poljedelcem na pomoo ne samo s semenom, marveč tudi s ustavitvijo rekvizicije živine in sena, nadalje z izdatno pomočjo v živilih do prihodnje žetve z uradno preskrbo gradbenega materijala in s popusti na davkih.
Umrl je v Konjicah dne 2. avgusta g. Stanko Rus. sedmošolec I. c. kr. državne gimnazije, doma iz Grosuplja, sin znane Rusove rodbine na Grosupljem in brat c. kr. dež. vladnega ofici-jala. N. v m. p.! Preostalim naše so-žalje!
Pojasnilo o razdelitvi umetnih gnojil v ptujskem okraju. V Ptuju imata svoj sedež dve podružnici štajerske kmetijske družbe in sicer kmetijske podružnice za Ptujsko okolico (t. i. slovenska) in »Filiale der k. k. Land-Trirtschaftsgesellschaft in Pettau« (nemška), pri prvi je odbor izključno slovenski, pri drugi pa seveda samo nemški. Povrh tega delujeta tukaj dve kmetijski zadrugi in sicer je ena izključno nemška, druga pa ima popol-
noma slovensko vodstvo. Gosp. Fr. Mi-helicu na Dobravi (Hrvatsko) ni prodala nikdar slov. podr. umetnih gnojil in seveda tudi ne slov. kmet. zadrugi; modre galice pa mu itak ne more prodati, ker to razdeljuje tukaj vsem vinogradnikom okrajm zastop (ki ima nemško načelništvo). Kolikor je nam znano, obstoji radi prodaje umetnih gnojil g. Mihelicu neki : konflikt« med nemško podružnico in nemško kmet. zadrugo, kar pa nas Slovencev nič ne briga in na kar nimamo nikakega vpliva.
Najpriljtiblienejši detektiv Stuart VVebbs (Ernst Reicher) igra danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek v svojem najnovejšem in najlepšem filmu »Znamenje z lučio v Kino Central v deželnem gledališču* Več današnji inserat
Kino Ideal. Danes v soboto izbran program. Nastopi priljubljena filmska umetnica Honnv Por ten v izvrstni šaloigri v r> dejanjih: Grofica — kuharica-. Y glavni in obenem dvojni \ !<"-ri Hennv Porten. Poleg toga Še jako zanimivi dramatični voini prizori: Junaški boji v snegu in ledu v J delih. Dolgost 700 in. Ta film vzbuja povsod splošno pozornost. Predstava od 1. uro dalje, zadnja oh ?i0. na vrtu. Svira odlična gledališka godba. Kino Ideal.
Izgubil se ie od cerkve sv. Antona na Viču do Rožne doline št. 139. rjav
črnokrižast plot. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi pri g. Marili Gale v Rožni dolini it 189. pri Ljubljani.
Pozabila je včeraj v tramvaju, najbrže od magistrata do Ambroževega trga neka gospa 10 knjig »Pota ljubezni«, 80 do 40 zvezkov.   Kdor jih ima,, naj tih odda na Poliauski cesta št. 58.
Zatekla ?e ie kokoš na Ahacljevo cesto itev. 10. Pogreševalec kokoši naj se istotam sglasi.
Knieti?-.ko stroje vseh vrst ima v zalogi F. HitU v Ljubljani, Martinova cesta 2. Ver in erat,
A$rawi£ac!ia.
4- Mast za II. hi 111. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V torek dne 6. avgusta dopoldne pridejo na vrsto stranke H. <»kraja Št. 400 do S50, popoldne št. 8"0 do 1250. v sredo dopold ic št. 1250 do konca, popoldne stranke III. okraja št. 1 do 400, v četrtek dopoldne St. 400 do 800 in popoldne št. 800 do 1200, v petek dopoldne št. 1200 do konca. Mast dobe — po 20 dkg na osebo — izključno Ie one osebe, ki imajo izkaznico s kuponom za mesec julij. Cena 48 kron za kilogram. Posodo je prinesti seboj.
4- Cene kruha se bodo mnogo bolj dvignile, kakor se je še včeraj poročalo. Normalni hleb kruha bo stal 1 K 56 v namesto dosedanjih 72 vinarjev.
-f- Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v ponedeljek dne 5. avgusta popoldne v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam z zeleno izkaznico B od št. 500 do št. 600. Vsaka oseba dobi 1 /* kg, kilogram stane 4 krone.
4- Nove izkaznice za milo. Prodajalci mila se opozarjajo, da se sme oddajati na nove izkaznice za milo in *i-cer: na prvi in drugi odrezek 1 e po en kos v. z. mila a 1 i 1 e po en kos toaletnega mila, na 3.. 4., 5. in 6. odrezek pa le po 125 gramov milovega praška al i pa 200 g maščobe vsebujočih pralnih in čistilnih snovi. Na celo izkaznico se torej ne sme odda več kakor dva kosa vojnega a 1 i toaletnega mila i n 4 milove praške po 125 g ali 800 g maščobe vsebujočih pralnih in čistilnih snovi.
Prosveta.
— C. kr. dvorni operni pevec gosp. Julij Betetto ic naš ljubljenec, domačin, rodom Ljubljančan in eden največjih pevcev - umetnikov Slovencev. Njegovo nekdanje delovanje pri slovenski operi v Ljubljani in večletno, če se ne motimo, sedemletno delovanje na c. kr. dvorni operi na Dunaju, mu je doneslo že toliko uspehov, ugleda in simpatij glasbenega sveta, da smo Slovenci na njega upravičeno lahko ponosni. Veselimo se, da priredi v Ljubljani v četrtek, dne 8. avgusta koncert. It Kateremu bodo pohiteli vsi njegovi nekdanji mnogobrojni prijatelji in občudovalci. Betettovi uspehi na Dunaju so veliki in priznani v operi in v koncertih. Bc; velja kot mojster lepega petja. Lepota njegove kantilene špecijelno v pesmih je tipična in umljivo je, da sestavi Betetto spored svojega koncerta tako. da prevladujejo pesmi in točke z lepo kantileno. Pevec uporablja leta in leta vso svojo pozornost na takozvano »nobleso v petju« in znano je iz mnogih virov, da ga v strokovnjaških krogih baš raditesa posebno visoko cenijo. Njegov glas nf toliko dramatične snovi in dramatičnega značaja, nego je pravi krasni tipični *hasse chantant«.
BflZM SMat
* Zastori kot obleka. Državna obla-čilnica v Nemčiji je rekvirirala za oblačila brezplačno vse zastore. Namesto teh zasto-rov dobe stanovalci papirnate zastore.
* Monakovbka razstava v orijentu. Na prvi razstavi monakovske umetnosti v Carigradu, ki je bila vredna okoli 800.000 mark, je bilo prodanih raznih del za 400.000 mark. Razstavo je posetilo okoli 500.000 ljudi.
* Prvovrstna  fina kuharica  se išče.
