Štev. 199
U Ljubljani, v petek dne 31. aosusta 1906.
Leto xxxm.
Velja po pošli:
ia celo leto naprej K 26' — za pol leta „ ,, 13 —
za Jetrt leta za en mesec
650 220
V upravništvu: za celo lelo naprej K 20' —
za pol leta „ za Četrt leta za «n mesec
10' 5 — 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm);
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . za ui ko trikrat
13 h 11
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO )e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
——- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Tretji slovenski liatollšklishod.
Organizacija.
(Govoril na slavnostnem zborovanju K. S.
Gomilšek.)
Prevzvišeni slovenski nadpastirji.
Premih Slovenci!
Največjega pomena so za slovenski narod naši katoliški shodi. I. slovenski katoliški shod jc vzbudi! v vseh dobromislečih katoliško zavest. 11. slovenski katoliški shod nam jc na-črtal jasen podrobni socialni program in sedanji III. slovenski katoliški shod ima to vzvišeno nalogo, da potom vsestranske organizacije združi vse stanove našega naroda v jedno veliko celoto. Zares, katoliški shodi so nas vzbudili, nas zjedinili iu navdušili, da se pobrigamo za časno in večno srečo, za duševni in telesni blagor našega tako dobrega slovenskega ljudstva.
Hvala Bogu, katoliški Slovenci kljub vsem ovirani krepko napredujemo. Ako še doslej nismo nastopali vedno kot edina celota, je bilo tega krivo pomanjkanje dobro izvršene notranje in zunanje organizacije. To pa hoče izvršiti pričujoči katoliški shod.
Pred svetom in pred drugimi narodi je vpliven le politično zrel, politično organizovan narod. Le velike politične stranke dosegajo trajne uspehe. In tako veliko vseslovensko katoliško politično stranko si moramo po III. slovenskem katoliškem shodu ustvariti katoliški Slovenci. Majhni smo po številu, majhni po ozemlju, a močni bomo, čc nas bo vse edinila ena velika stranka obsegajoča vse slovenske sloje in vse slovenske pokrajine ter osnovana na najširši demokratični podlagi.
Vsak sodnijski okraj na Slovenskem mora imeti svoje katoliško politično društvo. Mnogo jih že imamo, pa mnogo še jih bo treba sedaj ustanoviti. Najodličnejši možje po naših občinah morajo biti združeni v okrajnih političnih društvih. Iu ta društva morajo pridno prirejati shode, da bodo udje poučeni o vseh perečih vprašanjih. Strankarska organizacija v vsaki slovenski pokrajini mora imeti svoj izvrše-valni odbor, v katerem morajo biti zastopani vsi stanovi. Ta odbor v pokrajinskih zadevah postopa samostojno. V Ljubljani, v našem priznanem središču, pa deluj osrednji odbor, ka-
terega sestavijo odposlanci pokrajinskih odborov. Ta naj skliče v posvet svoje člane, kadarkoli bo treba odločevati o rečeh, važnih za celokupni slovenski narod.
Po tako urejeni politični organizaciji bo mogoče v najkrajšem času razširiti naša vodilna načela v vse sloje našega ljudstva. Naše tirjatve v verskem oziru, zlasti svoboda katoliške cerkve, krščanski zakon iu krščanska šola, naše politične, kulturne in gospodarske zahteve bo tako poznal tudi najpriprostejši mož. In kadarkoli nam bodo skušali ali država ali sovražniki škodovati v tem ali onem pogledu, bo vsikdar se lahko takoj oglasil celi slovenski narod združen v eni veliki katoliški politični stranki. Ob taki naši mogočni organizaciji bodo rešpekt dobili pred nami naši sosedje. naši sovražniki, ki nas sedaj tolikrat ba-gatelizirajo, bodo sčasoma gotovo zmagovito prodirale naše v vsakem pogledu opravičene tirjatve. Naš politični vpliv bo rastel, naš narod sc bo osamosvojil in naš obstanek bo zagotovljen. Taka politična organizacija nam je uprav sedaj potrebna, ko je pred durmi izvršitev volilne reforme, ko bomo morali na vseh krajih paziti in skrbeti, da pošljemo v državni zbor le može katoliškega prepričanja.
Močna, vplivna pa je politična organizacija, ako sloni na vsestransko razviti stanovski organizaciji. Kmetje morajo biti združeni v kmetijskih zadrugah, delavci v strokovnih društvih, denarne sile narodne morajo biti združene v cvetočih denarnih zavodih. In vsaka teh organizacij mora imeti svojo centralo. svojo zvezo. Te že imamo v »Zadružni« in »Gospodarski zvezi«, imamo »Slovensko, krščansko-socialno zvezo«, ki združuje do sedaj naša izobraževalna in delavska društva, ki dajejo našemu narodu potrebno omiko in znanje v različnih vprašanjih. V društvih organizirani morajo biti naši katoliški učitelji, naši duhovniki in drugi inteligentni stanovi. Najbolje organizirana ie do sedaj gotovo Kranjska, po III. slovenskem katoliškem shodu bo pa treba zlasti v obmejnih slovenskih pokrajinah popolniti dosedanjo pomanjkljivo organizacijo.
Posebno imenitna se mi dozdeva za razvoj organizacije, organizacija, ki jo predstavlja »Slovenska, krščansko-socialna zveza«. Ona po svojih društvih vzbuja v narodu ljubezen do cerkve, ljubezen do materinega jezika, lju-
bezen do zemlje očetov. Sedaj, ko se bode ustanovila za vsako škofijo posebej »Zveza«, vse pa bodo spojene z ljubljansko centralno »Zvezo«, bo omogočen izobraževalnemu delu naših društev najlepši napredek. V teh društvih se podaja našim ljudem sedaj začetni pouk o katoliški in narodni zavesti, o katoliškem in narodnem delu, tu se vzbuja smisel za resno gospodarsko delo. Narodni in socialni pomen »Slovenske, krščansko-socialne zveze« je velik, in še bo večji, ko dosežemo, da bo sleherna župnija imela svoje izobraževalno društvo.
