GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE S SEDEŽEM V PTUJU LETNIK I. DECEMBER 1975 ŠT. 1 NA SKUPNI POTI Število SOZD v naši republiki raste uspešno in hitro. Vsekakor so poznejše združbe popolnejše od prejšnjih, ker nastaja na naših napakah popolnejše sporazumevanje drugod. Ob tej priložnosti bi želel spregovoriti o prehojeni poti, storjenih napakah ter o nadaljnjem obstoju SOZD Združeno perutninarstvo Slovenije. Združili soio se v »dobrih« časih, prostovoljno, mimo vseh pritiskov in namigovanj, iz prepričanja in spoznanja, da bi nam bilo združenim bolje, da bi bil vsakdanji kos kruha stabilnejši in večji. Dogovorili smo se za prve korake in ukrepe, napisali elaborat, Sporazum in šli smo smelo v kolektivih na zbore ter razglašali sončne strani združitve. Lahko povem, da nas ni bilo ravno težko prepričati, da smo dali svoj glas za združbo, ki nam je ponujala boljši jutri, o čemer priča tudi izid glasovanja. — V Zalogu od 304 volilcev glasovalo 283 ali 93 % — Ptuju od 990 delavcev in kooperantov glasovalo 737 ali 75 % oziroma od 737 prisotnih na zborih vseh 737 ali 100 % — V Pivki od 939 delavcev in kooperantov je »za« glasovalo 631 ali 67 % oziroma od prisotnih 690 na glasovanju je »za« glasovalo 631 ali 91 %. Razpoloženja in stališča do združitve so bila torej v vseh treh delovnih organizacijah približno enaka. Z veliko vnemo smo formirali organe SOZD, komisije oz. kolegije za področje komerciale, financ, tehnologije oziroma razvoja, splošnih zadev in kooperacijske problematike. Aktivirali smo jih takoj in delo na dogovarjanju je napredovalo. Že s prvimi konkretnimi problemi so prišli na dan različni interesi in je tudi konkretno urejanje komercialne problematike pokazalo najostreje, kako nedorečen in preveč splošen deklarativen je bil naš »Sporazum«. Zataknilo se je tudi v razvoju, kooperaciji in še marsikje. Sledili so številni vsklajevalni sestanki na vseh nivojih celo skupaj s CK ZK Slovenije, sindikati, zbornico in sekretariatom za kmetijstvo SRS. Samokritično smo prali perilo, se medsebojno obdolževa-li, se zopet posipavali s pe;-:elom do ponovnega sestanka, kjer smo ves ceremonial največkrat tudi ponovili. Medtem smo uspeli, čeprav z zamudami, formirati svet ZK SOZD, svet sindikata in mladine, katerega nosilec je vsaka od združenih delovnih organizacij. ZK v Ptuju, mladina v Pivki in sindikat v Zalogu. Tudi družbenopolitične organizacije so želele poriniti naš voz naprej in nam pomagati pri vsklaje-vanju in razčiščevanju stališč. Vidnejših uspehov žal tudi ni. Ko se je razvedela v perutninarskih krogih novica o naši združitvi, so mnogi videli v našem SOZD tisto ekonomsko in organizacijsko silo, ki bo pomenila vse v perutninarstvu. Zato se pojavijo tudi že prvi interesi vključevanja v taki ali drugačni obliki sodelovanja (Pomurka, Koka in drugi). Ugotovimo pa lahko, da po dobrem letu dni tega interesa ni več. Razlogov mi ni potrebno navajati. Skoda. Tovarna krmil ob rekonstrukciji in gradnji nove Kakšne tegobe in bolezni pestijo našega »bolnika«? Koliko zdravnikov — toliko diagnoz. Bolezen je kompleksna, operacija nujna, zaželjen izid: »Operacija uspela, pacient ozdravel!« (ali morda drugače?) V nadaljevanju prispevka se želim kronološko dotakniti nekaterih bistvenih vprašanj našega SOZD in nakazati možne rešitve, ki si jih kot vršilec dolžnosti direktorja zamišljam in sem se zanje pripravljen potegovati, ker sem prepričan, da so realne, ust-varljive, koristne in potrebne SOZD, perutninarstvu in celotni skupnosti. Ko smo prebrodili začetne prostorske probleme, se pojavi kot prvo resno vprašanje kadrovanje v SOZD. Ugotovitev in zagotovilo, da moramo dati vsi trije najboljše kadre, se v delovnih organizacijah ni realizirala. Lokacija sedeža SOZD, ki baje še ni »preživeta«, ne more biti vzrok. Pridobivanje sodelavcev izven je zahtevalo svoj čas in je bilo delno uspešno z nekajmesečno zamudo. Predpisi in različna stališča gospodarskih sodišč so tudi motilno delovala. Danes nam je jasno, da je SOZD podjetje, da mora imeti minimum zaposlenih, potrebne službe ter in predvsem predmet poslovanja in združena sredstva. Če je podjetje, mora imeti dejavnost, kaj, koliko, za koga, kdaj in kje, to so bili zopet novi problemi za našo še nedorečeno in ne-konstituirano, zlasti pa neregistrirano združbo. Začel je teči proces dogovarjanja, razpisov in kadrovanja, urejanje dokumentacije za registracijo, vsklajevalni sestanki vseh nivojev in pomenov, priprava glasila za skupno informiranje kolektivov delovnih organizacij in kooperantov. Začelo je delo komisij, že obstoječih in novih, pripravili smo Statut, zasnovali druge potrebne samoupravne akte, izdelali in sprejeli začasen sistem nagrajevanja delavcev, temelječ na poprečjih delovnih organizacij. Kolesje se je zganilo, toda goriva, ki ga je bilo že od vsega začetka malo, počasi, vendar vztrajno zmanjkuje. Kot »gorivo« pa imam v mislih voljo do sodelovanja, odkritost v odnosih, pripravljenost na sporazumevanje, postavljanje realnih in sprejemljivih skupnih nalog, zavračanje ozkih podjetniških interesov, dojemanje pomena skupnega dela in združitve sredstev (Nadaljevanje na 2. strani) VSEM DELAVCEM IN KOOPERANTOM V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA SOZD združenega perutninarstva Slovenije želimo v 1976. letu mnogo delovnih uspehov DELAVSKI SVET IN UREDNIŠTVO Na skupni poti (Nadaljevanje s 1. strani) za skupne cilje širšega družbenega pomena, kot so selekcija, reprodukcija, krmna baza, izvoz in podobno. Enakega pomena je tudi skupno nastopanje in zastopanje v vseh višjih asociacijah družb politične ali gospodarske narave, enotno informiranje kolektivov, enotna kadrovska politika in še mnogo skupnih zadev vse do skupne prodaje in enotnega načrtovanja ter dogovarjanja o skupnem razvoju. Razlike v stališčih do nekaterih bistvenih vprašanj so med združenimi delovnimi organizacijami zelo občutne, zlasti v zadnjem času. Zaostritvi odnosov je botrovala zlasti delitev dela, ki jo moramo dogovoriti (po sili zakona!, da upravičimo združbo in dokažemo njeno novo kvaliteto. Tudi formulacije nekaterih členov v samoupravnih aktih so razburkale duhove, ki pa so po vsklajevanju celo na delavskem svetu SOZD vendarle pomirjeni in je dosežen kompromis. Dovoljujem si omeniti tudi spoznanje, do katerega sem se dokopal pri dosedanjem delu in sodelovanju. Od vsega začetka je napaka, da nismo bolj v »pravnem jeziku« pristopili k sestavi aktov in k formulacijam perečih in odprtih vprašanj. Trditev, da nismo hoteli ovirati čimprejšnjo združitev, ni vzdržna ne glede na to, da tudi sicer vioga in organiziranost SOZD nista bili še dovolj jasni. Na pripravi aktov, dogovarjanju in razčiščevanju je sodeloval preozek krog ljudi. Družbenopolitični faktorji so bili sploh izključeni, informiranost ljudi povsem neznatna (to je še danes!. Celotno dogajanje je bilo več ali manj na nekaj posameznikih, predvsem odgovornih vodjih sektorjev v delovnih organizacijah. Manjkala je že v začetku pripravljenost in zavzetost posameznih struktur do funkcioniranja SOZD. Nerealno postavljanje rokov (prekratki), posledica tega je zamujanie pri realizaciji sklepov itd. Zamuda nekaterih sklepov in njih realizacija je zavlekla nekatere pomembne in potrebne ukrepe tudi za nekaj mesecev (dokumentacija za registracijo- skupno planiranje in delitev dela, kadrovska zasedba na SOZD, sprejem samoupravnih aktov, dogovor o združitvi sredstev in financiranje SOZD). V to kritično razvojno obdobje naše združbe sovpada tudi kriza na trgu, ki je ob izjemni^ ponudbi vseh vrst mesa in zgrešeni politiki družbe glede cen, izvoza in uvoza povsem umrtviia prodajo v tem času. Zato je bila zavzetost ljudi usmerjena v problematiko v delovni organizaciji povsem razumljiva, ker je šlo za ene in iste ljudi. Sovpada čas dopustov, pospešene samoupravne aktivnosti združenega dela tudi v drugih višjih asociacijah v republiki ter v zvezni in ne nazadnje izredno močna fluktuacija kadra, zlasti tistih sodelavcev, ki so sodelovali v organih in delu SOZD (tu je prednjačila Pivka). Naj omenim tudi vzroke za neuspeh, ki so subjektivne narave in imajo različna imena: preobremenjenost, prestiž, bolezen, bojazen podreditve, ljubosumje do uspehov, nefer metode dela in nastopa na trgu, parcialno dogovarjanje (Zalog—Pivka), ki vendarle ni prineslo uspehov, je pa motilno delovalo in podobno. Tako početje je našlo izgovor v odgovornosti do kolektiva, toda kje pa je odgovornost do SOZD, ki so ga ravno ti kolektivi ustanovili na podlagi prepričevanj in dokaznega gradiva, katerega avtorji smo pretežno prav isti akterji. Enostavneje bi temu rekli dvojni obraz ene resnice. Vsiljuje se vtis, da smo SOZD ustanovili, ki sedaj naj zaživi ob nas ali mimo nas. Ko ga bomo rabili, bomo aktivno sodelovali, sicer pa naj bo tako kot je. Kot da bi se vsi izogibali neke more ali