»Innsbrueker Nachrichten<- so prinesle pred par dnevi nastopni inserat: Išče se kuharica za višje poveljstvo pri armadi na bojišču. Nastop 1. avgusta, plača do 150 K ob prosti prehrani. Ker se bo kuhalo za 70 oseb, naj se zglasijo samo v resnici prvovrstne, fine kuharice. — Samo zelja in repe ne bo kuhala.
* Župan bolgarskega glavnega mesta obsojen radi zlorabe uradne oblasti. Vojaška sodniia v Sofiji je obsodila župana glavnega mesta Radeva na 2 V* leta težke ječe in na petletno izgubo časti, ker je bil oddal 160.000 Kg sladkorja privatnim osebam, kateri je bil tako odtegnjen prebivalstvu. Soobtoženca Armavdov in Sveštarov sta bUa oproščena.
* Omejitev., tramvajskega prometa na Dunaju. Zaradi vedno slabšega stanja voznega materijala, posebno zaradi pomanjkanja motornih vozov, je sklenil dunajski mestni svet. da se s 15. avgustom občutno omeji promet električne železnice. Voziti bo nehala že ob 9. uri, intervali se noveča-jo, nekatere proge pa sploh opuste. Na predlog župana dr. Welsskircbnerja je mestni svet sklenil, da kot zadnje sredstvo predloži cesarju posebno spomenico in ga naprosi posredovanja pri civilnih in vojaških oblastih, ker bi omejitev prometa silno občutno zadela ravno najrevnejše sloje.
»Franc Jožef ova« gre urica odstrani upadlost črevesnih mišic, pospešuje obtok krvi v spodnjem telesu in povzroči zdravo prebavo ter mirno spanje._>__^^^^^^
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu juliju se je vložilo na vložne knjižice in na tekoči račun 14,622.185 K 30 vin., dvignilo pa 13,172.790 K 76 vin. Stanje vlog koncem julija 47,566.035 K 30 vin.
— Cene krompirja. Pridelovalce krompirja opozarjamo, da je sedaj obstoječa cena za' krompir 68 K, veljavna le še do 10. avgusta. Od 10. avgusta pa do vštevši 22. avgusta se pa cena ponovno zmanjša za 16 kron pri 100 kg.
— Cepitev prašičev proti rdečici v Spodnji SlSki. V ponedeljek, dne 5. avgusta
ob 4. popoldne bo cepil gosp. mestni živi-nozdravnik, ravnatelj mestne klavnice Skale v Spodnji Šiški na dvorišču g. okrajnega, načelnika Josipa Seidla prašiče zoper rdečico, na kar se opozarjajo posestniki.
— Presejitev tržaške tovarne makaronov na Oarsko. I Budimpešte poročajo, da je tržaška tovarna makaronov stopila v zvezo s parnim mlinom »Viktoria« v Kis-kunfeleghazi in se je preselila tja z vso svojo strojno opravo, ker v Trstu ne more vzdržavati obrata radi pomanjkanja moke
— Balkansko trgovsko podjetje, rz Monakovega poročajo, da se ie tam ustanovila družba z omejeno zavezo, z namenom, da bo posredovala in gojila izmenjavo blaga med Nemčijo in balkanskimi državami. Ta družba je raditega velikega pomena, ker so ji pristopile največje nemške banke, ki so že od nekdaj gojile trgovske zveze z Balkanom. Med drugimi bankami se je udeležila tudi berlinska velebanka S. Bleichroeder.
— Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zanaprei dovoljen pod ob-stoječimi pogoji na vojnopo&tne urade 291 454, 586, 593, 595, 647, 1056, 1057, 1058; ustavljen pa na voinopostne urade 5. 142. 144. 194. 232, 265. 3S4. £42. 315, 3-1»* in 362.
— V Bosni in Hercegovini se obeta dobra žetev. Poročajo, da ie pričakovati v Bosni in Hercegovini letos povsem dobre žetve. Koruze ie obilo, tobaka pa bo v Hercegovini toliko, kolikor era ni bilo od okupacije Bosne in Hercegovine dalje. V normalnih letih se jo pridelalo 30—35 tisoč* moterskih stotov tobaka, letos pa se £a pričakuje T)0—tjO tisoč moterskih stotov. vSeno ie boljše, kakor preteklo leto. Sadja ie izredno mnojro posebno bo dosti sliv.
Poslano.*)
na uho tisti osebi, ki seda}, peto leto sve«-tovne vojne, nima boljšega opravka, kakor da trosi po nekem listu »Novicah« o meni lažnjive vesti. Naj se tisU »miroljubni Lo-čani«. kakor se Je podpisal dopisnik, ki pravijo, da se pri meni pričenja ples v nedeljo dopoldne, konča v ponedeljek ali torek, — kar je seveda velika neresnica, le potolažijo, ako se je pri meni kdaj plesalo, je bilo to le kako nedeljo popoldne, pa ne čez policijsko uro. Plesali so pa fantje - dopusrniki, ki se, prišedši iz fronte, kjer vrše težko službo v korist domovini, menda tudi radi povesele par ur v domačem kraju. Vsi dobri ljudje jim to od srca privoščijo. Policija in glavarstvo Imata pa tako čez glavo dela. da se prav res ne utegneta pečati z neslanim! Irniisllorl-nami v »Novicah«. 2931
Marila Kalan.
v Škoffl I oki. Kapucinsko predmestje fS.
* Za vsebino tepa spisa Je nređntVvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Peljete se na obisk, v kino greste, v gledališče, v restavracijo in prištete vrata in skrinje tak o rekoč popolnoma odprte! PonajveŠ primitivne ključavnice ne nudijo skoro nobenega varstva proti vlomu s ponarejenim kljuj-čem ali vitrinom. Celo s akrivlienim žebljem se dajo skoro vse te ključavnice lahko odpreti! Patentirani varnostni ključ >Viktoria« popolnoma odstrani vse te nevarnosti in zmanjša možnost vloma na minimum, cena komadu 8 K. po pošti 9 K. Edino zastopstvo za jugoslovanske dežele in Balkan: glavno zastopstvo tvornice varnostnih ključev >Viktoria« v Zaffrehu, st. 25, Trenkova ulica 12, telefon 20, do 26. Mestna orodaja: Tlica 20, bazar Konig in M. Drucker, Iliea 89 in po skoro vseh trgovinah z železnino.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat
sedmoioiec f. c. k. dri. gimn.
po zelo kratki mnčni bolezni, previden z sv. zakramenti, v najlepši dobi mladosti, danes ob pol 6. uri zjutraj v Konjicah mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika se položi v Konjicah k večnemu počitku.
Nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. maša za dragega pokojnika se bo darovala v domači
cerkvi.
Na Grosupljem, Z avgusta 1918. 3945
Ivan in ftZartta Bos, starši. — Ivan, c. k. dež. vlad. o rici jal, brat. — Bfllci por. Ogorevc, Berfa, Pavla, Vera, sestre. — Pavel Ogorevc, svak.