Res nekaj epohalnega je v katoliški svetovni organizaciji »ljudsko društvo za katoliško Nemčijo«, ki že šteje nad pol milijona udov in je na Nemškem pripravil tla vsem drugim organizacijam. Ogromnemu delu, ki ga izvršuje med katoliškimi Nemci in velikanskim uspehom se moramo res čuditi. In da ima na Nemškem katoliški centrum prvo besedo v državi, je največ doseglo ljudsko društvo s svojimi podružnicami, shodi, z deželnimi in okrajnimi socialnimi kurzi in konferencami. Ni čuda, da je sedanji slavno vladajoči papež Pij X. priporočil »ljudsko društvo na Nemškem« v posnemanje Italijanom in Francozom. Uglejmo se vanje tudi mi Slovenci. Naše slovensko ljudsko društvo bodi »Slovenska, krščansko-socialna zveza« iu v Ljubljani si moramo sčasoma osnovati podobno centralo, kot jo ima Nemško ljudsko društvo v Miinchen-Gladbachu, ki je v socialnem in apologetičnem oziru najboljša pomočnica časopisju, voditeljem in društvom na Nemškem.
Naš ideal je torej velika katoliška politična stranka za celo Slovenijo. Ce mi to dosežemo, bo res z zlatimi črkami zabeležen III. slovenski katoliški shod v politični zgodovini našega naroda. Pa česa nam je treba v izvršitev na-črtane organizacije? S katerimi pripomočki bomo to laglje in gotovo dosegli?
Pred vsem mora biti pripravljalni odbor za IV. katoliški shod obenem izvrševalni odbor za sklepe III. slovenskega katoliškega shoda. Kar smo v sveti navdušenosti v teh dneh skupnega posvetovanja sklenili, se mora tudi izvršiti. Za to skrbi stalni izvrševalni odbor. Naša najnovejša zgodovina nam poroča, da smo Slovenci storili že silno veliko dobrih sklepov, ki iili potem nismo izvršili.
Sedaj nastopi doba dela in agitacije. Pre-
dragi! l ega dela se morajo vsi slovenski stanovi udeleževati, zlasti pa naši inteligentni stanovi. Vsak n, "o svoji moči vloži vsaj kamenček v stavbo naše katoliške politične organizacije. Vsakdo se naj udeležuje drobnega dela. In treba bo agitacije. Agitacija, delo od moža do moža, od hiše do hiše, to je tista čudovita moč, v kateri počivajo uspehi posameznih strank. Bodimo vsi neumorni delavci, bodimo neustrašeni agitatorji, saj delamo, saj agitiramo za časni in večni blagor slovenskega ljudstva.
Treba nam ie več odločnosti, kot do sedaj. Proč s strahom pred svetom, pred liberalizmom, proč z oziri na osebe nasprotne. Očitno, brezobzirno nastopajo nasprotniki. Pokažimo tudi mi, kdo da smo; sinove in hčere katoliške ga slovenskega naroda, vdani z vsem srcem sveti katoliški cerkvi, zvesti svoji širni domovini in presvitlcmu cesarju, pravi, resnični katoliški patrijotje. Sveta je stvar, za katero se vojskujemo, zato bodimo pa tudi vztrajni. Naše vztrajno bogo- iu domoljubno delo bo venčal zaželieni uspeh.
Pri našem težavnem delu v boju z nasprotnikom ljubimo osebe, a zmoto sovražimo, pobijajmo. Skrbimo za toliko potrebno katoliško edinost. Morebitna nesporazumljenja poravnajmo v medsebojni krščanski ljubezni. Skažimo se posnemovalce našega božjega Vzornika. Jezusa Kristusa.
Ako hočemo dati življenje našim sklepom, moramo skrbeti tudi za bodočnost z vzgojo katoliškega naraščaja med kmečko, delavsko in akademično mladino. Kako veselo jc gledati naše navdušene katoliške akademike, naše srčne, olikane, priproste mladeniče! Vso skrb moramo zato porabiti, da bo število katoliških vseučiliščnikov vedno bolj rastlo po vseh slovenskih pokrajinah, zlasti še izvenkranjskih. Mladinskemu gibanju med kmečko mladino moramo posvetiti vso pozornost, da bo res razširjeno po celi naši domovini. Posnemajmo tozadevno vzorno delovanje nemških katoličanov posebno v obmejnih deželah! Tako dobimo v bližnji bodočnosti zadostno število sodelavcev.
Mnogoštevilni zborovalci! Vclekrasen je načrt naše organizacije, ki smo si ga začrtali za bodočnost. V politiki jc naš ideal od IS48 I. sem združena Slovenija. Z izvršitvijo tega našega organizacijskega načrta jo saj deloma.
LIHE K.
Skrivnosten umoru dolini Bascombe.
Angleški spisal C. Doyle.
(Dalje.)
Obtožnica se je glasila, da je bilo dejanje »nameravan umor«; žc prihodnje porotno zasedanje je bilo določeno, da sodi o zločinu iu storilcu. To jc cel razvoj dogodka, kakor ga je dognala predpreiskava s pomočjo policije.«
»Ni mi znan slučaj, v katerem bi bilo ložje dobiti pravega storilca, kot sedaj«, dejal sem jaz. —
»Taki dokazi so čestokrat ničevi,« zavrnil me je zamišljeno Holmes, »dostikrat nam kažejo tako določno smer, da si mislimo, saj drugače ni mogoče. Ce se pa le za las postavimo na drugo stališče, pa vidimo, da je smer povsem druga. V tem slučaju priča brez-dvomno vse proti mladeniču; naposled jc tudi mogoče, da jc on pravice krivcc. Vendar pa so nekateri sosedje prepričani o njegovi nedolžnosti. Med temi je v prvi vrsti gospica Turnerjcva. hčerka umorjenčevega najbližjega soseda.
Ona je naprosila gospoda Lestrade-ja, ki ga tudi ti žc poznaš, naj zagovarja mladeniča. Lestradc pa, ki mu je cela stvar pre-
težavna, prepustil je ta posel meni. Zato se morava takoj s prvini brzovlakom odpeljati v mesto, kjer je mladenič v zaporu, namesto da bi mirno tukaj zajtrkovala.«
»Zdi se mi, da so pri tem dogodku dokazi tako jasni, da si topot pač ne bodeš pomnožil svoje slave.«
»Nobena stvar na svetu ni v stanu človeka bolj varati, kot taki »nepobitni dokazi,-dejal je smeje sc Holmes. »Morda se nam posreči, da dobimo drugih »nepobittiih dokazov < katerih gospod Lestradc doslej ni iskal. Ne da bi se hvalil ali pa da bi bil častilakoinen to veš, da nisem, — sem prisiljen trditi, da bodem njegovo teorijo ovrgel s pomočjo sredstev, katerih on uiti ne pojmi, ali pa sploh ni sposoben jih razumeti.
Vzemimo na primer: Jaz veni natančno, da je okno tvoje spalnice na desni, če le tebe pogledam. Ne verujem, da bi to opazil gospod Lcstrade, ker je preneznatna malenkost.«
»Kako za vse na svetu moreš« . . .