modne novosti. Sedaj pa ne vemo, kaj bi z njo. Kako se ob tem počutimo delavci na SOZD ne želim niti omenjati. Dobivamo občutek, da nismo potrebni, ko moramo vsako aktivnost vsiljevati. Morda nismo dovolj kvalificirani ali pa nimamo zaupanja? Čigavega? Ali je bil SOZD res ena od potez v taktičnih vajah posameznih vplivnežev; takšen vtis tudi ni osamljen. Tudi na SOZD moramo iskati vzroke, da ni storjenega že več. Prepočasi in premalo odločno so se realizirali sklepi organov (kadrovanje, formiranje služb, financiranje itd.). Zamujali so se tudi pri nas roki, čeprav v mnogo manjši meri kot v delovnih orga- Kako neslišno in elegantno v primerjavi z razkladanjem v stari klavnici v Pivki Resnica pa je, da smo SOZD ustanovili z izraženo voljo 2.500 zaposlenih delavcev in kooperantov, v imenu katerih je potrdilo odločitev 1.449 volilcev ali 96 % tistih, ki so na volitvah ali zborih sodelovali. Tako enotno voljo pa sedaj, ko konkretno SOZD prične delovati, negiramo? Dvomim v to in še bolj se mi vsiljuje misel, ki sem jo že izrazil, da je preozek krog ljudi prevzel nase odgovornost za našo združbo in tega bi se morali bolj zavedati. Tudi izgovori, da v nobenem SOZD še ni kaj bolje, nas ne bo »rešil«. Imamo vse pogoje, da prav naš SOZD med prvimi zaživi in potrdi pravilnost naše ustave in poti naše družbe v smeri poglabljanja in izpopolnjevanja organizacijskih oblik združevanja dela, sredstev in dohodka. nizacijah ali celo kot posledica predhodnih zamud. Sedanja zasedba ne more pomeniti revolucije v pripravi elaboratov razvoja, ko žal tudi delovne organizacije še vedno operirajo z zelo različnimi številkami. Tudi neinformiranost kolektivov, zlasti pa odgovornih in zainteresiranih struktur v delovnih organizacijah, je ovirala naše delo. Ali bi res morali posiljevati posameznike in službe v delovnih organizacijah za podatke ali sodelovanje, če pa so sklepi sprejeti na organih SOZD zavezovali?- Izgovori so pestri, navidez sprejemljivi, vendar največkrat pomenijo vse kaj drugega. Zato ni nič čudnega, da se ob takih odnosih naše medsebojno dogovarjanje in sporazumevanje spreminja v vse večje ne-sporazumevanje, podjetniško obnašanje in celo v nezaupanje. Potreben bo »carski rez«. Zato predlagam, da moramo začeti drugače, morda znova tam, kjer smo pustili stvari nedorečene pa vendar na organih in v aktih sprejete. SOZD potrebujemo združeni partnerji, potrebuje ga slovensko perutninarstvo in ob realizaciji ciljev, ki so perspektivni in dolgoročni, tudi celotno jugoslovansko perutninarstvo in družba kot celota. Za razmišljanje bralcu in odgovornim sodelavcem ob tej priložnosti povem svoje mnenje, kaj storiti in spremeniti. — Dogovoriti in sprejeti moramo delitev dela v smislu predpisov in naših skupnih interesov. Sprejeti vse samoupravne akte in določila tudi izvajati; — aktivirati SOZD tako, da prenesejo delovne organizacije konkretne aktivnosti oziroma konkretno delo in zadolžitve (take so v prvi fazi: nabave, reklama, analiza tržišča, zastopanje v asociacijah in podobno); — javno se opredeliti in podpreti, predvsem pa realizirati dogovorjeno skupno delo in cilje, ki so zapisani v Samoupravnem sporazumu in Statutu. — dogovoriti in sprejeti vrstni red skupnih akcij in poslov, postopno, strpno in realno zastaviti naloge, roke in obseg; — dosledno spoštovati in v rokih izvajati sprejete sklepe organov samoupravljanja SOZD; — dogovoriti in skupno planirati proizvodnjo, investicije, izvoz; — aktivno in pooblaščeno sodelovati pri kreiranju poslovne politike SOZD na vseh nivojih. Zato bo potrebno čimprej sprejeti na skupnem dogovoru ali širšem sestanku javna stališča do realnih skupnih ciljev. Mednje pa gotovo štejemo: — selekcijo in reprodukcijo, vključno s sodelovanjem Rodice oziroma Biotehniške fakultete; — sistemsko rešitev režimov uvoza surovin, repromateriala, osnovnih jat, opreme itd.; — postopen prehod slovenskih in jugoslovanskih perutninarjev na domač selekcijski material in tako postati neodvisen od uvoza in nihanj na svetovnem tržišču; — enotna politika cen, relacij v fazah proizvodnje in zlasti enotno urejeni odnosi in vrednotenje deleža kooperantov; — povezovanje s surovinsko bazo, prodajo ter potrošnjo s ciljem, da si trajno in stabilno zagotovimo surovine in plasma; — enotna in dogovorjena razvojna politika, ob tem delitev dela in opredeljena vloga v slovenskem in jugoslovanskem perutninarstvu; — enoten in skupen nastop v vseh družbenih, političnih in go-spodarskih asociacijah od občine do zveze, ter aktivno sodelovanje z niimi; — skupna komercialna in razvojna politika, zlasti skupen na- (Konec na 3. strani) INFORMIRANJE Zasnova skupnega glasila in njegovo urejanje V želji in potrebi po informiranju vseh delavcev in kooperantov ter o delu samoupravnih organov v OZD in SOZD, je sprejel delavski svet SOZD na svoji seji 28. 10. 1975 v Pivki stališča, zasnovo in sklepe: Delavski svet SOZD bo začel kot izdajatelj izdajati skupno glasilo z imenom »PERO PERUTNI-NARJEV« za delovne skupnosti in kooperante OZD Pivka, Zalog in Ptuj. Glasilo bo informiralo vse delavce in kooperante o delu, na-nalogah in uspehih ter drugih problemih vsake TOZD, enovite NA SKUPNI POTI (Nadaljevanje z 2. strani) — vsklajevanje in kvantifikacija odnosov s proizvajalci drugih vrst mesa v sklopu obstoječih ali novih združenj oz. asociacij; — skupno in enotno kadrovanje v samoupravne in družbenopolitične organizacije, vse do zveznih nivojev; — prizadevanje, da vključimo naše vsklajene načrte razvoja v republiške in zvezne srednjeročne ter dolgoročne plane. Se bi lahko navajal področja, na katerih imamo potrebo, možnosti in nujo, da sodelujemo in le tako dosežemo naše cilje. O konkretnih predlogih v naslednji številki. Nekaj nalog je gotovo takih, ki jih posamezna delovna organizacija ,pa naj bo še tako bogata in organizirana, sama ne more opraviti, bilo bi na zelo napak in družbeno škodljivo, če jih ne bi. Ne smemo mimo dejstva, da tudi družba — od republike do zveze — bi-lancira po novem, z dogovorom kdo, kaj, kdaj in koliko in prav tu našega trenutka ne smemo zamuditi. Težko bomo našli opravičilo za eventualno apstinen-co, ko gre za širše in trajnejše koristi. Leto 1976 naj bo mejnik na naši skupni poti, kateri bo zadolževal nas in naše naslednike, da tudi naprej smelo in zavzeto gojimo ideje SOZD in perutninski proizvodnji zagotovimo mesto in vlogo, ki ji gre v našem gospodarstvu in v prehrani delovnega človeka. Zaupajmo v našo skupno pot! Delovnim kolektivom Perutnine, Pivke, Zaloga in SOZD želim mnogo razumevanja in še več poslovnih uspehov, zlasti pa osebne sreče v letu 1976! Franc Tomanič OZD in SOZD. Objavljalo bo sklepe in poročila o delu vseh organov upravljanja, obvezno pa vse akte in sklepe organov SOZD. Samoupravni akti TOZD in OZD ter SOZD bodo kot priloga, tiskani pa na manjšem formatu. Prispevki bodo razvrščeni po rubrikah in je pri tem uredniški odbor samostojen. Vsi delavci in drugi sodelavci, kakor tudi organizacije, lahko objavljajo prispevke brez omejitve. Prispevki bodo razvršeni glede na razpoložljivost prostora: aktualni uvodnik, go-snodarsko področje, delo samoupravnih organov, dejavnost družbenopolitičnih organizacij, delovanje kooperacije, naš standard in strokovne novice. Vsi prispevki, razprave in poročila bodo v tesni zvezi s proizvodnjo in predelavo ter s tehnologijo perutninarstva. V uvodniku bodo tudi družbenopolitična ali druga stališča do skupnih nalog in akcij ali delovanje SOZD. K temu bi dodali še prispevke o delovanju ali problematiki SOZD. Sestavki s področja gospodarstva obravnavajo vprašanja tržišča, raziskav, cen, investicij, opreme, surovin in podobno. O delu samoupravnih organov bodo lahko TOZD in OZD objavljale sklepe teh organov, ali samoupravne akte, SOZD pa obvezno vse sklepe in akte. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij, njihova stališča in pogledi do dogajanja, bodo predočena v posebni rubriki. V vsaki številki bo opis dela in življenja enega izmed kooperantov, pa tudi prispevki in razprave s tega področja ter dosežene izkušnje. Delo in življenje delavcev v prostem času bo posebej prikazano v rubriki »Naš standard«. Tukaj bomo objavljali tudi športno, rekreacijsko in drugo dejavnost ter še humor. Strokovne novice nas bodo seznanjale z novostmi doma in v svetu na področju perutninarstva. Glasilo bo začelo izhajati redno kot mesečnik po novem letu 1976, do takrat pa naj bo prva številka z datumom december 1975. Glasilo bo tiskano v slovenskem jeziku. Obsegalo bo največ 16 strani. Format določi uredniški odbor. Naklado določa sproti uredniški odbor, vendar morajo dobiti glasilo vsi delavci in kooperanti. Tiskano bo v črno-beli tehniki, jubilejne in praznične številke pa bodo črne in rdeče barve. Tiskarna bo pošiljala naročeno število izvodov direktno na vsako TOZD in OZD ter SOZD. Drugo razpečevanje opravijo naročniki, lahko pa SOZD po posebnem dogovoru. Stroške v zvezi z izdajanjem glasila nosi SOZD. To so vsi stroški tiskarne, nagrade dopisnikov in drugi stroški ter delo organov. Delavci dobivajo glasilo brezplačno. V proračunu SOZD se določi- jo s finančnim načrtom potrebna sredstva za glasilo. Podpisnice nakazujejo ta sredstva v skladu s sporazumom istočasno kot sredstva za dejavnost SOZD. Glasilo bo urejal 7-članski uredniški odbor. Iz organizacij Pivke, Ptuja in Zaloga imenuje DS SOZD po dva člana, enega pa iz delovne skupnosti SOZD. DS imenuje tudi glavnega in odgovornega urednika. Uredniški odbor dela v skladu z zakonom o javnem obveščanju, zlasti pa uredi prispelo gradivo, določi prispevke za objavo, objavlja odgovore in popravke v soglasju z izdajateljskim svetom. Glavni in odgovorni urednik je pri delu samostojen v okviru zakonitih določil in posebnega akta. Za obravnavanje posebnih nalog pri izdajanju glasila imenuje DS SOZD 7-članski izdajateljski svet. Po svojem položaju so člani sveta: predsednik sveta ZK SOZD kot predsednik, predsednik odbora sindikata SOZD in mladine, druge člane pa imenuje DS na predlog OZD: po enega iz Pivke, Ptuja in Zaloga ter enega iz delovne skupnosti SOZD. Po dogovoru imenuje zunanje člane še Občinska konferenca SZDL Ptuj, ker je sedež uredništva v Ptuju. Izdajateljski svet zlasti: — sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove glasila, — obravnava spremembo zasnove glasila, spremlja urejanje glasila in obravnava druga vprašanja ter daje o tem mnenja in predloge DS SOZD kot izdajatelju glasila, — daje soglasje k pravilniku o delu in urejanju glasila ter k tem S trenutkom, ko je končno do izida skupnega glasila le še nekaj dni. se nam je delavcem in kooperantom »Pivke« pri srcu inako storilo. Zaradi potrebe po skupnem delovanju na področju obveščanja in stabilizacijskih nagibov smo se odrekli med nami tako priljubljenega PPP. ki je pridno sukal pero primorskih perutninarjev in rad katero uganil, zapisal to in ono, kar je bilo za nekatere »nezaslišano« in /vplivnim 'posameznikom nikakor ne všeč. Načelo. da morajo biti injorma- določenim pogojem, pod katerimi se objavi javni odgovor oziroma sporočilo v smislu zakona o javnem obveščanju. — skrbi za neposredno povezovanje glasila z delavci in da imajo ti možnost vplivati na delo in razvoj glasila, — obravnava druga vprašanja po sklepu in smernicah izdajatelja. Zasnovo glasila mora objaviti DS v prvi natiskani številki. Sklepi, mnenja in predlogi izdajateljskega sveta ter stališča DŠ SOZD kot izdajatelja, morajo biti objavljeni. Glasilo bo tiskala Ptujska tiskarna v Ptuju. Sedež uredništva se določi na sedežu SOZD v Ptuju, Potrčeva 65. Poseben pravilnik določa natančen način urejanja glasila, naloge in pravice uredniškega odbora ter glavnega in odgovornega urednika, mandatno dobo ter način predlaganja kandidatov, pristojnosti in naloge izdajateljskega sveta, način dela in mandatno dobo ter evidentiranje kandidatov in postopek za izvolitev, delo obeh organov in vsklajevalni postopek ter posebne določbe glede na objavo popravka članka. Pravilnik mora biti v skladu z zakonom, sprejet pa v treh mesecih od dneva prijave glasila. Stališča in sklepi te seje DS služijo kot osnova za izdelavo pravilnika, delo uredniškega in izdajateljskega sveta. Do sprejetja pravilnika odloča o vseh vprašanjih finančno tehnične narave DS SOZD. Uredniški odbor je takrat pooblaščen, da dela samostojno v mejah zakona in po teh sprejetih stališčih in sklepih. cije stvarne, spodbudne in k razmišljanju naravnane, je postavljal v ospredje. Ob vseh nerodnih temah, ki se jih ni smel izogniti s prevelikim o-vinkom. pa je imel dovoli pro štora tudi za šege in navade članov kolektiva, ko je v njihovo veselje kdaj tudi kakšno okroglo razdrl. Z ZDRUŽITVIJO DO NOVIH VEZI Pa kaj bi jokali z njim in Za njim. Tudi zanj velja nova ustava, ki kliče k podiranju plotov med nami in junači (Nadaljevanje na 4. strani) GLASILO BODI ZRCALO IN VEZ MED NAMI GLASILO BODI ZRCALO IN VEZ ID NAMI (Nadaljevanje s 3. strani) tiste, ki vidijo dalje od svoje žlice in čutijo, da vstopa jutri v naš vsakdan, počasi toda nezadržno. Prav zdajle, ta hip! Če smo mogli združiti moči in voljo, da so nastale OZD Zalog »Perutnina« in »Pivka« in potem še TOZD, je naravno in razumljivo, da iščemo medsebojne vezi. tako gospodarskih kot medčloveških, na širšem perutninarskem področju. In čas je denar. zato ne odlašajmo! In kdo je za predhodnico pohoda k razvitejšim samoupravnim odnosom in osvajanju jutrišnje živilske tehnologije bolj kvalificiran, kot je prav naš novi prijatelj »Pero pe-rutninarjev«. Gre za enake družbeno gospodarske pozicije med podjetji, za podobne naloge in cilje in za skupno tržišče. Gre za obstoj in premagovanje ovir. ki jih v nobeni tehnologiji ne manjka. Kajti vsaka je vpeta med zna nost in življenjsko tradicijo, med željami in možnostmi, med človekom in strojem. In tudi delavec, ki upravlja in dela s to tehnologijo, je v precepu med bojem za osebno eksistenco in osvajanjem novih prijemov, ki mu jih družba ponuja, a še niso preizkušeni. Namreč novi prijemi zadirajo v človekovo predstavo o svetu, v njegove navade in ga silijo v nove nepoznane e-konomske odnose. Ti terjajo, da se nenehno prilagaja in spreminja, tako v mislih kot dejanjih. Lahko si mislimo, da se ob takem stalnem spreminjanju odnosov nujno pojavijo kratki stiki med ljudmi naj si bo med posamezniki ali skupinami. In tu gre dostikrat za spore, ki izvirajo iz vidikov žabjega kota. Petelinijo se tisti, ki niso sposobni pogledati čez plot svoje mlake. Ogenj pa je kaj hitro na obeh straneh. Ko ga samoupravni organi pogasijo, se šopiri na pogorišču medsebojnih odnosov kup ruševin z napisom POZOR NEINFORMIRANOST. Dasiravno so petelini komaj odnesli zdravo^ kožo. jih ne smemo prav nič grajati, četudi se nemalokrat delajo naglušne. Tisto, kar jim prvi mah ni všeč. neradi slišijo ali vidijo, nihče pa jim ni zadeve še enkrat, z drugimi bolj nazornimi besedami pojasnil. Da bi to naglušnost in predvsem nedejavnost takih tovarišev v življenju kolektivov odpravili, »Pero pe-rutninarjev« oberočno pozdravljamo in želimo mnogo uspehov. Predvsem mu damo na pot nauk. da nai ob povsem zdravih in možatih spopadih med samoupravijalci ne čaka zadnje runde. Prisoten mora biti povsod in paziti na športno obnašanje petelinov pa tudi putk. Nepomembne prakse. ki nastajajo iz pravdanja Za oslovo senco, naj kanalizira tako, da bodo kritiki in delavci, ki sredi dela nimajo časa kritizirati, kdaj pa kdaj vloge — enostavno zamenjali. Taki razboriteži lahko pokažejo. kaj znajo pri delu. na mestu samem. Tudi v glasilu, zakaj izjava s podpisom je bolj odgovorna, kakor denimo obrekovanje na sestankih, kjer katerikrat. žal. besede niso za zapisnik; toliko ie iz trte zvito, a svoj negativni u-činek žal le ima. Tako tovariši. dragi bravci in drage brav-ke. s staro prakso, ko ste zgolj čakali na novo številko, je treba prenehati. Za pisanje vas bomo kar zadolžili, saj je informiranje naša skupna naloga, informiranost pa pravica in dolžnost. Ali ne? VLIUDNO VABILO — PO-VEIMO. NAPIŠIMO! Naprošamo, da nam, preprosto, pišete sproti, kar i-mate povedati. Ko vas zgrabi trenutna in globoka potreba po besedovanju, predlaganju, ukrepanju, kontroli, napredovanju. Skratka vedno, ko vas ima samoupravljalska zavest v neodjenljivi oblasti, se lahko sprostite in pišite na »U-redništvo Pivka«. Prosimo tudi, da k vprašanjem, ki jih postavljamo za primer, dodate še številna druga. L Kje in kako Živimo in delamo? 2. S kom in kaj združujemo v SOZD? 3. Zakaj delimo delo in uresničujemo skupne naloge? 4. Kdaj in kako deliti sadove skupnega dela? 5. Koliko kumuniciramo med sabo, govorimo in pišemo o delu, prostem času in strokovnih novicah. Ali dovolj? 6. Ali delujejo družbenopolitične organizacije iz naših vrst učinkovito in ažurno? Zlasti v skrbi za človeka, samoupravijalca. delavca in njegovo družino? 7. Kdo med nami se počuti samoupravi jalca in zakaj se kater,- še ne docela? 8. Kako obravnava našo perutninarsko dejavmDSt družba, potrebuje in vrednoti? 