KOKOBilA
močna, malo rabljena, na močnem vozu montirana, 12 konjskih sil, 5 atmosfer, se po nizki ceni proda. Kdo, pove upr. »Slov. Nar.« — 3808
obstoječe iz enonadstropne hiše sdo-sobno za vsako veletrgovino in gostilno velikega sadnega vrta, njiv, travnikov in gozdov itd. se takoj proda. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« — 3911
OIDIDIOIOIDIIOIIDIIDIDIDIDID □!□
II
'Si V'
Zahvala.
Za vse izraze sočutja in častno spremstvo k zadnjemu počitku mojega dobrega očeta se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljuje
žalujoča
Stana dr. Šturmova.
Bi
mO CENTRAL
v deieSnem gledališču. —>
Sobota 3., nedelja 4. in ponedeljek 5. avgusta 1918
Znameniti detektiv
STUART VVEBBS
v svojem napeto-zanimivem doživljaju
ZNAMENJE Z LUČJO
Prve predstave vsaki dan tudi mladini pristopne.
Torek 6., sreda 7. in Četrtek 8. avgusta 1918.
Veličastni Robert Reinertov filrri:
AHASVER
Prvi del sijajne trilogije. —
NI sa mi .dino.
Predstave so vrse v delavnikih ob 4., pol 8., 7. hi 8. zvečer, v nedeljah ta praznikih ob pol 11. dopoldan, ob 3^ pol 5., 6., pol 8. in 9. zvočen. 3912
11
Izndena prodajalka
vešča galanterijske stroke, išče službe. Naslov pove uDravništvo »Slovenskega * Naroda«. 3935
Dobro ohranjeno
žensko kolo
se po nizki ceni proda. — Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3927
Velika hiša
v Ljnbljani na ugodnem prostoru ie ceno naprodaj. — Ponudbe (ne anonimne) pod: „stev. 1834 3788" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
ište se ~*m
stanovanje z eno sobo in kDhinio
za mirno stranko brez otrok za takoj ali pozneje. Kje, pove upr. SI. N. 3951
Prodajalka
službo.izurjena je v špeceriji, manufakturi in trafiki. Na plačo se ne ozira. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod
„zvesta 3929«.
za stavce ali trgovske pomočnike so proda. Kje, pove upr. »Slov. N.« 3858
Boris Cerne Bertica Cerne roj. Miillerjeva
j    Gorje pri Bledu.
poročena.
4. avgusta 1918.
Zagorje ob Savi.
3942
□ininlDiniDOrnllDlin □ no □ □ □
Otvoritev krznarske obrti.
n
219E
Vljudno naznanjam slav. občinstvu osobito cenjen, damam, mm- da otvorim dne 5. avgusta 1.1. samostojno -mm
krznarsko delavnice
v kateri bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela ter sprejemal tudi popravila. Vljudno se priporočam
Filip Bizjak, krmar, mojster v Ljubljani, lariie Terezije U3 9.
0675
salonsku opravo.
36. 3899
PRODAJALKA
mešane stroke in učenka se takoj sprejmeta pri 3900
O. Bndkovič, Boh. Bistrica.
se proda. — Naslov pri uptavniStvu »Slovenskega Naioda«. 3941
Pes-čuvaj,
močan in zdrav se kupi. Eventuelne ponudbe na »Delniško pivovarno Laiko", Laiki trg, Spodnje Sta-_ jer sito.
3Sd6
Kdor Ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
Z sob s pripadlti, naj ponudi pod „ROSTOHAB" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
PRODAJALKA
mešane stroke, vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, želi pre-meniti mesto. Cenjena oglasila naj se pošljejo pod naslov: Prodajalka, postnolezeće Trbiž I. (Tarvis)'1. —
Kupim proti takojšnjemu plačilu
večje posestvo,
Okolo 30 oralov ne v preveč hribovitem kraju Kranjske. — Ponudbe pod JL Z. postno ieieće Postojna. 3813
Proda se ^BE
shramba za led
(Elskasten) dobro ohranjen, dolgost 143 cm, visokost 139 cm, širokost 81 cm. — P. Dolenz, S ran j.   — 3SS9
K0NT0R1STIHJA
prvovrstna moč v knjigovodstvu in ko-respodenci, se Jsprejme v večjo trgovino na deželi na Štajerskem. — Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. — i*laslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3814
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. BI. RANT, Sranj. 2693
100.- K nasrade,
Sprejme so poštena, nad 14 let stara Sam 1»«* v špecerijsko in manu-UlLKlltid fakturno trgovino v bli zini Ljubljane, ki bi tudi pomagala pri vseh domaČih opravilih. Hrana in stanovanje v hiSi. Prednost imajo bolj revne. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. — Nastop takoj. 3926
kdor mi preskrbi
3844
STANOVANJE
?z 2—3 sobami ter pritiklinami za takoj lali pozneje. Naslov pove upr. »SI. N.«
STANOVANJE
za takol ali za november.
•Naslov: Anton Bernik, dež. rač. svetnik v Ljubljani, Pri voz st 3. — 3884
Proda se ~m*.
večja kakor tudi manfsu množina
sodnega žganja.
»Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3876
Kupim
\M m na w
in kočijo.
ponudbe: postni predal 151. — 3909
za citra in petje.
[Priredil iti izdal podpisani. — Izšlo je *do sedaj devetero zvezkov. Vsak zve-stane sedaj 4 K. — V par dneh !e nov nekoliko manjši zvezek pod
____»lovom „ Grajski odmevi ".Vsebina:
it. Trije prazniki: a) Božič, b) Novo JletD, c) Duhovo. — 2. Trije valčki: a) •Bistra Sava, b) Slovenskim mladen-Ifcam, c) Citin valček. Grajski odmevi brez besedila, torej samo za citre. ia je vsled velike draginje 4 K. — iar naj se blagovoli poslati naprej. [Tam, kjer ni cenzure, se lahko na po-'•Stno nakaznico zadaj na odrezek na-fgse, kaj se naroča. — Priporočam se!
ftv. Kiferle v Ljubljani,
3950       Rrojaska nllea 8 n.
Kug, borovnice,
fu'_* M*    in vse zdravilne rastline
inijc-kS?
"HERBA"
i iskoriKiva-korjenlsi I
3864
jurHtteva ul. 18.
Ponudbe z vzorci in ceno.
Kupim
lepe suhe gobe
(turcke) po najvišji dnevni ceni. — Mihael O m p Len, trgovec, Višnja
gora. 3907
Vila z vrtom
v krasni legi blizu kolodvora na Gorenjskem so proda. — Interesenti naj javijo svoj naslov pod „Oasaajsb s 100 Stil" na uprav. »Slov. Naroda«.