»Prijatelj, jaz tebe in tvojo strogo kot vojaško točnost dobro poznam. Vem, da se briješ vsako jutro in sicer poleti vedno podnevi. Ker pa si na levi strani vedno boli obrit kot na desni, je jasno, da nimaš na levi strani toliko svetlobe kot na tej. Ne morem si misliti, da bi se tako natančnemu možu. kot si ti, moglo kaj takega pripetiti, če bi imel
od vseh strani dovolj svetlobe. Ta primer, ki je samoobsebi tako malenkosten, navajal sem ti le zato, da vidiš, kako daleč sega posledica opazovanja ter izvajanja.
»To je moje rokodelstvo, .ki mi utegne ravno v sedanji preiskavi mnogo koristiti. I/, predpreiskave posnel sem nekaj postranskih dogodkov in okoliščin, ki iili moram na vsak način natančneje poizvedeti in preiskati.«
»Kakšne so pač te postranske okoliščine ?«
»Zdi se mi, da mladeniča niso prijeli takoj na licu mesta, ampak šele potem, ko se je vrnil domov v Hatherlcy. Ko so ga prijeli, dejal je. da se temu prav nič ne čudi, ker dru-zega ni pričakoval. Ta njegova izjava bi bila morala odstraniti vsak dvom, ki so imeli sodni organi.«
»Saj to je vendar priznanje!« posegel sem jaz v besedo.
»Nikakor ne. ker je obenem izjavil, da jc popolnoma nedolžen.«
»Ampak niegovo govorjenje se je vspričo cele vrste obteževalnih ra/.Togov moralo vendar le smatrati kot skrajno sumljivo.«
»Motiš se, Watson; bas nasprotno! Zame je to ravno tako. kakor če posije izza temnih oblakov solnčni žarek. Ce bi bil še tako nedolžen, biti bi moral pravi bedak, da ne bi uvide!, kako odločno govori vse proti njemu.
Ce bi se bil kazal takrat, ko so ga prijeli, presenečenega al; pa morda razjarjenega, no. potem bi se zdelo to meni sumljivo. Tako duševno razpoloženje zdelo bi se mi protinarav-no a za zločinca v sličnem položaju najpametnejše. Njegov odkrit nastop pa kaže, da jc mladenič bodisi nedolžen, ali pa tako trdne nravi, da sam sebe popolnoma obvlada. Kar se tiče njegove izpovedi, da ni drugega pričakoval, sc mi nikakor ne zdi protinaravna. Pomisli, da se je glasom važne izjave male deklice malo popred prepiral s svojim očetom ter celo dvignil roko nadenj. Ko je stal pred mrtvim truplom svojega očeta vzbudila mu je vest kesanje, da se je tako daleč izpo-zabil v svoji otroški dolžnosti. Njegove besede se zde meni kesanje. ki ne prihaja iz srca zločinca, ampak nedolžnega človeka.«
Jaz nisem bil Holmesovih misli.
»Marsikoga so žc obesili na podlagi mnogo manj tehtnih dokazov.«
»Zal da jc tako; marsikoga so že obesili po nedolžnem.«
»Kaj pa je pri zaslišanju izpovedal sam mladenič?«
»Bojim se, da bo imel zagovornik na podlagi tega, kar je osumljenec izpovedal, težko stališče. Nekaj posameznosti vendar ni brez pomena. Tu je prvo zaslišanje. Citaj!«
idealno dosežemo, dokler nam je ne da popolna federativna preosnovitev naše Avstrije. Ko bomo združeni y eni veliki politični stranki, nas ne bodo več razdvajale pokrajinske meje, ne nas motile v delu. Vsi bomo eno. Daj, nam Bog prej ko slej dočakati to srečno dobo.
Slovencem se nam ni več bati za obstanek. Vsedobri Bog nam je poleg neštetih dobrot dal najvzornejših nadpastirjev, nam je dal v pravem času požrtvovalnih voditeljev; storilo se je pri nas že veliko za katoliški napredek, da nadkriljujemo marsikateri večji narod. Vse to nam naj iznova vlije poguma, pogled na dosedanje vspehe naj vsepovsod na zgoraj in na zdolaj dvigne in pomnoži našo delavnost, da se bo prerodila, da bo napredovala, da se bo razcvetela v vsakem oziru naša mila domovina, naša katoliška Slovenija!
Odsek za književnost in umetnost.
(Dalje.)
Profesor K r ž i č izjavlja, da se je vodstvo »Katoliške bukvarnc« že znatno izboljšalo, hibe se nam naj povedo.
Gospoda B e r 11 i k govori o knjižnicah približno sledeče: Res je, da so naša društva jako potrebna, in res je tudi, da jako napredujejo. Napredek jc pa veliko odvisen tudi od ljudskih knjižnic. Zato mnoga društva gledajo na to, da imajo dobre knjižnice. A to jc za nas težko mogoče. Imamo sicer veliko slovenskih knjig, a kadar jih hočemo deliti med ljudstvo, smo silno revni. Naše ljudstvo je jako željno branja, kar imam sam priliko skušati, Torej mi nimamo knjig, ki bi jih dali ljudstvu v roke, oziroma nc vemo zanje. Zato bi predlagal: 1. da bi se osnoval v Ljubljani odbor gospodov, ki bi pregledali vso slovensko literaturo. in 2. da bi se sestavil na podlagi tega katalog za slovenske ljudske knjižnice. Katalog naj bi bil knjižničarjem na razpolago in naj bi se vsako leto izpopolnil. Trdno upamo, da dobimo kmalu ljudsko in salonsko knjižnico, ker knjižnice jo željno čakajo. Vsak izgubljen dan v tem oziru jc obžalovanja vreden. Predlagam pa 3., da izhajajo perijodično, mesečno, in se naj vse dobro pobere iz peri-jodičnili listov, in da se ponatisnejo stare reči, katere pa nam niso več dostopne. Tudi po listih bi se dalo marsikaj lepega spraviti med ljudstvo s ponatiski, če ni originalnega, se naj pa prevaja. (Živahno odobravanje.)
Profesor L. Jarc: Slovstveno delovanje je preveč centralizirano v Ljubljani, kjer so gospodje preobloženi. Kar sc tiče pona-tiskovanja, je stvar težka, ker mora biti pisatelj 30 let mrtev. (Od II. katoliškega shoda izvoljen odbor ni deloval.