9. S čim se ukvarjamo, kadar ne delamo? Vaše prispevke bomo na komisiji za informiranje pri »Pivki« prebrali, ocenili in poslali uredniškemu odboru v redakcijo oziroma objavo. Honorarji bodo kolikor toliko vzpodbudni. Prav je, da pojasnimo, po kakšnih poteh se bodo novice in vesti, sklepi in predlogi stekali na papir. VSI DOPISNIKI IN BRALCI. Baza smo vsi, dragi dopisniki in bravci. V vseh treh OZD nas je kar lepo število, okoli Mesna industrija ob Zagrebški cesti 2.500. Morda se nam pridružijo še drugi perutninarji, ki sicer niso člani naše SOZD in moč povečajo. Potrebno ie torej organizirati tudi mrežo dopisnikov, ki pa se mora z vsako naslednjo številko glasila večati, dokler se slehernemu med nami ne ponudi prilika za to. Vsaka OZD ali TOZD ima lahko komisijo za informiranje, ki se trudi, da je med dopisniki čimveč neposrednih proizvajalcev, če ne drugače z intervjuji, anketami ipd. ter skrbi za to, da se objavljajo aktualni, ustvarjalni in dobro napisani pris-pevki, se pravi, da sq zadeli žebelj na glavo. Za člane te komisije pri Pivki so predlagani: 1. V ital Turnšek 2. Lenca Stajnko 3. Stane Kaluža 4. Marija Štefan 5. Mato Šoljič Ta naš časopis bo urejal nato, ko bodo prispevki nared, skupni uredniški odbor iz sedmih sodelavcev, ki bodo zaključili redakcijo vsake številke. Naše podjetje zastopava zaenkrat dva člana u-redniškega odbora, po dva sta iz drugih dveh OZD, sedmi član pa je delavec iz služb SOZD. To sva direktor splošnega sektorja Mato Šoljič in V ital Turnšek. Nad politiko obveščanja in poslovanja pri izdajanju glasila bo bdel 7 članski izdajateljski svet. Iz našega kolektiva delavcev in kooperantov sta v svet predlagana Lanca Stajnko in Milinkovič Slobodan. Hvala za zaupanje in srečno! V ital Turnšek SPREJETI SAMOUPRAVNI SPORAZUMI Po določilih nove ustve so so prenehali veljati vsi pravilniki delovnih organizacij septembra 1974. »Pivka« perutninarski kom-bina je resneje pristopil k izdelavi samoupravnih sporazumov letos spomladi, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Za druge sporazume smo šele pripravljali osnutke; gotovi so bili v mesecu maju oziroma junija. Komisije za samoupravne akte so se nekajkrat sestale in sprejele določene spremembe posameznih sporazumov. Prvič so po novem sistemu sprejemali svoje akte, id krojijo življenje v podjetju. Prejšnje pravilnike je sprejemal delavski svet na svojih sejah s tem, da so bili obravnavani na zborih delavcev. Samoupravne sporazume sprejemamo delavci neposredno na svojih zborih. Pristojnost centralnega zbora delegatov je le v tem da ugo- vi po poročilih strokovne službe, da je glasovalo za določen samoupravni sporazum toliko delavcev ter da stopi s tem in tem dnem v veljavo. Sprejeli smo sporazume: samoupravni sporazum o obveznostih delavcev, o sistemizaciji delovnih mest, o delitvi sredstev za osebne dohodke ter pravilnik o samoupravni delavski kontroli. Pravilnik o samoupravni delavski kontroli sprejema centralni zbor delegatov, ker ta pravilnik samo konkretizira določila statuta, ki govorijo o samoupravni delavski kontroli. Statut smo sprejemali delavci neposredno na svojih zborih. O drugih treh samoupravnih sporazumih smo najprej razpravljali na zborih. Komisije so potem predloge popravljale oziroma jih zavračale z utemeljenimi razlogi. (Konec na 5. strail) SOZD in delitev dela Ko se dobil sporočilo, da planira uredniški odbor objavo stališč direktorjev delovnih organizacij do delitve dela znotraj članic našega SOZD, sem se skušal najprej spomniti razgovorov, ki smo jih o tem doslej imeli. Pri tem sem ugotovil, da imamo pravzaprav zelo različne predstave o pojmu delitve dela nasploh. Tudi večina pisanega gradiva o tej problematiki obravnava delitev dela le kot delitev proizvodnega programa, ki pa je samo en del tega sicer bolj kompleksnega problema. Zato se je treba lotiti te problematike bolj vsestransko, z vidika celotne poslovne funkcije OZD, ki obsega poleg proizvodnega procesa še proces finansiranja, nabave, prodajei itd. Nesporno je, da je osnovni smisel združevanja, najsi bo v OZD ali v SOZD, drugačna porazdelitev dela, v združitvi in vsklajevanju posameznih poslovnih funkcij v smislu racionalizacije in učinkovitosti. MED OSNOVO ZA ZDRUŽITEV IN PRAKSO V ekonomskem elaboratu kot osnovi za združitev perutninarskih organizacij v SOZD smo predvideli postopno združevanje posameznih poslovnih funkcij, kot so nabava in prodaja, delitev in vskladitev proizvodnega pro- Sprejeti samoupravni sporazumi (Nadaljevanje s 4. strani) Največ dela so imele komisije za samoupravne akte o sistemu nagrajevanja, ki so vsklajevale pripombe na samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke. Komisije so se sestajale ločeno, vsaka za svoj TOZD oziroma za delovno skupnost skupne službe in so potem na skupnih sejah vsklajevale svoje predloge. Nato smo sprejemali samoupravni sporazum na svojih zborih. Ker nismo bili vsi enotni, so sprejeli nekateri zbori delavcev sporazum s pripombo, da naj vskla-di višino osnove postavke za grama, sodelovanje pri finansiranju poslovanja itd., vendar so nastale pri izvajanju zastavljenih ciljev številne težave. Očitno je, da nimajo združeni partnerji enakih interesov pri tako pojmovani delitvi dela in združevanju poslovnih funkcij. Še posebej pa pri tem izstopa zahteva, da je treba najprej določiti delitev proizvodnega programa na eni strani (Ptuj), na drugi strani pa je prisotno mišlje- Iz obširnega dnevnega reda 3. seje delavskega sveta SOZD. ki je bila dne 28.10 1975 v Pivki, objavljamo le nekatere zaključke. Pri obravnavi sprememb in določeno delovno mesto centralni zbor delegatov. To je centralni zbor delegatov tudi storil. Seja je trajala od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Obravnavali so samo eno točko dnevnega reda od osmih in to samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke ter pripombe, ki smo jih podali delavci neposredno na svojih zborih. Vsi trije samoupravni sporazumi so tako v veljavi. Vsak od delavcev mora prispevati svoj delež, da bodo samoupravni sporazumi čimprej zaživeli. Lenca Stajnko nje dragih dveh partnerjev, da je v SOZD nujna takojšnja združitev komercialnih funkcij, t. j. skupna nabava in prodaja. Pri tem smo seveda eni in drugi imeli dovolj tehtne in konkretne argumente, ki pa očitno niso prinesli nobene koristi niti delovnim organizacijam niti družbi. Verjetno pa je pri tem le koristno spoznanje, da je treba na delitev dela, na združevanje in vsklajevanje dopolnitev samoupravnega-sporazuma o združitvi ter predloga statuta SOZD-a so ostala nerešena določila o nalogah in pristojnostih komercialnega biroja v Ljubljani, način združevanja sredstev za dejavnost SOZD in p delitvi dela. Do 15. novembra so 'morale vse organizacije poslati pismene predloge o delitvi dela. Določila o združevanju sredstev za redno dejavnost in o delitvi dela SOZD morajo biti v sporazumu točno določena. To je tudi glavna ovira poleg nekaterih manj pomembnih, da ne moremo iz<-vršiti vpisa SOZD-a v sodni register. Vsa ta vprašanja so tesno med seboj povezana, zato jih je potrebno reševati skupaj. r-tstiluvjl rfi[fi Financiranje delovne skupnosti SOZD-a bo določeno s pogodbo med organom uprav- (Konec na 7. strani] poslovnih funkcij v okviru SOZD, gledati kompleksno, to je izdelati sočasno koncept delitve tako proizvodnih kot tudi vseh drugih funkcij, ki kakorkoli pomenijo večjo učinkovitost delovanja in u-stvarjanja dohodka vseh združenih partnerjev . Večji in neupravičeni stroški namreč nastajajo tako zaradi duplira-nja kapacitet v proizvodnji, kot zaradi dupliranja predstavništev, reklame, navzkrižnih transportov, nelojalne konkurence, razdrobljene nabave itd., kajti vsak prihranjen dinar ima enako veljavo. Zato je umestno, da se lotimo delitve dela, vsklajevanja in združevanja poslovnih funkcij prav povsod, kjerkoli se da doseči prihranke zaradi skupnega poslovanja in pri tem upoštevati, da morajo participirati na rezultatih vsi združeni partnerji. Prihranki iz skupnega poslovanja torej naj ne bi bili od Zaloga, Ptuja ali Pivke, ampak od vseh delavcev združenih v SOZD. Učinek združitve je torej treba ustrezno porazdeliti. DOSEDANJI (NE)USPEHI IN NOVA PRIČAKOVANJA Iz tega, kar sem zgoraj napisal, se seveda poraja vprašanje, kaj smo doslej storili v SOZD in za SOZD, če se ponovno sprašujemo o stvareh, ki bi jih morali razrešiti že v samem elaboratu, ki je bil osnova samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Mislim, da bi Mio preveč poenostavljeno iskati vzroke za neuspeh SOZD v pomanjkljivem elaboratu, kbt to poskušajo nekateri. Ta sicer ni dovolj precizen v vseh elementih, vendar pa odraža spoznanje, da je v skupnem delu možno dosegati večje učinke za posamezna združena dela, kot za družbo kot celoto. Prav tako je očitno, da je potreba po združevanju danes še večja, kot je bila v času, ko smo se odločali za združitev. Zato je torej osnoy| ni razlog za dosedanji neiojj peh skupnega dela v glavnem subjektivno pogojen, je tor^j v nas samih, ki nismo bili nosilci vodilnih in politjpiib funkcij v s|anju preimgU^j parcialnih interesov g" gg dejansko ovirah zdtriOitej« Verjetno smo vsi da je danes sirsa povezava poslovna in družbeda Mčjlftst in da takšno stanjeBlftfi''SSifrčj v kakršnem smo šd Wifaž¥K(SiF, ni vzdržno. Zattf^OrftoltaHiB zelo hitro, do ifeftičS odločiti, ali b^^slMlfllbtiriii! ob združevaigtfl:>zS«pWiM§ cilje, sicer b3 haijlh^i^fišld do drugih °#lVk povezav, drugih ok$#¥bjaTSoriždi««RB ali vertikalni«,a-k ali surorihškTlhv'-(kth^[Htii. Ohranite?MKfSflSHI smo s%m«iašKr'«ii gW(Vn>tS P« m eni vd rii žheri otptfH t KM# 