UKe se
poštena služkinja
v boljšo hišo k manjši druZini v Krškem.  Plača 40 K mesečno, dobra in zadostna hrana.  — Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3933
Prazne vreče
vsake vrste In suhe gobe kupuje
vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
i. Kušlan, Kranj, Gorenj.
jigovodinja,
(če mogoče zmožna vseh treh jezikov) le izurjena moč, se takoj sprejme proti dobri plači. Prosi se le pismeno obrniti na tvrdko F. Čuden, Prešernova ulica v Liubl{am. Sprejme se tudi nrarski učenec. 3940
TAKIM
s 3—4 sobami, kopalnico, električno razsvetljavo, Išče stalna stranka v Ltuttljanlj najraje v bližini realke. — Cenjene ponudbe na uprav. »Sloven. Nar.c pod profesor na realki 39CS.
Gospodična,
zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, event. tudi italijanščine strojepiska z nekoliko knjigovodstvom, se isće ob dobri plači takol za Ljubljano. — Pismene ronudbe na postni predal 140. 3952
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprelme za dve uri dopoldne eventuelno tudi 2 uri popoldne k otrokom. — Predstaviti se na Franca Jo* zeta cesti 16 I. 3908
Sladkorja ni
potreba za konzerviranje sadja. Zahtevajte sredstvo za konzerviranje sadfa brez sladkor|a v drogeriji „ADRIJA" v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica st. 5. 3953
¥ deželni deski vpisana
pri Radgoni: 203 orale z vsemi premičninami in z vso žetvijo se takoj proda. Na vprašanja in osebni pregled daje vsa pojasnila o skrbništvo Steln-brunn pri Radgoni. 3934
hrastova, bukova, gabrova, brezova, jelševa cepljena aH okrogla, 1 m. dolga, kakor tudi kostanjev, hrastov in vsak drugi les kupuie po najvišji ceni Alojzij Ptausteiner, Sv. Jurij Ob juž. žel. Plačilo takoj proti duplikatnemu voznemu listu.
PEGE
rdečino na obrazu, rdeč nos,ogrce, pri-šče, gube in ohlapno kožo, vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
Dr. A. RiXA pasta Pompadour.
Popolnoma neškodljivo. Lonček K 5'—. :: Dr. A. Riza biserno mleko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 6—. Poštnina posebei. — Diskretno razpošilja Dr. A. Riz, kosaš, preparati. Dunaj OL, Laklsreruasse
6 E. haloge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«, v Mariboru : Lekarni »Pri Angelju varhu«, »Pri Mariji pomočnici«  in drog. VVolfram, v Trstu:
parfumerija Andreuzzi, Korso 5. 3466
i .
PODPLATOV
za vsako obutev pripravne nudi samo preprodajalcem 3470
Sohlenschonervertrieb L. Braunstein, Dunaj I.
Griechengasse 7.,   Abtell. 3.
Vsaka dama naj čita
rr.ojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanja gradi].
Iskušen svet pri vpadlosti  in pomanjkanju tajnosti- — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzstrasse 2. o d d. 41.
IGORIN
zatre čudovito naglo
ser stenice
vzorčna steklenica 4 E, velika steklenica 16 Kp brizgalnica t K> Dobiva se povsod. — Glavna razpošiljalnica 3734 Lekarna „prl upanju1' Apotheke »zur Hoffming«, Pecs 45, Ogrsko.
hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da uničevalec korenin RZA-BALZAfif v 3 dnevih brez bolečin odstrani kurja očesa, brsdaviosv roteno koto.
Uspeh jarnčen. Cena 3 K 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZtjROIlAL odstrani tfIIDES" pri najbolj trdo-■oovovii vrafn^m zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic U K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust
Cena 3 K, 3 kartoni 7 K,
KEMENV, KoSice
Snežrtobele zobe Vam napravi zobni fluid n. Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgana, miši rX£2£&
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 Skatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „TRIRRA". Bj*v- prasak proti narćesa zraven 2 K. — 3069
(Kmm) Postfach 12 c/31 (Ogrsko).
:: HARMONIKE::
MP" popravila ~W9 3947 r. Todliok, Spod. Šiftka 10*.
Noino in pridno
kobilo
zamenjam za drugega konja in na pol krito kosilo. — Ponudbe na Franc Sitar, zaloga piva 06ss, Ljubljana 7. 3892
MT* Uradnik išče ~M
STANOVANJE
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v blizini mosta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal stav. 2, Liani jana. 3415
Stiskalnice
za stiskanje sena, papirja, odpadkov itd. v bale (Ballenpresse) se odda. — Ogledati v Ljubljani. — Vprašanje na Kranjsko tvornico za zeleznlno A.
Nagel v Kamnika. 3860
na
(trgovina) mi M.
■nT* V hiši je  tudi goli     l^^šrm stima trafika.— I    IJU Natančneje se poiz-sioi^a^^vm ve prj lastnici sami
Marili Bučar, Vrhnika. 3693
W Spretne
LIKARICE
se takoj za trajno sprejmo —— pri -
KARLU HAMANNU. s«*
■a prodal- — Cena po dogovoru. Ponudoe pod „Med 878T".
Proda oo io rabljen ~9ff
skobelni stroj,
širokost rezi 50 cm. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3943
Kupi se
posestvo
majhno ali veliko. — Prane Kos, ti« boje, poita Potrovfo. 3861
Krema za britje
najboljša kakovost, porabna brez vode, velik lonček R 6__
MILO za britje
pristno, naiboljša vrsta, 1 komad r z.-, 1 kg K 32.— Po povzetju pošlja m. Jfinker, eksportno podjetje Zagreb AL 15, Petrinjska 3/111, Hrvatsko. 32b6
Rnpnlem ometao
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodati posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica  10. 1458
SVARILO!
Tvrdka Ivan Jela čin v LJubljani opozarja s tem vsakogar, da njen bivši uslužbenec Josip Boltar že nad tri leta ni več pri njej v službi ter imenovani ni upravičen sprejemati za njo denar niti sklepati za njen račun kupčije.
Enpnile to domač izdelek! to |o
Emona
MODISTINJO,
ki bi bila obenem prodajalka« — Natančneje se izve v Spod-Šiški, Vodnikova ooata štev. 83, L nadstropje. — 3905
Za Celje »T iščem spretno
P*^ Za maski:
stari zamaški od steklenic, nezlomljeni ..... t...................kg K 55.—
novi zamaški od steklenic, nezlomljeni.........................kg K 95.—
snmasai za sode, šampanjski zamaški, vreće, plahta prevzamem po najboljših cenah po poštnem povzetiu na svoje stroške. — Prejšnje vprašanje pri zgoraj določenih cenah ni potrebno. — Firma J. Beisner, veletrgovina s vraćam! ta zamaški, Gradec, Annenatrassa 28. — Talafan 1458. — Posredovalci sa dobro nagrada. 3662
Najboljši nadomestek
pripraven za temeljito čiščenje, je
toaletno cvetlično milo
pa i furnirano, elegantno adjustirano v kartonih s 30 komadi  R 80.— franko, ako se pošlje denar naorej 3675
Ser JOSIP CUCKENTHALER & Co., OSIJEK, SLAVONIJA.
Stavbni materijal.