Dr. Opeka: Kar se tiče od g. Bernika predlaganega odbora ni nič. Tudi jaz sem član takega odbora, ki je bil sklenjen ua drugem katoliškem shodu, a ni ničesar naredil. Tak odbor je nemogoč, razun če izposlujete desetini gospodom eno leto dopusta. Pač pa naj bi gospodje knjižničarji sami pregledali vsak svoje kn.iige in tako bi počasi vse pregledali. Kar se tiče »Dom in Sveta«, iz njega ni treba ponatiskavati, ker lahko damo vsega ljudstvu v roke. Kar se pa tiče »Ljubljanskega Zvona«, je pa gotovo, da nam ta nc bo dovolil. Le iz »Kresa« bi mogli ponatiskavati. Zato je nujno potrebna dečentralizacija. G. Smolnikar pojasnjuje, kako misli »Tiskovno društvo« izdajati ljudsko in salonsko knjižnico. Povesti iz leposlovnih časopisov ne moremo kar tako ponatiskavati, ker nc vemo kako bi bili pisatelji, uerdniki in lastniki zadovoljni s tem.
Dr. Debevc: Odbor, ki jc imel nalogo izbirati, jc imel veliko težkoč, o katerih preje ni mislil. A vsai toliko smo storili, da smo sc pomenili o težkočah. Predlagam, da sc iz-premeni prvi predlog: Knjižničarji naj pregledajo vsak svoje knjige in na podlagi tega naj se napravi katalog.
Gosp. Bernik predlaga, naj se izvoli odbor slovenskih knjižničarjev, kateremu naj se pošlje iz Ljubljane vsaka nova knjiga in ta naj jo pregleda.
liolmcs mi je dal časnik, v katerem je bilo vse natančno poročano, in mi pokazal oni odstavek, ki jc obsegal obdolženčevo izjavo. Pazljivo sem jel čitati:
»Nato so privedli Jamesa Mc. Car-thyja, edinega sina timorjenčevega. Izpovedal jc takole: Po tridnevni odsotnosti z doma vrnil sem se šele v ponedeljek zjutraj, dne 3. t. m. iz Bristola. Vrnivši sc nisem dobil očeta doma; dekla mi jc povedala, da se jc peljal s služabnikom, Johnom Cobb, v mesto. Takoj na to sem čul, da je pridrdral voz na dvorišče. Pogledal sem skoz okno in videl, da je izstopil oče iz voza ter hitrih korakov odšel kam, tega nisem vedel. Vzel sem puško in se napotil proti ribniku, z namenom, da se prepeljem na drugo stran, kjer smo redili domače zajce. Med potom srečal sem tudi lovskega čuvaja Williama Crovvdcrja, kar jc ta tudi že navedel. Zmotil sc je pač v tem, da je menil, da sem sledil očetu. Niti slutil nisem, da je šel oče pred menoj. Oddaljen sem bil komaj še 100 korakov od ribnika, kar sem začul klic: »Cooec«;*) ta klic sva z očetom navadno rabila med seboj. Sledil sem glasit in kmalu dobil očeta stoječega ob vodi. Ugledavši me,
*)izgovarja se: »kui.«
Prof. Jarc: Naj «Katoliška bukvama« sestavi tak katalog 1. za mladino, in 2. za odrasle, ker te dve rubriki se morata ločiti.
Gosp. Mesar, voditelj »Katoliške bukvarnc«, izjavi, da se katalog gotovo sestavi v treh tednih.
Profesor K ržič: Kar se tiče Ijudskošol-ske leposlovne literature, sem že vse jaz pre gledal, in to lahko odpade.
Dr. Aleš U š e n i č n i k: Naj se sestav; torej odbor, ki naj pregleda pred natisom katalog za ljudske knižnice, katerega ga naj »Katoliška bukvama« sama izda. »Katoliška bukvama« raditega lahko izda tudi še svoj trgovski katalog.
V	odbor so izvoljeni gospodje: Bernik, profesor Kržič, dr. A. Ušeničnik, dr. Debevc in dr. Grivec.
Po daljši debati je sklenjen predlog: Ljudska knjižnica naj izhaja v gotovih rednih obrokih in naj se ponatisnejo dobre stvari iz starejše literature, posebno iz perijodičnih listov, katerih ne moremo dati celih ljudstvu v roke.
Dr. M a n t u a n i: Četrti predlog se glasi: Katoliški slovenski listi naj priobčujejo povesti, ki naj izidejo potem v ponatisku za ljudsko knjižnico.
Dr. Debevc: To velja seveda tudi za »Dom in Svet«. Ce drugi nemški in češki listi tako delajo, zakaj bi se pri nas ne ponatiska-vale Finžgarjeve povesti. (Dolgotrajno in živahno odobravanje.)
Predlog se sprejme.
I^rof. Jarc: Naj se uvrstijo ti predlogi v resolucije književnega odseka. (Sprejeto.)
V	nadaljni debati omeni gospod župnik Oblak, da farne knjižnice niso rodile mnogo sadu, ker so navezane preveč na osebe, zato naj se snujejo društvene knjižnice s pomočjo naših odborov. Zeli tudi, da bi prinašala ljudska knjižnica tudi kaj poljudno-znanstvenega.
Dr. M a n t u a n i izrazi željo, da bi privabili duhovniki kolikor mogoče veliko laji-kov v svoje delovanje, ker duhovniki imajo malo časa. (Odobravanje.)
Župnik Oblak želi, da naj časopisje piše dostojno in ne preveč osebno. Potem ustreza sedaj časopisje več radovednosti, ko izobrazbi. (Živahno pritrjevanje.)
Dr. Opeka: Vsakdo ima pravico do svojega dobrega imena, ki o njem še ne vedo kaj slabega. Osebi vzeti dobro ime, je do-pustljivo le takrat, če uvidimo, da je bojše škodovati enemu, kot celoti.
Profesor Jarc .ie proti temu, da bi se objavljale nemoralne stvari izpred sodišč.
Phil. Marinko jc zoper nepomebne novice v časopisju.
G o m il š c k : govori zoper prevelike osebne napade na shodili.
Učitelj N o v a k želi, da naj katoliško časopisje ne napada učiteljstvo, da ga ne odbija od sebe.
Gotnilšek želi izvirnih dobrih poročil od vseh krajev.
Profesor Jarc želi, da naj »Slovenec« nastavi obilo plačanih dopisnikov. Ni se treba bati radi tega deficita.