0 M gospodtiIWfkiMitiifl&PM(Rd^ nihci-o«'Banjf.aeiifiHt>:»jilv<»'otža-osJis(jpnjierg& gftgaadatffHe^tebdg družbeniaii-dogajanjiiiintirie^H -volsb jovssi bs p:&t8Hč>cKj*luŽg Sodobna valilnica — biološki laboratorij, kjer nastane vsak delovni dan 60.000 živih bitij SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD December 1975 Trije jubileji Mesokombinata Perutnina Ptuj Delavci in kooperanti »Perutnine« Ptuj so praznovali letos tri pomembne obletnice, ki so usodno povezane z razvojem delovne organizacije. To so: 70-letnica obstoja podjetja, 30-letnica uspešne povojne graditve in 25. obletnica delavskega samoupravljanja. V znamenju počastitve teh jubilejev je potekala v delovni organizaciji skozi vse leto velika aktivnost z napori za čimboljše gospodarjenje in z očividno slavnostnim obeležjem organizacije proslav. Zraven številnih športnih iger in tekmovanj je doseglo praznovanje svoj vrh s slavnostnim zborom delovnih ljudi in kooperantov, ki je bil povezan s tretjim dnevom perutninarjev. Na tej množični delavski manifestaciji z bogatim kulturnim programom in družabnim večerom, so prejeli najzaslužnejši delavci in kooperanti pismena priznanja v zahvalo za njihove delovne napore in uspehe. Na zboru se je znova izkazala velika pripravljenost delavcev in kooperantov na še tesnejše povezovanje v združenem delu za realizacijo proizvodnih programov, za še hitrejšo rast temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije kot celote. Na svečanem zboru je podelil predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup kolektivu za pomembne uspehe na gospodarskem in družbeno političnem področju zlato plaketo Skupščine občine Ptuj. V slavnostnem govoru, ki ga je imel ob tej priložnosti, je povdaril, da je »Perutnina« ena izmed redkih delovnih organizacij, ki so dosegle v povojni graditvi tako vidne rezultate. Ko je čestital kolektivu k praznovanju, mu je hkrati zaželel, da bi še naprej dosegal tako visoke uspehe, saj se ti vključujejo neposredno v stabilizacijsko politiko, za katero se danes še posebej borimo. Druga slovesnost v okviru praznovanja je bila razširjena slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije. Na njej je sodelovalo zraven 150 najaktivnejših članov kolektiva, ki so vključeni v razne organe in organizacije, veliko število vabljenih predstavnikov javnega, političnega in gospodarskega življenja republike, regije in občine. Slavnostni govornik na seji je bil predsednik zbora delegatov Vegan Martin. Zaradi pomanjkanja prostora njegovega govora, žal, ne moremo tukaj objaviti. Na tej svečanosti je bilo prvič podeljenih osem zlatih plaket »Perutnine« Ptuj osebam, ki imajo največ zaslug za razvoj delov- ne organizacije, ker so pred leti odločilno vplivali na začetek intenzivne proizvodnje perutnine na ptujskem območju. Plakete so prejeli: Skupščina občine Ptuj kot pravna oseba in posamezniki, ki so bili takrat na odgovornih položajih: Jože Ingolič, republiški in kasneje zvezni sekretar za kmetijstvo, Jože Tramšek, predsednik okrajnega ljudskega odbora in vidni politični delavec, Lojzka Stropnik, predsednik skupščine občine Ptuj, Ivan More, predsednik republiške kmetijske po- Sobota. Lepo sončno jesensko jutro. Prisrčen pozdrav, krepak stisk roke, vesel nasmeh, dobra volja ... in že smo se poznali — mladi pe-rutninarji Slovenije (iz Pivke, Ptuja in Zaloga). Srečali smo se v športni dvorani oziroma telovadnici in na kegljišču v Zadobrovi. A naš namen ni bil v doseganjih kvalitetnih in visokih športnih rezultatov. Našli smo se zato, da se spoznamo, da izmenjamo mnenja, izkušnje, predloge ..., da se pogovorimo o našem skupnem delu, o slovne zveze, Franc Primc, predsednik okrajne kmetijske poslovne zveze, Vida Tomažič, direktor Perutninske farme v izgradnji in Ivo Tomažič, prvi direktor Farme v izgradnji in dolgoletni direktor »Perutnine« Ptuj. Slavnostna seja je bila izpolnjena s kvalitetnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali: Mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajšterja in člani SNG iz Maribora. Vzdušje na slavnostni seji je bilo nadvse prijetno. V mladih in naših organizaciji, da preživimo lep in vesel dan in da tudi pomerimo svoje odbojkarske, kegljaške in teniške sposobnosti, kar je bilo tudi povod za srečanje. Po »ostrih« športnih bojih (nekatere ekipe sploh niso bile popolne), smo se ob obloženi mizi pogovarjali o svojih problemih, nalogah, o delu, uspehih ... Podružil se nam je tudi direktor Perutnine Zalog tov. Munda, ki je med drugim dejal, da so takšna srečanja potrebna, da se iz majhnega imenu odlikovancev se je zahvalil za plakete Jože Ingolič, ki je na kratko orisal začetne probleme industrijske proizvodnje kmetijstva; njen nosilec je bila tudi »Perutnina« Ptuj. Kolektivu je izrekel veliko priznanje, ki ga je ta dosegal na perutninskem področju. Med visokimi gosti, ki so počastili s svojo udeležbo praznovanje »Perutnine«, je bil tudi odposlanec predsednika predsedstva SRS in član tega predsedstva Tone Bole in drugi vidni funkcionarji. V okviru jubilejnega leta je bilo na pobudo družbenopolitičnih organizacij podjetja predlaganih za odlikovanje predsedniku republike več posameznikov in delovna skupnost Mesokombinata »Perutnina« Ptuj. Ta odlikovanja so bila potrjena na občinski in reoubliški komisiji za odlikovanje in pričakujemo, da bodo v kratkem objavljena ter nato podeljena. ________ . S tem se bo zaključilo v »Pe-runini« Ptuj jubilejno leto 1975, ki je bilo zraven velikih uspehov vseskozi slavnostno. Jakob Butolen (bilo nas je le 22) rodi veliko, da želi, da mladi kar največ pripomoremo k uspešnemu sodelovanju ... Vesela slovenska pesem je napolnila prostor in poživila razpoloženje. V poznih popoldanskih urah smo se še sprehodili med prečudovitim drevjem in grmičevjem, odetim v jesensko listje in po Arboretumu v Volčjem potoku ter se naužili svežega, a hladnega gorskega zraka. Naglo se je bližalo slovo. Sklenjenih rok smo ostali ob avtomobilih, pod jasnim zvezd polnim nebom je sledila pesem pesmi ... Obljubili smo si, da se bomo še srečali, da se bomo še boljše spoznali in tesneje sodelovali, da bomo tako združeni pokazali moč in voljo do reševanja skupnih, perečih problemov naše sestavljene organizacije združenega dela, da se bomo skupaj borili za svojo lepšo, uspešnejšo prihodnost. Bilo nas je malo. Organizacijo športnega tekmovanja so skritizirali nekateri naši starejši uslužbenci, bilo pa nam je lepo. Upam, da se bo odzvalo v prihodnje našemu vabilu še več mladih, da bomo skupaj lahko izpolnili tudi druge naloge in predloge, ki smo si jih zastavili v koordinacijskem svetu aktiva mladih delavcev SOZD. Naj se vidi, kako želimo in hočemo biti enotni. Martina Trdin Farma brojlerjev z 38 vzrejališči Srečanje mladih perutninarjev Slovenije Kako ocenjujem kot predsednik koordinacijskega odbora sindikata našo SOZD? ZALOG POTK?) Najprej bi bralcem rad tx> vedal. da si je naslov7 pričujočega članka (brez upr asa ja) izmislili uradniški odbor našega skupnega gjlasdia. Ni mi znamo, zakaj ga je dodelil v obdelaivo prav Perutnini Zalog, praiv talko ne, kaj je mislil s tisto »dobro potjo«. Domnevam, da pri tem m mnogo razmišljal . . . Pač, naslov mora biti lepo zveneč, spodbuden, biti mora nekakšen povzetek ali potrditev7 misli, ugotovitev, ki jih. pisec nadrobi v stolpec časnika. Ker so s potmi pri nas vedno kakšne težave in ker nisem eden izmed tistih, ki si upajo kljub pokvarjenemu kompasu trddili, da hodijo po pravi poti, sem naslov članka opremil z vprašajem. V oklepaj sem ga postavil zato, ker sem še vedno optimist gjlede skupne poti v SOZD-u, pa čeprav le še po tistih ljudskih 'modrostih o slepi kuri in božjih mlinih. Ko smo se združevali, smo dejali: združeni bomo na skupni poti v lepšo bodočnost. Kdo nebi bili zato! Saj biti skupaj, .pomeni biti drug drugemu v oporo in korist. Lepša bodočnost pa je sploh mikavna zadeva zlasti če se hitro spreminja v lepšo sedanjost. Vendar: ne hodimo skupaj in tudi za lepšo bodočnost stikamo vsak zase _ (skrivaj seveda, da je ne bi bil slučajno tudi sosed deležen). Od 15.11.1973 pa sta minili že dve leti. Ta datum namreč nosi knjižica, prvi uvodni dokument o nameravam zdru-žitvi slovenskih perutninarjev, od morja pa tja do Panonske nižine. Knjižica je vsebovala osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju orga-nizacii združenega dola v Perutnino Slovenije in Ekonomski elaborat o družbeni upra-vičnosti združitve delovnih argamizadj. Šest mesecev kasneje, ipo uspelem aprilskem referendumu, so predstavniki vseh treh podjetij slovesno podpisali sporazum o združitvi v sestavi] eno organizacijo združenega dela Perutninarstvo Slovenije. še danes sem prepričan, da smo takrat stopili na pravo pot. Žal pa smo že pri naslednjem koraku — poskusu skupnega dela — izgubili prave markacije izpred oči in io obirali naprej več ali