Tvornica, obokana, krita s strešno opeko, se proda s stroji in transmisijami vred; tvornica bi se tudi lahko podrla, da se dobi opeka, kamen, železo, okna, vrata itd. Ozira se samo na direktne reflektante. Ponudbe pod ..Stavbni materijal 3936" na upravništvo .Slovenskega Naroda".
Prostovoljno prodaja posestva.
Proda se prostovoljno na lenem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnj-slnsks casta ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, S oralov vrta in sadove laka. 4 orala travnika, T Oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daie Milo Ribić obč tajnik v lletretlću pri Karlovcu,
HrvaŠko. 1656
Obvestilo.
Naznanjamo vljudno, da bodemo imeli trgovino in delavnico od 7. do 2Q. t. m.
%W zaprlo. ~W
3944 S spoštovanjem
Ivan Jax & sin, Ljubljana.
Vzameio se v najem
trgovski lokali ali večja skladišča-
Kupi se tudi hita, pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »trgovina 3782M na uprav. »Sloven. Nar.«
Še ]e doveli zalege
seveda
3932
hrastovih parketov in deščic
JOSIP PUR, dobava in pokladanfa psrketov, Ljubitana. Gradaska n. 88
09" Proda se "VB
štedilnik
s ploščami velik na 2 peč niči; isto* tam se tudi proda več moSke in ženske obleka ter raznovrstnega blaga, tudi 2 deinika. — Proda se najraje zi 2ive2. Naslov pove upr. »SI. N« 3877
glaievino J—
od steklenic in kozarcev kopale po
najviSji ceni tvt...... /65
V. PANHOLZER, LJUBLJANA, ngr pražakova ulica 4. *w
ffiV la trt odrasla otroka iščem
vzgojiteljico,
ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. — Plača po dogovoru. — Nastop 1. septembra. V- Scagnetti, stavbenik, Ljubil ana, Selenbnrgo va nllea e, L nadstrop|a. — 3894
Novosti razglednic:
umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Eisenmen* ger, Dunal V., Scnonbninnsrstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897
V morskem kopališču firado, ki
ima najlepšo bodočnost, 3796
f e proda vila
ležeča v bližini obrežnega kopališča. Vila je na vse štiri strani prosta, ima krasen razgled na morje ter se sestoji iz 1 salona, 16 sob, 6 kabinetov, 1 kopalno sobo, kuhinjo in že opravljena z nujmoderoejšim komfortom. Natančneje podatke ; Anton Rndln, Trst, Via Oaspare Oozzl Ro. 3, IV. nad.
3 elektromotor]!.
istoimenskega toka, z napustnikom (Anlasser) skoro novi, P/i PS, Siemens & Halske, volt 150/150, 5 amp., 1220 obratov, 2000 Ej 1 PS Scheiber & Kneiser. volt 300, amp. 3-3, 1150 obratov, 1500 R, 1 PS. A. E. G, volt 300, amp. 317. 1410 obratov, 1500 R. Naslov: Rlmon Rndritsck, Dunaj IV. Dannhsusergasse 5 S. "VI — 3896
:: Pravi cebelni::
vosek
kupuie na drobno ln dabalo in
nosi za povzorčene ponudbe tvrdka:
Ludvik Ungar, Trst,
ulica Carinila ilav. 28. 949 ijsjp   Za pisma: postal prodal 117.
Pozor, brzo jauka!
Prosim prepričajte se, kdo je najboljši plačnik. — Kupujem in plačujem za stare prevrtane pa ne zlomljene zamalke od vinskih in sla-tinskih steklenic do nadaljnega za kg 99«— E in za nove 100.— S, za vrefte komad do 14.— K, za svilo 30.— K; kupujem tudi stara raztrgana oblatila, b a tirane odelo, ROfRvioo in euRje po najviSjih dnevnih cenah, prevzamem vsakoranožino po pošti, ali pridem, ako je več skupaj sam iskat 3668
Prva grafita trgovina z vrečami in lamaiki
M. FIICHBACHER, Gradec
Mlinsarsoanstrasse N9 16.
Tovarna slamnatih izdelkov
priporoča gg. trgovcem in cenjen, občinstvu veliko zalogo:
različnih slamnatih.......šoinov
„        „    torbic (cekarjev)
„       „ predpražnikov
itd. 981
Cerar Franjo, tovarnar,
Stob, pošta Domžale.
Poročiti se želi
inteligenten gospod boljSega poklica, 33 let star, tačas vojak, z gospico ali mlado, ne nad 26 let staro vdovo. — Ozira se izključno samo na inteligentno, v gospodinjstvu dobro izvežbano Slovenko — Ponudbe s sliko, natančno navedbo preteklosti kakor premoženjskimi razmerami se prosi pod. ,Bodoćno«t v Jugoslavill 8918" na upravništvo ^Slovenskega Naroda«. — Tajnost častna zadeva, zato bezimno odklonjeno.
brivski mojster,
LioMjana. Dunajska cista It. 20
porota 3928
da je vojaščine začasno oprojčen in da bode svojo obrt zopet vodil osebno in skrbel za dobro in točno postrežbo ter se za ranogo-brojen obisk najtopleje priporoča.
FF
1772
461538
33
47
84
10
300 lis premoga
dobi, kdcr preskrbi rodbini (3 osebe)
stanovanj HTiS
Ijavo in vsemi pritiklinami za 1. november ali poprej v ali ob periferiji mesta. Ponudbe pod „300 kg 3874«1
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Sprejme se
kuharica
ki je samostojna in ki opravlja vsa hišna dela. — Plača po dogovoru. — Nastop takoj ali pozneje. — Naslov: B. Scagnem, stavbenik, Šelenbur-gova ulica st C, L nadstr. — 3885
Parna iaga z e im polnim jarmom in enim lesenim jarmom z električno razsvetljavo v Gorskem kotaru lice
strojnika,
z večletno prskso na parni žagi. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Ponudbena t vrdko Derencin A Erassica Beka (Flnme). 3846
fadotroTaio šilo
£\*tiULO K 4*90 šiva stepa) kakor '-ivalni stroj. Najbolja iznajdba za krpanje usnja, strganih čev-ev, konjskih oprav, odej vreč n vseh vrst blapa oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena -korr.rietnem šslu s sukancem, 4 ^z!?čn:mi Sivankami in navodilom za en komad K 4.90, 3 komad: K 13*50. — Po povzetju *-o5il:a M. Sw<fboda, Dsnrj, III 2, tiiess-jraese 13-48. 2^33
Cpmurlnl 'e sre^stvo za po-ilfllllJlIlH mlajenje las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica i pi«. vrtil K 3*25
Rydyol
je relnata roda. Ki 2ivo pordeči tleda lira. Učinek je čudovit 1 steklenica *s poštnino vred K 2*45.
Naslov za naročila:
Jan. Mul Enoel - Drogeris.
Brno štev. 639, Moravsko.