G o ni i I š e k želi mnogo trgovskih poročil, ki naj bodo točna, da ne bo treba trgovcem naročati »Preše« in »Tagespošte« samo zato. Predlagam, da se glasi resolucija II. a): Dela naj se na to, da se »Slovenec« prizna kot vseslovenski dnevnik, zato naj bo urejevali tako, da bo ustrezal temu namenu in vsem opravičenim zahtevam. Kot na Kranjskem enako sc mora ozirati tudi na druge slovenske pokrajine. Zadovoljevati mora tudi potrebam slovenskega trgovstva. Naj tudi upravništvo da župnikom imena naročnikov dotičnega okraja, da lahko kot agitatorji med sabo tekmujejo. (Sprejeto.)
Katehet J a n c je samo za en nabožni list, ker oba večkrat prinašata istih stvari, in eden bi lažje izhajal. Izreka se za »Bogoljuba« kot vseslovenski nabožni list.
Dr. Opeka. Več časopisov jc znamenje večjega razvoja narodnega.
Gomilšek omeni, da lahko oba izhajata »Bogoljub« in »Glasnik presv. S. J.«.
Popoldne je otvorjen odsek ob dveh in gospod Mesar poda poročilo o kolportaži:
bil je zelo presenečen in vprašal me je rezko, kaj iščem ondod. Vnel se jc med nama razgovor, iz katerega pa je nastal prepir, ki hi mu bila kmalu sledila dejanja. Moj oče je bil namreč jako nagle jeze. Ker sem vedel, da v jezi ne pozna nikakc meje več, ostavil sem ga ter sc vrnil proti domu. Nisem bil še nad 150 korakov oddaljen, začul sem za seboj strašen krik. To me je napotilo, da sem stekel nazaj. Našel sem svojega očeta umirajočega na tleli; na glavi jc krvavel iz težke rane. Vrgel sem puško v travo in vzel očeta v naročje, toda zavedel se ni več in v nekaj trenotkih ie izdihnil. Nekaj časa klečal sem ob njegovem truplu, potem pa šel k oskrbniku Turnerjevih posestev prosit pomoči. Vrnivši se na kraj umora, nisem videl nikogar v bližini. Niti najmanje slutnje nimam, kdo bi bil storilec zločina. Moj oče ni bil sicer priljubljen, ker jc bil vobče nekam hladnega, skoro odurnega obnašanja; toda kolikor mi jc znano, ni imel posebnih sovražnikov. — Drugega ne vem ničesar povedati.«
Preiskovalni sodnik: »Ali vam jc oče neposredno pred smrtjo kaj povedal?«
Priča: »Grgraie šepetal je pač nekaj besedi, ki jih pa nisem mogel razumeti; razločil sem lc. da ic izgovoril »a rat«.
Kolpo rtaža.
Obljubuje se nam, da stopi v veljavo v najkrajšem času zakon proste kolportaže; ta zakon bo, če ga bomo katoliki prav in spretno uporabili, tudi za katoliško stvar in za verski značaj ljudstva velikanskega pomena.
Nakane naših verskih nasprotnikov in pa dobičkaželjnih judovskih agentov, ki bodo vedeli s kolportažo umazanega berila ta zakon docela izrabiti, kličejo nas katolike k delovanju. Zakon proste kolportaže bo zadal katoliškemu življenju in blagostanju našega naroda najhujši udarec, če se ne bomo v bran postavili razširjevanju umazanega berila z enakim orožjem — namreč z dobro organizirano katoliško kolportažo.
Ne bom natančneje opisoval, koliko neizmerne škode je že do sedaj napravila brezvestna kolportaža; judovski špekulantje jo namreč že dolgo uporabljajo, če tudi jo mora vlada v vsakem slučaju posebej dovoliti; statistika pa je pokazala, da je samo v Avstriji in Nemčiji okoli 43.000 kolporterjev v službi slabe kolportaže in da so nabrali isti nič manj kot 20 milijonov naročnikov. Znano je tudi, da se kolportira najslabše blago, navadno ta-kezvani »Schundromani«, polni pohotnosti in pretresujočih prizorov, ki zagovarjajo izvajanje človeških strasti in slikajo hudodelstvo kot junaški čin. Seveda jc to berilo sestavljeno na naročilo dobičkaželjnega založnika, ki si najame pisatelja polnega fantazije, kateri si take neumnosti sproti izmišljuje. Znano mi je. da je nek tak pisatelj narekoval tri do štiri ure na dan svojemu stenografu, pustil nato diktat prepisati v korentno pisavo in poslal rokopis brez vsacega popravka v tiskarno.
Najbolj obžalovanja vredno pa je to, da ne bero takih spisov ljudje, zmožni presoje-vanja, nasprotno je dokazano, da prebere največ takega berila mladina od 15. do 21. leta, torej v dobi, v kateri se nagne notranji razvoj k ddbremu ali hudemu.
Na Nemškem so proti slabi kolportaži nastopili najpoprej protestantje; protestantov-ska društva in protestantovski pastorji se bojujejo že več desetletij proti vplivu slabe kolportaže in so s pomočio krščanske kolportaže dosegli lepe uspehe; posebno delavni so v vojvodini Sachscn-Meiningcn.
Ce protestantje toliko storijo za dobro stvar, ali naj držimo mi katoliki, ki nas vežejo večje verske dolžnosti, križem roke in naj mirno gledamo, da zanesejo brezvestni kolporterji pogubonosno berilo med slovensko ljudstvo?
Med Slovenci raste vedno bolj in bolj veselje do branja; vsi stanovi bero, tudi pri-prost delavec in naše kmetsko ljudstvo zahteva vedno več berila; nc gre pa rado kupovat v knjigarne, ne pozna zadosti naslovov knjig, katere želi kupiti, tudi sc raje giblje v priprostili krogih in kupuje na semnjih, kar dobi; še rajše pa bo kupil od tega, ki mu prinese knjige na dom, ter ga obišče pri delu in mu svetuje to iu ono za poduk ali kratek čas, kar ravno potrebuje, tu mislim kolpor-terja, ki naj postane našemu ljudstvu zaupen prijatelj in svetovalec v slovstvenih zadevah, seveda za dobre in koristne knjige. V rednem dostavljanju na dom korenini velikanski vpliv kolportaže in naše ljudstvo bo rado naročalo od moža sovrstnika, katerega pozna in mu zaupa. Torej če ne bomo ljudstvu ponudili na domu dobrih knjig, oziroma čc nc bomo skrbeli za prospeh katoliške kolportaže, bo kupovalo ljudstvo slabše ali naravnost pohuj-šliive spise, katere bo nudila v izobilju ne-katoliška kolportaža. Tudi kolportaža z dobrim berilom bo dosegla uspehe; skrbeti pa moramo, da sc pravilno izvaja. Nemška zbirka »Bibliothek der Unterlialtung und des Wis-sens« s 30.000 naročniki, ki ima sicer protestante za urednike, a je vredna vseskozi priporočila, si je pridobila v kratkem času stalnih 20.000 naročnikov po kolportaži, lc ostalih 10.000 izvodov odpade na razne knjigarne.