mani po svoje. Komaj začeto so- delovanje je pešalo. Kontakti med štajerskima, kranjskimi in primorskimi peratninarji so pričeli iljaveti ... Nimam 'namena na dolgo razglabljati o vzrokih našega razhajanja. O tem je rečeno že toliko hesed brez haska, da se bojim, da so tudi te odveč. Pa vendar menim, da je prav, da itodi v »Pero« zapišemo, zakaj ie naša pot v SOZD pod vprašajem. Zataknilo se ie marsikje, za Perutnino Zalog najhuje pri »delitvi dela«. Po zamislih avtorjev »“bratske 'delitve« naj se Zalog odpove panogi proizvodnje mesa, po nekaterih popolnejših variantah tudi komercialni proizvodnji broj-lerskih enodnevnih piščancev, proizvodnji valillmih jajc in seksiranih piščancev za nosnice, torej panogam, s katerimi se uspešno ukvarja že 16 oz. 12 let in za 'katere je tehnično opramtiena in kadrovsko usposobljena. Kot protiuslugo ipridobi Perutnina Zalog pravico do povečanja proizvodnje konzumnih jajc in pravico oskrbovanja članic SOZD z anadnavnimi broj-lerškimi starši. Ne bi ugibali, kako sl avtorji takšnih absurdnih predlogov predstavili aio ukinianje neke utečene, rentabilne proizvodnje. Pomembneje je, da smo na čistem z ozadjem takšnih predlogov. Nekdo potrebuje grešnega kozla. Potrebno ie samo vnaprej izbrati žrtvi, ponuditi nek, zanjo nesprejemljiv predlog, ki je sicer načelno gospodarsko in politično neoporečen (na pr delitev dela). Ker ga slednja zavrne, ise jo lahko primemo etiketira. Sledi odstrel grešnega kozla in zadovoljstvo za domačimi planikami. Prepričan sem, da se opisanih potez 'poslužujejo redki posamezniki, ki hj radi obdržali »status quo« v lastnih podjetjih, ker nikoli niso bili iskreno za sodelovanie ter so integracijo potrebovali za druge namene. V dokazovanje absurdnosti citirane variante delitve dela (tudi po najblažji varianti) se ni vredno spuščati. Perutnina Zalog ie svoie predloge o delitvi dela večkrat predložila. Izhodišče ne more biti v ukinjanju rentabilnih in zaokroženih panog proizvodnje pri posameznih članicah SOZD, zlasti ker se je vsaka razvijala več alj manj skladno s svojim tržiščem, pač pa v nadaljnih proizvodih usmeritvah tako glede obsega kot novih kvalitet. Od tod naprej si lahko delimo delo, za nazaj pa le, če to terjajo ekonomski interesi vsakega posameznega partnerja. Marsikaj na tej poti ni jasnega. Zakaj smo razvrednotili sadelovanie z besedi-čeniem o praznih obrobnih vprašanjih? Zakaj ni priprav- Dve leti bo, odkar smo združeni v SOZD Perutnirstvo Slovenije. Čeprav po začetnem zagonu še ne moremo biti zadovoljni z dosedanjo skupno prehojeno potjo, pa je vendar dolžnost nas vseh, da ugotavljamo kritični in objektivni analizi našega skupnega dela in se dogovorimo, kako bomo naprej delali. Na vseh področjih družbenega življenja pospešeno uresničujemo ustavo in iščemo ter tudi že konkretiziramo poti za uresničevanje stabilizacijske politike. Uveljavljanje družbenega planiranja na samoupravni ravni bo močno orožje delavcev, da bodo uresničili svoje ustavne pravice in tudi neposredno uresničevali cilje gospodarske stabilizacije. Na tak način ličnosti za sodetavamiie vsaj na področjih, ki er bi vsi trije imeli že letos ogromne mater iahie koristi? Zakaj sta Ptuj in Pivka odbili nakup brojlenskih staršev v Zalogu (da navedem samo en konkreten primer) in se orientirali na uvoz tudi v tem letu, čeprav smo ponudili enodnevne brojlcnske starše za 1. 1975 ca. 12'din po (kosu ceneje (oktobra lani)? Zakaj so posel dobili ituii 'partnerji in pri tem pospravili cca. 4.000.000 deviznih dinar jev samo na razliki v ceni? Pa kljub temu material, ki ga nudimo, ni slabši od uvoženega. Kvečjemu ie boljši po iprimerjavi proizvodnih rezultatov iz široke porabe vseh treh delavnih organizacij. Mar smo res tako bogati kot podjetja, kot družba? Mar .se 'Zavedamo, da izgubljamo is tem priložnost, da zadržimo kot Slovenili a vlogo 'Skoraj izključnega reprodu-centa za perutnino v Jugoslo-vaniskem prostoru? Ta in še mnoga druga vprašanja naibrž ne zanimalo samo pisca tega članka, ampak tudi mnoge tiste, k; so dali pred poidrugim letom svoi glas za združeno perut-ninairstvo Slovenije. Alj bomo dobili na jasna vprašanja takšne odgovore? Že v naslednji številki gla-sila? Čakamo! Stojan Hergouth bodo utrdili tudi svoj položaj. Prav to, ne le samo možnost, temveč dolžnost, ki jo imajo vsi delavci, moramo kar najbolj izkoristiti za kvaliteten in uspešen razvoj naše sestavljene organizacije združenega dela. Da pa bo to mogoče, moramo družbeno planiranje v celoti uresničiti iz TOZD in planiranja delavcev v njih. Samo opredeljevanje ciljev delovnih organizacij in vskla-jevanje planov TOZD in opredeljevanje skupnih razvojnih ciljev z vsklajevanjem planov delovnih organizacij, bo dalo kvalitetno podlago za resnični razvoj SOZD. Ob tem pa je dobro ponovno opozoriti, da prevladovanje posamičnih interesov, vsiljevanje in posiljevanje močnejših, vztrajanje na svojih programih, niso načini, da bi lahko dosegli boljši jutri za vse delavcev v SOZD. Srednjeročni družbeni plan je osnovni dokument družbenega razvoja in zato bi moral tudi nam služiti za osnovo programiranja naše skupne poti. Družbeno-politične organizacije imajo nedvomno odločilno in zelo odgovorno vlogo. Dajale bodo pobudo za tak razvoj in predvsem s svojim delovanjem zagotovile, da bodo delavci tisti, ki se resnično odločajo za svojo skupno pot. Tako bodo odpadle, verjetno, kar vse ovire, ki so do sedaj zadrževale hitrejši razvoj SOZD. Lojze Drobnič Seja DS SOZD (Nadaljevanje s 5. strani) Ijanja in delovno skupnostjo v obsegu dogovorjenih nalog in po finančnem načrtu SOZD-a. Začasno je to delavski svet rešil tako. da vsaka organizacija nakaže kot akontacijo 160.000,. din in se s tem poravnajo vsi predvideni stroški. Potrjena ie bila začetna sistemizacija delovnih mest SOZD-a in tudi analitična o cena teh delovnih mest. Metodologija za analitično oceno je bila uporabljena iz samoupravnega sporazuma za kmetijsko dejavnost SR Slovenije. Osebni dohodki delavcev v SOZD-u so tako določeni le v povprečju med najnižiim in najvišjim osebnim dohodkom v organizacijah SOZD-a. Iz življenja in dela kooperantov Gojkovič Adolf je kmet-kooperant in je doma v Sta-rošincih št. 32. Starošince so vas, ki leži 15 km zahodno od Ptuja ter meji na območje mariborske občine. Za vasjo so zgradili naprave za usmerjanje poletov letal na _ novo mariborsko letališče v Slivnici, ki bo pričelo obratovali že v naslednjem letu. Do vasi in skozi vas pelje nova lepa asfaltna cesta, ki so jo zgradili vaščani v glavnem iz samoprispevka. V tej vasi so se že trije kmetje odločili za rejo piščancev ter so zgradili v ta namen hleve: poleg Gojkoviča Adolfa še Domiter Katarina ter Marčič Franc. težo 2.06 kg izpod teže 1,90 kg pa jih skoraj več ne oddajo. Tudi poraba krmil se suče največ do 2.20 kg. Ob takih proizvodnih rezultatih je seveda tudi dober zaslužek, zato jim prinašajo piščanci na kmetiji glavni zaslužek. Poprečno porabijo za delo s piščanci na dan tri ure ter jim tako ostane še dosti časa za druga kmečka opravila, ki pa jih je vedno dovolj. Ob takem intenzivnem delu jim ostane le malo prostega časa; tega si vseeno vzamejo za poslušanje radia in gledanje televizije, zlasti oddaj, ki so namenjene podeželju. Adolf je tudi zelo aktiven član ga- silskega društva v Starošincih; že več let je njegov tajnik. V drugih organizacijah je manj aktiven; le-te v kraju več ali manj životarijo. Starejši sin Bojan se je že tudi začel vključevati v družbeno življenje. Uspešno je nastopil na tekmovanju mladih traktoristov, kjer je dosegel častno prvo mesto. Gojkovičevi imajo tudi dobre sosede; rade volje jim pridejo na pomoč, ko lovijo piščance za zakol. Zadovoljni so z dostavo rejnega materiala ter s strokovno pomočjo »Perutnine« Ptuj. Če jim bo še naprej zdravje dobro služilo, se ne Adolf Gojkovič bojijo prihodnosti ter ji zaupajo, pa tudi lepšemu življenju, ki ga vsi z gotovostjo pričakujemo v naši samoupravni socialistični družbi. Drago Čater Gojkovič Adolf je eden izmed kmetov, ki so se ogreli med prvimi v ptujski občini za rejo piščancev v kooperacijskem sodelovanju s »Perutnino« Ptuj. Tako je pričel že v letu 1968 sicer v zelo skromnem adaptiranem hlevu rediti po 1.500 piščancev v enem turnusu. V letu 1971 je zgradil novi hlev, kjer vzredi v enem turnusu po 5.500 piščancev ter je že oddal do danes v 36. turnusih v zakol okoli četrt milijona kilogramov živih piščancev. Pri Gojkovičevih je doma 6 ljudi. Gospodar Adolf je star 37 let, žena Zinka 33, otroci Bojan 13, Zlatko 11 in Zdravko 5 let ter Zinkin oče 66 let. Njihovo kmetijsko posestvo meri 15 ha, od tega 9 ha obdelovalne zemlje ter 6 ha gozdov. Zemlja jim daje vsako leto nekaj več koruze, katero pokrmijo živini, sicer pa pridelajo tudi pšenico, oves, ječmen in krompir . Poleg piščancev vzredijo letno po 6 bikov in 80 prašičev. Imajo tudi 7 krav molznic in 4 