Češko poslollno perje
paljeno, 1 kg belega prima puha E 45.—i finega belega s puhom K 26,— , dno II. vrsta K 17.—5 siv pnh S 26,—, sivo perje S 7.50; — nepnfieao belo za kg prve vrste S 10.—, II. vrste E 7.— razpošilja po povzetju 3916
In Soli Pwi-Miiin.
mtr   Sfaskeho tr. i.
I DAMSKU
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred etišča-niem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura X 8*-, 12*-. 90'—, na leta trpežna S 28-— 36, najfinejša pa K 44.— In B 50-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 45'— 5. Po-šiliatev diskretna. — Hlgijen. blae". trgovina SI. Potokv Dnna*, VI. Sttegevgasse 13. 1199
I »v«
8,JyupuMiiuu...u..
Izdelava in razpošiljanie presku-šeno radikalno učinkujočih uničevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zcrer podgane in m iS i K 5.— Proti žcharjem in ieurbom K 5.—. Tinktura zoper stenice K 2.— Posebno močna tinktura zoper stenice ,:Pre-vssU" K 350. — Uničevalec molfev K 2.— Prašek zoper mrčes K 1.50 in 3 K. Razpfhovalec k temu K 1.20. Tinktura zoper človeške rosi K 1-50. za iivlnske vil K 2*—. :: Praie>. zoper nsi v obleki in perila K 2.—. Tir.!t*nra zoper pas?e bo!3*e K 1 50. — Prašek proti perutninskim asem K 2.— Tinktura zoper mrčes na drevja in selesjsdi (rastlinske škodljivce) K 3.— Pošilja se po povzetju. — Zavod za uničevani© mrčesa M. Jfinker, Zagreb 15, Petrin |sk a ulica 3. 2479
Izpuščaje
kraste, srbečico, grinta ta drage kolne bolesni odpravi hitre trn sigurno Paratel, domaće mašilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veiiki lonček K 5,-, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože škatljica K 3.—. Oboje se dobi prot, vposiatvi zneska od ParatoMverke Apofheksr IHmer, v Budimpešta V1I-24. Rozsa ntca 21.
Suho sadje!
Suho sočivje!
v prekrasni, neprekosljivi kakovosti dosežete samo s
v
kvalitetnim suiilnikom
strojne tvornice Friderik Haas, sir. M*auwerk, Lennep. Generalni zastopnik: Ing. JuNj Arnold Schvsars, ■"■■■I «■ Langmalsgasse t. — Solidna, primerna konstrukcija, pripravno ravnanje, skoro nepokončljivs stanovitnost, obrat brez ovir, velik prihranek pri porabi pare. — Odličen strokovnjak sušilne industrije pravi: »Kvalitetni sušilnik sistem Haas je nedosežen za paradižnike, fižol In tirali« dalje za čebulo, aprikoze, *!!"** — Za to sušilno blago prekosi kvalitetni aulllftlk sistem Haas vsak drugI eperet. — Pri su-lltvl paradižnikov In aprlkos nasuši kvalitetni sulMnik ob tovrstnem Ugledanju blaga ve? nego
dvojne) mnolino proti pri nas porabljenim drugim aparatom«. .«38*)
za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo (MTedina češka tvrdka~V^
JIRI FINKE, a
MT Praha II, b. Moranl o. 5.
s&graBaBnfaBBaasBag
lil il V Lili!
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina na debelo in drobno od 1. do 31. avgusta
zaprta. Uši
""S hft.
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
Zaiamčen uspeh.
Bujne, lepe prs
dobite ob rabi med.
3345
Br. •/?. Rixa kreme za prsi ^S^SSm
uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prst, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puSIca K 5*—, velika pušica, zadostna za uspeh K '10—. Poštnina posebej  — Razpošiljanje strogo diskretno.
Eos.  dr. A. Ris preparati, Dunaj IX., Lakierergasse e E.
Zac; t v L'ubtjaol: drog. K src bi ..Adriji". Žito? e v Mariboru: lekar. Schutzensel, Mar. pom. in parf. Nolfran.
V Trsta: Parf. Arire.-:: . C:rso 5.
Za kritje streh najbollša, odbrana
navadna <BSberschwanx) In zarezana streSna (Strangfaiz) lastnega Izdelka se dobiva v u izvrstni kakovosti in vsaki količini pri :: 3307
F&dHUCrl & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC.
Izvoz in odprava dovoljena s dolenjsko železnico.
Turdka
m&nmt
Prešernova ul. 9.
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5. do 26. avgusta 3689
IW zaprta.
lllllllll  II I  II    IH   I   I I
ocm mlin
(Obl. zavO
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin Se je med vojno izvrstno obnesel m se lahko rabi za vsako rnletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
Komad stana K 24.—
Odpošilja se z Dunaja proti vposiatvi zneska. — Generalno zastopstvo
Max B&hnef, Dunai IV.,
Msrgeretenstrsjsse 27 :: Ab:. P« 17.
MT Prospekt zaatoraj. VMI
NAZNANILO
Prevzamem in na kolodvor
3822
vožnje s kolodvora drva« premog Itd.
Još. Turka
liiiniiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitf iijiiii iiiMiiiMitiiiiiiiitiniiiif iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiifittiiiiitTiiiiiitu
Ivan Zie*s@§3Žič,
izdelovanje metel, LJubljana, Nova ulica št. 3 (Marije Terezije cesta), popreje Karlovika c. 6,
naznanja s o petno otvoritev obrti in se priporoča cenj. odjemalcem. 3853 |
Prvovrstno, naitrpeinejSe blago.
iitiiijiiiiiiiiiitttiiitiirtiiiiiiittiiiiiiiiiijiiiiiiiiiitiiifitiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiifjiiifitiiiiitiiitiiitiiffiiii'i
■HB^anevjBHBflsj
Odbrani (izločeni) konji.
Pri art. oprem ni postaji arm. viš. pov. (Art. Ausr. Stadt. d. AOK) v Ljubljani, artiljerijska vojaščnica v Ljubljani bo 14. in 16. avgusta 1918 ob 8. dop. licitacijska prodaja nekoliko izločenih konj. K dražbi se pripuste samo upravičeni lastniki od politične oblasti. 1. ustance izdane „Kupne legitimacije-. Iz kupne legitimacije se mora razvideti število konj, ki jih je ponudnik upravičen kupiti. — Konjski trgovci in prekupovalci so od dražbe izključeni. Prevzemne cene in kolkovne pristojbine je poravnati takoj v gotovini. Natančnejši pogoji so pri art. opremni postaji razloženi na vpogled. 3904
Tesarje in mizarje
proti dobremu plačilu (zs hrano in stanovanje skrbljerjo) sprejme AMTOV STEIltia, LJubljana, Jeranora _milem st 11«_175
Dve dijakinji::
srednjih sol Isosta hrano im r__
vanje pri boljSi rodbini. — Plača deloma tudi v naturalijah. Cenjene ponudbe pod Šifro   Dolenjsko SSSf
na upravništvo »Slov. Naroda'.