Preidein torej k praktičnemu izvajanju katoliške kolportaže. Razni poizkusi katoliške kolportaže na Nemškem so pokazali, da knji-gotržec sam s svojimi kolporterji nc bo mnogo opravil; tukaj jc treba organizacije, treba je, da mu pomagajo katoliška društva in drugi merodajni katoliški faktorji: čast. duhovščina
Sodnik: »Kaj pa jc bilo povod vajinemu prepiru ?«
Priča: »Prosim, da ne zahtevate odgovora na to vprašanje.«
Sodnik: »Obžalujem, da sem prisiljen ga zahtevati.«
Priča: »Pod nobenim pogojeni nisem v stanu povedati. Zagotovim vam pa, da ni v nikaki zvezi s tem, kar se je kasneje zgodilo.«
Sodnik: »O tem bo razsojeval sodni dvor. Mislim da mi ni treba opozarjati vas, da si z molkom in obotavljanjem jako škodujete.«
Priča: »Vkljub temu moram vstrajati pri svojem sklepu.«
Sodnik: »Ali ni bila beseda »Cooec« običajen klic med vami in očetom?«
Priča: »Da.«
Sodnik: »Kako je mogoče, da je zaklical ono besedo predno vas je videl ali sploh vedel, da ste sc vrnili iz Bristola?«
Priča: v vidni zadregi: »To mi je čisto nejasno.«
Drugi sodnik: »Ali niste v tistem tre-notku, ko ste se na očetov krik vrnili in ga dobili smrtno ranjenega, ničesar opazili, kar bi bilo vzbudilo vaš sum?«
Priča: »Ničesar posebnega.«
Sodnik: »Kaj mislite s tem?«
itd. Svetujem torej, da se sestavi v vsaki župniji odsek, ki ima glavno nalogo, pospeševati razširjenje dobrega katoliškega slovstva. Prvo delo tega odseka bi bilo ozreti se v področju svojega delovanja po zmožnem kolporterju; vsakdo ni za to delo; ne zadostuje, da je zvest in pošten, biti mora zgovoren kot advokat, povsod priljubljen in domač, zraven pa tudi krotak kot jagnje. — Umevno je, da bo užival kolporter provizijo ali rabat od prodanih knjig. Cim več bo prodal knjig, toliko več bo zaslužil; to ga bo vs-podbujalo k delovanju. Poskrbelo se je že, da bo naklonilo »Katoliško tiskovno društvo«, oziroma »Katoliška Bukvama« svojim kol-porterjeni prav dobro provizijo.
Odsek naj bi skrbel, da se kolporter za svoje delo zadostno vzgoji in izvežba, seznani naj se, kolikor mu dopuščajo razmere, s tekočim slovstvom, da bo vedel svetovati ljudem, ki se bodo v slučaju potrebe k njemu zatekali.
V krajih, kjer obstojijo večje tovarne, naj bi prevzel kolportažo kak delavec, ki bi lažje kolportiral med tovarniškim osobjem. Manjše, ne daleč vsaksebi oddaljene župnije naj bi se združile v področje enega kolporterja. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani naj bi tvorila nekako centralo slovenske katoliške kolportaže, ona bo tudi nastavila gotove zastopnike, ali glavne, centralne kolporterje, kateri bodo obiskali od časa do časa lokalne kolporterje, jim dajali potrebna navodila, se prepričali o njih delovanju in jih vsestransko kontrolirali.
Da bo pa kolportaža postregla lahko z vsakovrstnim berilom, je »Katoliška Bukvar-na« svojo zalogo slovenskih knjig vsestransko izpopolnila in izda prav kmalu splošen katalog vseh priporočila vrednih slovenskih knjig, v kolikor se še dobijo.
Začela bo tudi izdajati potrebno in važno leposlovno zbirko za ljudstvo, namreč »Ljudsko knjižnico«, zbirko zbranih, priporočila vrednih pripovednih spisov, ki bo za kolportažo velikega pomena in ima napovedati krepak boj razširjanju slabih romanov. Razun mnogovrstnega pripovednega berila pa bo dala kolportaža našemu ljudstvu na razpolago tudi knjige za praktično porabo. Dalje se je že najprej skrbelo za dobro mladinsko berilo: postavljenih je že 11 zvezkov P.^Spill-inannovih povesti, dalje spisi Krištofa Šmida v 15 zvezkih, razni Hoffmanovi spisi itd. Katoliško tiskovno društvo obrača torej v vsakem oziru svojo skrb na to, da se pripravi katoliški kolportaži zadostno gradivo.
Še posebej se obračam do naših katoliških društev, ki tvorijo temelj slovenske organizacije, s prošnjo, da se zavzamejo za katoliško kolportažo. V mislih imam vsa katoliška društva, bodisi izobraževalna ali bralna, kmetska ali konsumna, kakor tudi Marijine družbe itd., vsi ti naj si zapišejo na svojo zastavo, da imajo v prihodnje poleg svoje prvotne določbe tudi namen, delovati za razširjanje dobrega berila. Iz njih srede naj se sestavijo odseki, izvolijo poverjeniki in določijo živahni kolporterji. Voditelji pa naj ob shodih v svojih govorih pojasnujejo pomen, važnost in korist katoliške kolportaže, opozarjajo naj tudi na slovstvo, ki je ravno v prometu, kolporter pa naj skrbi za to, da bodo krožile knjige med govorom iz rok v roke; na ta način se bo vzbujalo zanimanje za dobro berilo in ne bo prišlo slabo berilo do duška.
K sklepu povdarjam. da je treba pričeti z delom takoj, če ne nas najde zakon proste kolportaže nepripravljene in neorganizirane, je vse zamujeno; slaba kolportaža bo pri delu preje, kakor se nadjamo.