plemenske svinje za razplod. Vsa kmetijska dela opravljajo tudi s stroji ter imajo že vso potrebno mehanizacijo od dveh traktorjev do trosilca gnoja. Lani so tudi kupili osebni avto. Ker jim daje reja piščancev dober kos kruha, je tudi deležna največje pozornosti. Zato je za rejo piščancev v družini najbolj odgovoren sam gospodar, za drugo dejavnost pa skrbi v glavnem žena. Za uspešno rejo piščancev si je pridobil gospodar v dosedanjem delu veliko sposobnosti in znanja po zaslugi dosedanje prakse. Vsako leto pa se še kljub temu udeleži seminarja, ki ga organizira za rejce perutnine »Perutnina« Ptuj. Dokaz znanja in dobrega dela so dobri proizvodni rezultati, saj ni bilo doslej med vsemi od 36 turnusov nobenega slabega. Do sedaj so že oddali piščance, ki so imeli poprečno Model enotnega stroškovnika pri vzreji piščancev v SRS Že več kot dobro desetletje je minilo od prvih začetkov reje piščancev pri kooperantih. Nebogljeni so bili začetni pristopi, tako organizatorjev, kakor kmetov, vendar, pogumni in vstrajni! Začetni dogovori so dobivali vedno bolj izpopolnjeno obliko, vendar z različnim vrednotenjem dela in stroškov. KOLIČINE V tem kratkem obdobju je kooperacijska vzreja piščancev dosegla v Sloveniji blizu 50.000 ton žive teže oz. okrog 30 milijonov kljunov letno. Daleč je presežena tržna proizvodnja prašičev. Samo v fazi vzreje piščancev vložijo kooperanti letno okrog 1,100.000 delovnih ur, uporabijo okrog 7,5 milj. kWh električne energije, nabavijo preko 120.000 kubičnih metrov nastilja, preko 4.100 ton plina in drugih vrst energije za ogrevanje, za razkuževanje nad 500.000 m! vzrejnih prostorov porabijo preko 100 ton razkužil. Velika so finančna sredstva, ki jih dvajajo kooperanti za požarno zavarovanje, zavarovanje materiala, sklad rizika, za potroš-na sredstva, za obresti od kreditov ... In kako smo prišli do teh podatkov, kateri govorijo o intenzivnem angažiranju preko tisoč kooperantov v SRS? OVREDNOTENJE DELA IN STROŠKOV Kooperanti in TOZD za kooperacijo v Sloveniji so pričeli razpravljati o potrebi poglobljenih meritev potrebnega poprečnega dela, poprečnih količin uporabljenega materiala in energije ter izračunov vseh stroškov, katere vlaga kooope-rant v vzrejo. Tako je sestavljen, po meritvah pri kooperantih in na družbeni farmi ter s pomočjo Sporazuma o delitvi OD in predpisov o a-mortizaciji ter nekaterih strokovnih ocen, predlog »Stroškovnika«, ki bi naj dobil družbeno overovitev in bi naj postal enak za vse kooperante v Sloveniji. Stroškovnik obsega poprečne normative, količine in cene na kom oziroma za kg žive teže. Kalkulacija je izdelana za poprečno kapaciteto 10.000 piščancev, s poprečno težo 1,70 kg. Predlog stroškovnika je rezultat skupnega dela kooperantov in TOZD za kooperacijo ter stro- kovnih služb. Poslan je bil številnim republiškim organom. O njem je razpravljala Komisija za perutninarstvo pri ŽPS in Komisija predstavnikov TOZD za kooperacijo. Ni znano, da bi to storili tudi drugi. STROŠKOVNIK Ni mogoče trditi, da je »Stroškovnik« popoln in brez možnih pripomb ter popravkov. Ugotoviti pa je potrebno, da predstavlja doslej najbolj natančno in najbolj popolno ter najkompletnejšo obdelavo v danih pogojih. Bodoči razvoj bo zahteval še globljo analizo, da bi dobili realnejše podatke. (Konec na 9. strani) Dopisujte uredništvu svojega glasila! Dobra kadrovska politika temeljni pogoj za hitrejši razvoj Kadrovska politika je politika oblikovanja, izobraževanja in formiranja svobodne, socialistične, moralne, delovne in vsestransko sposobne osebnosti, ne samo proizvajalca, ampak proizvajalca--samoupravljalca, torej tudi politično sposobnega in angažiranega občana — delavca. Ker je namenjena vsa družbena in politična aktivnost človeku in ker prihajajo pri njenem uresničevanju vse odločitve in so odvisne od ljudi, je kadrovska politika del splošne politike, del vsake politike in pogoj za njeno realizacijo. Človeški faktor je vsak dan važnejši faktor obstoja in napredka. Z nenehnim razvojem samoupravnih socialističnih odnosov se moramo zavzemati za takšno kadrovsko politiko, ki bo slonela na najširših socialnih osnovah. Kadrovska politika se ne sme omejevati na ozek krog ljudi za ključna in vodilna delovna mesta. Objekt kadrovske politike morajo biti vsi občani — delavci. Vsi morajo biti vpeti v proces splošnega, strokovnega, moralnega in političnega izobraževanja in formiranja. To je edini pogoj za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo ter v procese samoupravnega in družbeno-poli-tičnega delovanja in odločanja. Zavzemati se moramo za tako kadrovsko politiko, ki povečuje učinkovitost, produktivnost in uspešnost dela, za tako kadrovsko politiko, ki bi pospešila razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in, ki bo ustvarjala pogoje za osebno srečo in zadovoljstvo posameznika, ki pa je možna, če je človek na tistem delovnem mestu, na katerem z uspehom lahko opravlja svoje delo. S pravilnim kadrovanjem moramo zagotoviti in ustvariti pogoje, da pridejo na vsa delovna mesta najbolj sposobni kadri. Za realizacijo tega in drugih s kadrovsko politiko postavljenih ciljev niso dovolj samo načela, MODEL ENOTNEGA STROŠKOVNIKA PRI VZREJI PIŠČANCEV V SRS (Nadaljevanje z 8. strani) Stroškovnik obsega: din za kom. za kg 1. Material in energija 1,144 0,672 2. Pogodbene obveznosti 0,104 0,061 3. Zakonske obveznosti 0,078 0,046 4. Uporab, hleva in opreme 0,574 0,338 5. Tuja delov, sila 0,151 0,089 6. Lastna delov, sila 0,599 0,352 Skupaj 2,650 1,558 V tem sestavku zaradi omejenega prostora ni možno opisati vseh postavk. O tem bo razlaga ob razpravi. Vendar na kratko o najpomembnejših: Uporabnino objektov smatramo kot odškodino za hlev, ali najemnino. Izračunali smo jo s pomočjo amortizacijskega obračuna po stopnji 2,7 % za zgradbo in 12,5 % za opremo iz povprečne vrednosti 400.000 din za objekt in 150.000 din za opremo, kjer odbijemo 20 % končne vrednosti. To ustreza predpisom o minimalnih stopnjah. Upoštevano je tudi investicijsko vzdrževanje. V tipskem mehaniziranem hlevu je poprečna poraba delovnega časa 319 ur, ali dnevno blizu 6 ur. Osnova OD je iz Sporazuma III. skupine, kjer je relativno razmerje 1,61 za kvalificiranega delavca v kmetijstvu. Osnovi je dodano nadomestilo za nočno delo, nedeljsko delo ter državne praznike ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. SPORAZUM IN IZVAJANJE Stroškovnik bo dobil pravo vrednost, ko se bodo izrekli zanj kooperanti in ko bodo organizatorji kooperacije podpisali o njem Sporazum. Tako bodo imeli kooperanti v vsej Sloveniji enotno priznano delo in druge stroške. Še vedno pa bodo ostale razlike pri drugih oogojih vzreje, ker tehnoloških pogojev ni mogoče poenotiti iz znanih razlogov. Želimo, da bi naše cilje tudi uspešno realizirali. Slavko Brglez ampak je potrebno načrtovanje in vztrajno delo. Prav to je najšibkejša točka naše kadrovske politike in kadrovskih služb večine podjetij. Malo je delovnih organizacij, ki bi imele sistematično izdelane načrte in opredeljeno odgovornost za njihovo uresničitev. To načrtovanje je dosti težje od drugih, ker je v današnjem času izpostavljeno dinamičnim spremembam. Za tako načrtovanje pa tudi za vse metode realizacije takih načrtov je potreben strokovni kader, ki ga je v delovnih organizacijah izredno malo. Iz analiz gospodarske zbornice SRS je razvidno, da je še zmeraj veliko število delovnih organizacij, v katerih se s kadrovsko politiko nihče ne ukvarja sistema-tičo. Iz podatkov je razvidno, da je kadrovska politika prepuščena stihiji ali pa samo vodilnim ali drugim neformalnim skupinam. Posamezne akcije in parcialne rešitve, ki se jih lotevajo, ne morejo uspešno nadomestiti splošne kadrovske problematike. Ta dejstva nam kažejo, kako je v mnogih podjetjih še nejasna vloga kadrovske službe. To ni več administrativna in personalna služba, ampak konstitutivni element samoupravljanja in gospodarjenja, ključni element za nadaljnji razvoj delovnih organizacij, samostojna in drugim službam enakovredna delovna enota, ki mora delati po strokovnih analizah, planih in programih. Vsako tisto podjetje, ki bo sposobno dolgoročno planirati, selekcionirati in pravilno razporediti ustrezne kadre, ki bo ustvarilo normalne pogoje za njihovo delo, strokovni razvoj in napredovanje, bo ustvarilo enega od temeljnih pogojev za hitrejši razvoj in napredek. Mato Šoljič Potrošniki zahtevajo dnevno kvalitetne mesne proizvode Stanovanjska stolpnica za delavce z vrtcem za otroke Kosanske doline Vezi med podjetjem ■ I ■ skupnostjo Vsako podjetje je vezano na krajevno skupnost, v kateri je ustanovljeno zato mora neposredno sodelovati s krajevno skupnostjo in pomagati pri njenem razvoju. Tudi podjetje »Pivka« perutninski kombinat, ki je edino podjetje v Košanski dolini, sodeluje pri razvoju te doline. Tako je bila v začetku septembra otvoritev 