V veefem tnkmjanjei se sprejme
run sobarica
zmožna slovenskega in rtero^kega jezika, s kavcijo. Predstaviti se je od 11.—13 dopoldne in od 1.—2. popold. f"asio/ d o ve uprav. »Siov. Nan« 3924
r H : rsšćinl BostsnJ mm Kranjskem
(posestnik Hrv. esk. banka) se •:od 1. novembra 1918 služba
*j----j —--—----^-----m
prosilcu slovanske narodnosti z državnim izpitom za gozdne gospodarje (višjim izpitom) kateri ovlada popolnoma slovenski jezik. Prošnje s priloženimi prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev ter popisom dosedanjih službenih tn rodbinskih razmer prosilca je nasloviti na Ctosdnl urad nmmhvf pošta Samic, Kranjska. 3919
Gonilni jermeni
brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi.
Kattner & Co.9 Gradec 14.
3914
LNICE
sa pogon s silo in z roko, dalje cTstllne mlatil niče najnovejše konstrukcije, cistu* nifce, trij ?r£ef rtiskalnlce za grosdjo in sadje, rrline sa s«to in sadje, sepetje, alnmores-nlcm, brzopariintUe, kotle za žganje, brane in pluge ter rmsne druge poljedelske stroje iz naj -jo čjf* to v aren, za-jamče n o dobre  kakovost',  ima vedno na zalogi ~33M
zalega poljedelskih strojev
v Uubl:?ni, Martinova cesta št 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših rnrnih mlinnii   pripravnih za vsako mletev. Dobre in naje o rUvlJIfl ITISlIlUV. nejsa pesCre^fba vsakemu zajamčena.
Fr. HitSi,
f zeli naložiti
večjo vsoto denarja v dobro idočo trgovino, naj pošlje ponudbo na upravo ttDol-Novic" v Norem mestei št 30, ki daje vsa potrebna pojasnila proti vp os lani znamki 15 vin. ~WH 3901
za nove zamaške od steklenic kg K 110.—, za stare zamaške od steklenic (nezlomljene) kg K 65.— za šampanjske naravne zamaške, dolge, nezlomljene, ne» umetne zamaške komad K 1.15, in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za vreče plačujem komad do K 12.— Na vprašanja odgovarjam takoj eventuelno brzojavno. 3840
Leopold Narkus, Gradec,
Joseflgasse 1
se naj pije
s sladkorjem in cikorijo mešana, se more meriti spričo svoje dobre kakovosti in izdatnosti z vsako pravo kavo.
99" En sam poskus 2adosttije,~*@
da postane vsak trgovec stalen odjemalec. — .Adria" pralni prašek, „Adria" vanilijin sladkor, .Adria" pecilni prašek, pravi škrob, francosko žganje, pravi čaj, dišave vseh vrst, grenka sol, Barve za obleko9 umivalno milo ter vse ostalo blago najboljše kakovosti vedno v zalogi. — Samo na debefo. — Vsako poedino blago je zavito v krasne zavitke ter daje trgovcem — mogočnost hitre postrežbe svojih odjemalcev. —
Filip Šibenik, Izderi Adria.
@mV Centrala: Zagreb.
Cilitsallrsa* LJubljana, Gosposka ul. *IC rtif»e*wq. Nowo mest0f Glavni trg 4S.
Trgovci! Podpirajte slovensko tvrdko, ker si s tem
gradite svojo neodvisnost. 3937
Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec
ki se naroči pošta (rastem], KoroSko. n£7~ Tam se naroči tudi fino rdeče belo in crne vtmo ter smemje in sadni most 3705
SCupujem
in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, stare zavrtane pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kg, dolge šampanjske zamaške (ne umetne zamaške) do KI.— za komad ter vreče do K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti vzorcu in sporočitvi naprej po povzetju.
E. Landskroner,
nakiapovalnica vre* in zamaSfcov
Gradec, Lendkai 15
II
anska kreditna banka v Ljubljani
BelnlSka glavnica lO.OOO.OOO.- kron.
Stritarjeve ulica štev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Reservni fondi nad 2,000.000.. kron.'
Sprejema  _ _
vloge na knjižice in tekoii račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finatv
uje
APROVIZACMSKE KREDITE.
I I I
šil
t
484394
99334226^5
2280
v dobrem stanju za obrat, 20 HP, je naprodaj pri A. Nagel v Kamniku.
_, službe. Najrajši v kaki večji trgovini. Naslov pove upr. »SI. N.« 3873
Stanovanje:
z*2 ali 3 sobami in kuhtnio išče mirna stranka brez otrok sa takoi ali no-vnmbrnv termin. — Kdor odda ali preskrbi stanovanje, dobi dobro nagrado v/ živilih. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3869
KUPUJ
pri meni kupljene šivalne stroje na-
&j in plačujem po najvišji ceni. — l*onudbe naj se pošiljajo na naslov:
aV~Jos. Peteline "Wk\
tovar, zaloga šivalnih strojev pjufeljana, Sv. Petra nasip it. 7.
večja množina različnih suhih barv os kreda (Grund-kreide), p l o v e c (Bimsstein), stroj za čiščenje meda, anlin za kavo ali žito in mlin za mak, kopirne stiskalnice, kozarci za kompot, |jfusi, voziček z enim kolesom in še droge stvari, v sedanjem času potrebne. Kraigher, Ljubljana, Gosposka ulica štev. 5. 3852
Karel Cinhari
urar
flubijana, Marile Terezije cesta št. 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na n&ato s polnim bitjem, stenskih In kuhinjskih ur, budilk.
Hlkliaste vojne ure, are v zapestnicah z radljevim kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih in tdkljastih ur „Ome ga" po nafni-zjih cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje.
vseh vTstza urade društva, trgovce itd
graver in izdelova-telj kančukovib štam pitij
tLJftUA, Bvsrski Trg štev. 1.
vinarjev ^
(za poštno dopisnico)
Vas stane moj katalog, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj.
y*Jg.  Prva tovarna nr
JAN §C©fc§®&D,
c i. kr. dvorni založnik v Mostu CBrOx) št 1957 (Češko). Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 30.—, bela kovina (gloria srebro) gol-din ali jeklo remont, z dvojnim pokrovom K 35—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16—, 18.—,20.—.3letno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 736
Gorica -
Bi. št. 2-4
"na *m
Ljubljana
Stari tro M 28.
ima fcita
MU in
dfoftolesa
t stare pajrnafite.
ten! in pisalni stroji.
gramofoni.
Bektriine žepne svetilko. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Tvrdka J. Kostevc
naznanja cenj. odjemalcem, da ostane trgovina od L do 18. afiifU 3799
ota je sreča!
Po dolgoletnem raziskavanju na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamkž popolnoma zastonj pojasnila.   Pišite  takoj   na: L. Decker,  Dunaj   56,  Predal 19.,
oddelek 36. 1129
i
Priporoča se tvrdka
JOS. PETE LIN C, LJUBLJANA
tovar, zaloga šivalnih strojev sa obrt ln domačo robo, ter njih delov, igel in olja.