Nujna potreba in dolžnost je torej, zavzeti se za razširjanje dobrega berila, po katerem naj raste moč, veljava in vpliv katoliške ideje, potem bo leposlovno in znanstveno berilo, katerega smo pričeli izdajati, z božjo pomočjo izobraževalo naše ljudstvo po načelih svete vere, naši mladinski spisi v istem duhu vzgajali mladino. »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani naj izda podrobna navodila za kolporterje in razpošlje istodobno oklic na župne urade, da naznanijo še pred novim letom ime poverjenika, ime kolporterja in približno število za agitacijo potrebnih iz-
Priča: »Bil sem tako razburjen, da v tistem trenotku, ko sem hitel iz gozda, nisem na nič druzega mislil, kot na očeta. Zdi se tni pa kot v sanjah, da sem videl ležati nekaj na tleh. Bilo jc rujave barve — morda kaka suknja ali pa ogrinjalo. Ko sem drugič odšel od očeta, tiste stvari že ni bilo več.«
Sodnik: »Hočete reči. da je izginila, predno ste dobili pomoči?«
Priča: »Da, tako je.«
Sodnik: »Toraj ne veste, kaj je bilo?«
Priča: »Ne, meni se je samo zdelo, kot bi tam nekaj ležalo.«
Sodnik: »Kako daleč od mrliča je bilo približno?«
Priča: »Kakih dvanajst korakov.«
Sodnik: »Kako daleč pa je od tam do gozda?«
Priča: »Ravno toliko.«
Sodnik: »Toraj je vendarle morala ona stvar izginiti med tem časom, ko ste bili le dvanajst korakov od ondod oddaljeni.«
Priča: »Da, med tem ko sem bil z hrbtom tja obrnjen.«
S tem je bilo zasliševanje končano.
(Dalje sledi.)
Priloga 199. fttev, „Slovenca" dnč 31« avgusta 1906
vodov prvega scšitka raznih književnih pojavov za ljudstvo, ki so namenjeni, da jih bo spečavala kolportaža. Upam, da se sinemo obrniti do vseh slovenskih župnih uradov tudi izven Kranjske; malo nas ie Slovencev, nikar sc ne razcepimo, vsaj ne katoličani; le v edinosti iu složnem delovanju jc naša moč.
Ce omenim li koncu še žalostno dejstvo, tla iiiia en sam v Nemčiji izhajajoči proti-verski zabaven list, katerega je spravila na noge kolportaža, več naročnikov, kakor vsi katoliški zabavni listi skupaj, mislim, da sem označil zadosti jasno, kako zares potrebna je katoliška kolportaža, ki ie bila do sedaj popolnoma zanemarjena.
Spisi, katere bo takoj, ko stopi novi zakon v veljavo, spravila brezvestna kolportaža v promet, so silno vabljivi, zlasti ker slikajo in poveličujejo v najlepši obliki nemoralo; prepričan sem, da iili bo slepo kupovalo naše ljudstvo, če zamudimo čas, ob katerem ima nastopiti z vso odločnostjo katoliška kolportaža, ki naj deluje in procvita Bogu v čast, sveti veri v korist, našemu ljudstvu pa v pravi duševen napredek. (Živahno ploskanje.)
Po referatu pozdravi dr. M a n t u a n i profesorja dr. Kosa. (Zitvahno ploskanje.)
Gosp. U k m a r iz Trsta: Pri nas na Tržaškem je glede tiska in kolportaže jako slabo. Treba nam jc tiskarne. Zato predlagani: »Katoliško tiskovno društvo« naj činipreje ustanovi v Trstu filijalno tiskarno, združeno s prodajalno pisarnih potrebščin in devocijo-nalLj. (Sprejeto.)
Župnik Oblak: »Katoliška Bukvama« nai skrbi, da sc prodajajo dobre masne knjige, da sc s tem odstrani iz ljudstva toliko slabih
Župnik Kalan omeni glede družbe svetega Mohorja: I. Knjige naj bodo aktualne v svetnem iu verskem oziru. torej naj se nastopi bolj proti takozvanim svobodomiselnim idejam; 2. naj se knjige več in bolje ilustrirajo; 3. knjige naj bodo bolj poljudne, posebno znanstvene in kmetijske; 4. če ni originalnih dobrih povesti, naj prinaša prevode (odobravanje); 5. v odbor, ki naj sc razširi, naj pridejo tudi izvenkorošci. Polovica odbora naj bo v Celovcu.
Dr. Opeka hvali posebno zadnjo točko in želi, da družba sestavi novi literarni program. Naj se ozira na moderne iznajdbe posebno glede tehnike, in molitvenikov imamo tudi že zadosti. (Živahno odobravanje.)
Tajnik družbe sv. Mohorja g. Rozin a n vzame vse to z veseljem na znanje in omeni, da se jc začelo na izvršenje večine teh želja že delati, a kar še ni, ho z veseljem predlagal in priporočal odboru.
Umetniški spomeniki:
Gospod A vse c referira potem o skrbi za starinske in umetniške spomenike. Govori, kako naj pazimo na to, da se moniiinenti naše zgodovine kolikor mogoče nepoškodovani ohranijo in njegova misel jc, da jc zato treba: I. invcntarizacije, 2. publikacije in 3. pouka ljudstva.
Dr. Mantuani o umetnosti.
Glede umetniških spomenikov je zadnji čas", da ne utihne glas: Poberite ostanke, da konca ne vzamejo.
Res jc, da se je pri nas že mnogo iznosilo iu izvozilo iz dežele; a navzlic temu je vendarle še mnogo ostankov, ki so zelo zanimivi in poučni za ves naš razvitek na umetniškem polju.
Zgodovina naše umetnosti je mnogo zanimivejša, nego sc vidi na prvi pogled, posebno v srednjem veku, za časa rcuesance iu v baročni dobi. Pozneje, nekako od konca 17 veka pa nastopa pri nas na deželi (rekše na Kranjskem iu Spodnjem Štajerskem) kot surogat domača obrtniška umetnost, torej pojav samoraslega kulturnega življenja, katero šele v najnovejšem času malo bolj uvažujejo in jc bodo bolj in boli.
Res je, da ne moremo konkurirati z laško umetnostjo, tudi z nemško in francosko v mestih nc; pač pa ima naša umetnost iu tudi njena tehnika toliko izrazen pečat samoras-losti, ki jc vsklila na podlagi večstranskih vplivov, da se je nam ni sramovati.
Navzlic temu, da med nami velezaslužni veteran v tej stroki, gosp. prelat Flis, ki goji goreče in z neumorno pridnostjo smisel in ljubezen do umetnosti, pri nas na Kranjskem ni sc takega vspelia, kot bi ga bilo pričakovati. Pač sc trudijo posamezniki, a ves ta trud noče obroditi sadu.