10-stano-vanjskega bloka, v katerem je tudi otroški vrtec. Stanovanja so za delavce delovne organizacije »Pivka« perutninski kombinat, dve stanovanji pa sta zgrajeni iz solidarnostnega sklada. Vrtec je zgrajen za potrebe bližnje in daljnje o-kolice; v njem bo lahko bivalo 40 otrok, stal pa je okrog milijon dinarjev. Investitor je delovna organizacija »Pivka« perutninski kombinat, ki je poklonila vrtec Košanski dolini in okoliškim krajem. Pomembnost otvoritve vrtca je zlasti v tem, da je to večji poseg proti zaostajanju tega območja. Zaradi neurejenosti komunalnih in drugih potreb grozi dolini nevarnost, da ne bo napredovala. Ljudje so na veliko odhajali iz doline v razvitejše kraje, kjer so lahko prišli do kruha. Po domovih je zazijala praznina, povsod je bilo videti zapuščene in prazne hiše, v nekaterih pa so ostajali samo starejši ljudje in otroci. To veliko odhajanje pa je zavrlo pred 15. leti ustanovljeno podjetje »Pivka« perutninski kombinat, ki danes vključuje okrog 1.000 delavcev in kooperantov iz raznih občin. Delavci podjetja so kmalu spoznali, da ne bodo obdržali ljudi v dolini samo s tem, da so jim dali delo, ampak jim je treba nuditi takšne pogoje življenja, da si bodo začeli obnavljati svoje zapuščene domove. To pa j pomeni, da mora podjetje pripomoči k ureditvi cest, vodovoda in drugih komunalnih naprav na eni strani, na drugi strani pa še pripomoči k izgradnji nove šole, zdravstvenega doma, sodobne trgovine itd. V Košanski dolini je bil najbolj pekoč problem vrtec, saj v mnogih družinah ni bilo urejenega varstva. Otroke sta varovala starša, če nista bila v službi. Sedaj pa imamo tudi ta tako težka pričakovani vrtec, ki je že odprt in z njim je konec dvoizmenskega dela mamic in očetov, ko je eden čuval otroke dopoldan, drugi pa popoldan, odvisno od tega, v kateri izmeni je delal. To območje na robu Brkinov je bilo zapostavljeno kot samo brkinsko območje. Toda ker so ljudje množično odhajali, je bil ogrožen tudi obstoj osnovne šole v Košani, ker je bil premajhen pritok otrok. Upamo, da bo zamenjala sedanjo staro šolsko poslopje nova in moderna šola, za katero pa se bo morala zavzeti razen podjetja še krajevna skupnost in tudi širša družbena skupnost. Čeprav je bila Košanska dolina zelo slabo razvito območje, se je začelo v zadnjem času premikati na bolje. Zopet je podjetje tisto, ki pomaga krajevni skupnosti. Tako je podjetje »Pivka« perutninski kombinat skupaj s krajevno skupnostjo, z SO Postojna in skupaj s pomočjo pripadnikov JLA asfaltiralo ceste. Zgradil se je še vodovod in prihodnje leto bo pritekla sveža voda tudi v Košano. Ljudje so se zavedali, da ne bodo nikoli ničesar dosegli, če bodo držali križem roke. Edino in samo s svojim delom si bodo ustvarili lepšo in boljšo prihodnost. Ker so se vsega tega zavedali, so dali tudi iz svojih žepov težko prisluženi novčič in so tako pomagali s samoprispevki marsikaj ustvarili. Tudi pripadniki enot JLA gradijo s prostovoljnim delom vodovod od vasi do vasi. Podjetje ima v načrtu zgraditev še enega bloka, v katerem bi uredili skupaj s Trgovskim podjetjem »Nanos« moderen trgovski center. V izdelavi je tudi zazidalni načrt. Vsi delovni ljudje se zavedajo, da bodo le z delom nekaj dosegli, da morajo delati od zore do mraka, če hočejo, da bodo ustvarili nekaj, kar bo koristilo družbi. Za njimi bomo to nadaljevali mi in naši pozni rodovi. Ker pa sami nismo dovolj močni, da bi vse to dosegli, se združujemo v krajevno skupnost, ki pristopa skupaj s podjetjem k dvigu tega območja, te lepe Košanske doline. Predstavnici vrtca je izročil predsednik sindikata tov. Milinkovič ključ Glasilo izdaja DS SOZD —združeno perutninarstvo Slovenije s sedežem v Ptuju, Potrčeva 65. Ureja uredniški odbor: Vital Turnšek (Pivka), Mate šoljič (Pivka), Jakob Butolen (Ptuj), Nada štalcer (Ptuj), Martina Trdin (Zalog), Štefan Veselko (Zalog) in Franc Potočnik (SOZD, Ptuj). Glavni in odgovorni urednik Franc Potočnik. Uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 65. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj. u □ S □ □ □ □ □ □ □ □ □ 8 □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ S □ □ □ □ □ □ □ JANUAR 1 Č Novo let<# 2 P Iztok 3 S Genovefa N Angela P Simeon T Mojmir S Zdravko Č Maks P Julija > S Viljem N Gregor P Tatjana T Veronika S Nada Č Pavel P TomisJav S Anton © 18 N Vera 19 P Marij 20 T Boštjan 21 S Neža 22 Č Vinko 23 P Rajko 24 S Evgen J 25 N Trpimir 26 P Pavla 27 T Janez 26 S Drago 29 Č Frančtišek 30 P Martina 31 S Vanja • 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 FEBRUAR N Ignac P Marija T Blaž S Bojana Č Agata P Dora S Ksenija 8 N Ivan J 9 P Polona T Dušan S Zvezdana Č Damjan P Katarina S Valentin N Jovita ® P Danilo T Silvo S Dragica Č Konrad P Leon S Irena N Marjeta € P Kresnica T Matija S Srečko Č Andrej 27 P Gabriel 26 S Roman 29 N Antonija 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SREČNO 1976 vam želi MAREC 1 P Albin ® 2 T Karel-Pust 3 S Milena 4 Č Kazimir 5 P Janez 6 S Miroslav 7 N Tomaž 8 P Bojan 9 T Frančka ) 10 S Viktor 11 Č Krištof 12 P Gregor 13 S Kristina 14 N Matilda 15 P Klemen 16 T Herbert © 17 S Ljubo 18 Č Edvard 19 P Jože 20 S Igor 21 N Benedikt 22 P Lea C 23 T Slava 24 S Gabriela 25 Č Emanuel 26 P Maksim 27 S Rupert 28 N Vanek 29 P Ciril 30 T Branko ® 31 S Benjamin 9 10 11 14 15 16 17 18 19 © APRIL 1 Č Hugo 2 P Franček 3 S Rihar 4 N Izidor 5 P Vinko 6 T Ivo 7 S Rado 8 Č Albert P Valtruda S Danijel N Filip 12 P Lazar 13 T Ida S Justin Č Helena P Boža S Rudolf N Konrad P Ema 20 T Hilda 21 S Drago Č Leonid P Vojko S Jurij N Marko P Zdenko T Ustan. OF S Pavel Č Robert ® P Katica e MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER R 1 S Praznik d. 1 T Radovan 1 Č Bogo 1 N Ljubica 1 S Egidlj > 1 P Julija 1 P Dan mrtvih 1 S Marjan □ 2 N Boris 2 S Veljko 2 P Marija 2 P Alfonz ) 2 Č Štefka 2 S Miran 2 T Dušanka 2 Č Blanka □ 3 P Aleks 3 Č Milojka 3 S Nada 3 T Lidija 3 P Darja 3 N Rezka 3 S Silva 3 P Franček u 4 T Florijan 4 P Frančišek 4 S Dominik 4 S Rozalija 4 P Francka 4 Č Karel 4 S Barbara n 5 S Miran 5 S Ferdo > 5 P Oir.-Met.) 5 Č Marija 5 N Lovrenc 5 T Dunja 5 P Slavka 5 N Stojan □ 6 Č Janko 6 N Zdenko 6 T Dušica 6 P Vlasta 6 P Ljubica 6 S Bruno 6 S Lenart 6 P Miklavž □ □ 7 P Stanislav) 7 P Zora 7 S Vilko 7 S Kajetan 7 T Marko 7 Č Marička 7 N Zdenka ® 7 T Ambrož □ 8 S Miha 8 T Medard 8 Č Špela 8 N Miran 8 S Marija © 8 P Brigita ® 8 P Bogomir 8 S Marija u 9 N Dan zmage 9 S Primož 9 P Veronika 9 P Romana 9 Č Peter 9 S Abraham 9 T Teodor 9 C Valerija □ □ 10 P Izidor 10 Č Henrik 10 S Amalija 10 T Lovrenc © 10 P Niko 10 N Danijel 10 S Andrej 10 P Herbert □ 11 T Žiga 11 P Srečko 11 N Olga 11 S Suzana 11 S Milan 11 P Samo 11 Č Martin 11 S Danijel □ 12 S Pankrac 12 S Čedomir ® 12 P Mohor © 12 Č Klara 12 N Silvin 12 T Maks 12 P Emil 12 N Aljoša □ □ 13 Č Vesna 13 N Anton 13 T Dragan 13 P Lilijana 13 P Lipe 13 S Edvard 13 S Stanislav 13 P Lucija □ 14 P Bonifacij® 14 P Metod 14 S Franc 14 S Maksimiljan 14 T Zdenko 14 C Stojan 14 N Borislavaf? 14 T Dušan u 15 S Zofka 15 T Vid 15 Č Vlado 15 N Marija 15 S Katra 15 P Terezija 15 P Leopold 15 S Kristina □ 16 N Janez 16 S Beno 16 P Karmen 16 P Rok 16 Č Ljudmila (J 16 S Hedvika Q 16 T Jerica 16 Č Albina □ 17 P Mojca 17 Č Gorazd 17 S Aleš 17 T Gojko 17 P Hilda 17 N Mira 17 S Gregor 17 P Lazar □ □ 18 T Erik 18 P Bogdan 18 N Miro 18 S Helena § 18 S Irena 18 P Luka 18 Č Milka 18 S Radko □ 19 S Vito 19 S Julka § 19 P Vincenc ([ 19 Č Boleslav 19 N Vilma 19 T Etbin 19 P Elizabeta 19 N Urban u 20 Č Bernard 20 N Silva 20 T Marjeta 20 P Bernard 20 P Branko 20 S Irena 20 S Srečko 20 P Evgen n 21 P Drajče ([ 21 P Alojz 21 S Dana 21 S Ivanka 21 T Matej 21 Č Urška 21 N Marija 9 21 T Tomaž u 22 S Milan 22 T Ahac 22 Č Dan vstaje 22 N Timotej 22 S Mavricij 22 P Zora 22 P Cilka 22 S Dan JLA □ 23 N Željko 23 S Kresnica 23 P Branislav 23 P Zdenka 23 Č Slava © 23 S Anamar. ® 23 T Klemen 23 C Viktorija □ 24 P Cvetko 24 Č Janez 24 S Kristina 24 T Jernej 24 P Nadja 24 N Rafael 24 S Ivan 24 P Eva u 25 T r.d.m.TIta 25 P Jaroslav 25 N Jakob 25 S Ludvik © 25 S Uroš 25 Č Katarina 25 S Božič □ □ 26 S Dragica 26 S Gruda 26 P Ana 26 Č Aleksander 26 N Justina 26 T Lucija 26 P Konrad 26 N Štefan o 27 0 Jan 27 N Ema ® 27 T Sergej ® 27 P Zlatko 27 P Domen 27 S Sabina 27 S Bernard 27 P Janez □ 28 P Avguštin 28 P Zoran 28 S Viktor 28 S Avguštin 28 T Vencelj 28 Č Simeon 28 N Jakob $ 28 T Živko □ 29 b Majda @ 29 T Peter-Pavel 29 Č Marta 29 N Sabina 29 S Mihael 29 P Ida 29 S David □ 30 N Milica 30 S Emilija 30 P Maksim 30 P Roza 30 Č Jelka > 30 S Sonja § 30 Č Branimir □ □ 31 P Angela 31 S Ignac 31 T Rajko 31 N Alfonz 31 P Silvester © s # □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C _______Ptujska tlakama. Ptvi_________________________________________________________________________________ os :am * r ■ " • i ■ ■ 1 ** I . I ■