Istotam prodaja galanterjiskega blaga, ter potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje. Postrežba točna in solidna — cene zmerne.
blizu frančiškenskega mostu levo, ob vodi sv. Petra nasip 7.
granate in ploš-čnate na bencin vseh vrst in kres. kamenčke.
Trgovcem popust.
uch, IVaffenrad, Rambler, Kosmos
vozna kolesa (brez pnevmatike), kolesne dele, gumijevo raztopilo itd. — Razne dele za šival, stroje, olje, čolničke, šivanke in dr. 3316
specijalna trgovina s šivalnimi stroji kolesi,
gn.«0K, Ljubljana, Sodna ul. št. 7.
olm mlin zrn žito.
(ObJ. var.)
Moj originalni ročni mlin sa iilo z
masivnim hrastovim ali železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren za debelo drobljenje ali fino mletje vsake vrste žita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nirai ploščami iz trjenega materijala in pri največji porabi skoro nepokoncljiv. Model 4 z ročico za mali obrat, teža 7 kg, E 120.-. Model 5 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg, S 160.—. Rezervne mlevne plošče K 8.— par. Masivna lesena ali železna stojala s predalom K 80.— posebej. — Razpošilja se z Dunaja proti vpošiljatvi K_20.— naprej, ostanek po povzetju. B3bT Generalno zastopstvo
Max Bobnel, Dunaj Vl.f
Margaretenstrasse 27, fibt P17
K3T Za preprodajalce. *xfc
Prospnliti zastonj. 3075
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano lfSKABA» FORM" - mssllo. Popolnoma brez duha in ne male. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—.
= Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (uydr), Rub Ogrsko. =
Zaloga ca Ljubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem felenn",
Liubllana, Marijin trg. 880 W Pozor na varstveno znamko „SftABAfORM" "MM
j
Mlu A. Šinlnuit nasledniki
OST Mestni trg 19 ~m*
naznanja cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 5.
do 26. avgusta 3902
zaprta.
Naznanjam, da sem otvoril lastno
trgovino s stavbnim lesom, deskami in drvmi za kurjavo
na Dolenjski cesti 12 v Ljubljani, nasproti strelišča.
Skladišče tudi ob Ižanski cesti. — Kupujem in sprejemam naročila na drobno ali na cele vagone.
Priporočam se z velesooštovanjem 3817
Fran Šuštar, prej vodja podružnice A. Kobi.
Modni salon
Priporočam
i
svilen? klobuke in čepice R
a i
.      ,      ..     v.     .       najnovejših oblik |§
Židovska ulica štev. 3. za game in deklice I Dvorski trg 1, W* 'ttrnTStl
pobarva vsako blago za moške in damske obleke, kakor tudi cele, nerazparane obleke v poljubnih barvah v splošno zadovoljnost
Prta in Mi m to" in W\m Mm
JOSIP Mil
Imm: Poljao^i nasip itn. 4. PcdrHzelca: ŠeleDb cr gava nI. »Iev. 3.
?Bi!u nanula»tiioo izvAajelo.
Pozor, trgovci!!!
Nadomestek zrnate kave, najbolje kakovosti lepo zavito
v kartonih po lU in V2 kg nudim:
gjgnr- pri odjemu 50 kg.............po K 11.30
anjar*   »• 1f*°   »».............t*   ti tt.—
m m    300   M.............,,   „ 10,30
9*m*   „      m 1000 „.............m „ 10.— *K
Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust — Odpošilja za naprej poslani denar ali proti akreditivu eksportna tvrdka:
Gjorgje Vučković, Zagreb,
Nikolićeva ulita 9.
Odpoillja se sigurnim in stalnim naročite!jem tudi s Uvoznico v vse kraje Avstrije« 3769
Naročite hitro, dokler traja zaloga.
Kavni nadomestek s sladkorjem „MELKA", pravi »MILK AM vanilinsladkor, prašek sa peko (Backpul-ver|, toaletno milo, milo sa brivce, Saj, kakes ter vse ostalo špecerijsko, kolonijalno Mago proti po« llljatvl 73° o ineska naprej, ostanek po povzetju.
SPF Eksportna znamenita firma ^18
Proizvodi „Milka" Zagreb.
(Gajev vrelec)
priporoča v večji mno?ini aH posamezne zaboje Franc Sitar, ralogaplva Goss, L ubijana 7. 38*3
s tremi sobami ali več, z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami, po možnosti v bližini poŠte ža takoj aH pozneje. Cenjene ponudbe na uprav. »SI. N.< pod „suho In zračno 3857".
U a račun ali v najem se odda
gostilna
pri Štefann na Miklošičevi cesti 4.
— Pismene ponudbe SDrejema lastnik Alojz:! Pogačnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, L nadstropja. 3S33
Sap! se dobro obran ena
in nekaj zastorov (čipkastih).
Polovico kupnine se da eventuelno tudi v živilih   — Ponudbe pod r,salonska garnitura 3881" na upravn. »Slovenskega Naroda«.
trčan med
kupuje v vsaki množini od čebelarjev. Ponudbe z navedbo cene naj se pošlieio veletrgovini 3070
OaaF* Pavel Šega ~3H
Gradec, Grazbacbgasse 30.
_y__ _
ZENITEV.
Vdovec, državni uradnik, 44 let star, z odrastlimi otroki, želi v svrho zakona znanja z omikano, dobrosrčno gospico ali vdovo brez otrok z nekaj imovine in ne pod 32 let staro, mirnega značaja, čiste preteklosti, delavno, varčno in povsem veščo gospodinjstva, koje voditi mora sama. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, z opisom razmer in pravilnim naslovom do 10. avgusta t L pod ..Udobnost it 12714 3811" na uprav. »Sloven. Naroda«. — Tajnost zagotovljena. —
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, pe-rilo. modne predmeta, športne k 1 o-
buke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Linblfana, Stari trg S. Lastna hiša.
1   lipUIUWDIIIV n
ULOŽE
2652
Fine
otroške oblekce
u in krstne oprave, n
JOS.
modni atelje za gospode
= LJUBLJANA —
Franca Jožefa cesta 3.
Voiaške »uradniške
=UNIF0RME=
po meri v najkrajšem času.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Ste/an Strmoli,
JCjnbljana, pod fončo 113.
POZOR! Zaradi vpoklicani« « TOlatfco »luibovan! o je lokal odprl samo sa prodajo blaga ln sicer Ob delavnikih samo od 9. do pol 1.
Stanje vlog je znašalo koncem meseca Isnlfa 1918 K 279,050534-29.
Glavnica K 50,000.
III
Češka industrijalna banka
Podružnica v Ljubljani
Financiranje uoiitikili dobav.
Stritarjeva ulica št 9.
t 9 t •
t 9
Krenite zn nprovizacne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečke o. kr. svstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
8114
SL6
LE