Na cerkvcno-iimctniškem polju jc šc dandanes mnogo skritih zanimivosti, šc dandanes sc žalibog prodajajo nerabne starine kot ničvredna šara židovskim vohunom, katerim za mal denar ali pa za kak nov para-nicnt od slabe svile odneso značajne starine iu jih po velikih mestih spet prodajajo, večinoma židovskim nabiralcem starin, kjer se potem brez pijetete in brez razuma profani-rajo. (Židinje nosijo vstavke mašnili plaščev na prsih!)
Menim, da bi bilo nasprotno ravnanje, da sc cerkveni službi posvečene stvari pije-tetno obvarujejo vsake profanacijc s tem, da sc oddajo v muzej, nekoliko razumnejše in bolj praktično-katoliško. Santa, sanete!
A kako jc temu priti do živega?
Imamo na Kranjskem »Društvo za kršč. umetnost«, na Štajerskem »Zgodovinsko društvo«; prvo jc ustanovilo tudi škofijski muzej za ljubljansko škofijo.
V teli dveh društvih bi bilo treba:
I. Intenzivnejšega dela in 2. odločne zaslombc na merodajnih mestih.
Kar se tiče osobito našega »Društva za krščansko umetnost« bi bilo najtoplejše priporočati, da sc:
1. Kolikor mogoče razširi, iu
2. da sc ogromno delo razdeli vsaj na 2 odseka:
a)	zgodovinski odsek, iu
b)	odsek za aktualna-estetična, tehnična in praktična vprašanja.
Tema odsekoma bi bilo živo želeti precejšnje oficijelnc auktoritete in obvezne besede; na ta način bi se preprečila marsikatera neumetniška poprava ali brezznačajna zvoni-kova streha brez sloga, ki sc sedaj tako hitro množe (po Kranjskem vsaj) iu izpodrivajo lepe stare, baročne.
Druga stopinja do izboljšanja bi bila popolna in natančna inventarizacija cerkvenih umetnin, stoječih iu premakljivih, starih in novih, cclili in pokvarjenih (stavb, slik na stenah, altarjev, mobilarja, orodje, itd.) Po teh inventarjih bi morali potem vsposobljeni strokovnjaki umetnostno vredne stvari ogledati, popisati jih in fotografično posneti.
Na ta način bi se dobil (3.) popolen arhiv šc sedaj preostalih cerkvenih umetnin, ki naj bi potem služile:
Za cerkveno-umetniško topografijo, kot imamo zabelježiti uže lep začetek s Stegen-šekovo knjigo za dekanat Gornjigrad v Mariborski škofiji.
To bi bila potem precej vednostim knjiga po kateri bi morali segati vsi drugi narodi, da sc pouče o naši umetniški zgodovini.
III. slov. katoliški shod skleni:
111. kat. shod se obrača do pristojnih ob-lastij s prošnjo, da:
1.	Podpirajo težnje »Društva za krščansko umetnost« in njegovo organizacijo osobito s tem, da mu dajo toliko obvezne auktoritete, da bi moglo zabraniti vse neumetniške čine in pospeševati proučevanje umetniške preteklosti v Slovencih;
2.	da naroče inventarizacijo:
3.	da uvažujejo topografijo umetnin na Kranjskem.
Dostal, tajnik »Društva za krščansko umetnost« za Kranjsko omenja, da društvo tiho a uspešno deluje. Inventarizacija stane veliko in naši poizkusi o tem so sc slabo obnesli, ker treba velikih gmotnih sredstev. Društvo bo začelo tudi izdajati svojo publikacijo in predavati.
Prof. A. Jarc predlaga, da naj bo za vsakega župnika res strogo obligatno, da naznani preje društvo vsako preosnovo stavb iu prodajo kake cerkvene oprave.
Dr. Mantuani predlaga: III. katoliški shod sc obrača do pristopnih cerkvenih oblasti na slovenskem ozemlju:
1.	Da naj podpirajo težnje »Društva za krščansko umetnost in njegovo organizacijo posebno s tem, da mu dajejo potrcbenc obvezne avktoritete in
2.	da sc naroče ccrkvcnc inventarizacijo. Društvo naj sc raztegne tudi na druge pokrajine slov. ozemlja.
Prof. Jarc želi, da bi s poživljcnjem ccrkvcnc umetnosti prišli tudi do večjega negovanja stare posvetne umetnosti.
Dr. Mantuani sc zahvali za živahno debato in zaključi odsek.
Profesor Jarc sc zahvali gospodu predsedniku za izvrstno vodstvo. (Zivalmo odobravanje).
Socialni odsek.
Nadaljevanje referata g. dr. Ivan Zajca, zdravnika v Ljubljani.
Boj demonu alkoholu!
V vseh modernih državah se vrši prav veseli gibanje; živahno se gibljejo brhke črte na čelu s praporom: Boj demonu alkoholu! Proč z alkoholom!
Povod temu gibanju je ogromna škoda, katero dela alkoholizem človeški družbi: Alkohol ruši zdravje širokih ljudskih mas, alkohol duši, ovira napredek ljudstva na telesu, duhu, v nravnosti, alkohol tira tisoče rodbin do gmotnega propada, alkohol je izvor socijalne bede vseh stanov. To so krivice, katere dela alkohol človeštvu ; teh krivic ne utaji noben prijatelj alkohola, pa naj ga brani z Demostenovo zgovornostjo. Zato pa sili človekoljubje samo, da stopi v bojne vrste protialkoholnih čet vsak, ki se nazivlje prijateljem človeške družbe, da se bori proti tem krivicam na življenje in smrt.
Veliko je protialkoholno vprašanje. Ni mi mogoče, da se ž njim pečam vsestransko, nedostaje časa. To storim ob drugi priliki.
Boj proti alkolu je polreben. O tem ni dvoma. Vprašanje je le, kak bodi boj, da se konča z veselo zmago. Da doseže mnogo samopoč, ne tajim, trdim pa, da je zmaga, popolna zmaga mogoča le, če poslane protialkoholen boj pereče vprašanje modre postavodaje ! Vsak odločen in odkrit protivnik alkoholovih krivic mora streniiti za tem smotrom.
Postavodaja raznih držav se je pečala z alkoholizmom. — Poglejmo malo po svetu!
Principi, i t katerih so izšli protialko-liolni zakoni, so v raznih državah različni. Vrhovno načelo je povsod, da se odpravi ali vsaj oineji prilika zlorabe opojnih pijač, ali pa sploh odpravi vporaba teh pijač.
Najradikalnejši princip je proliibicija: Prepoved slobodne trgovine z opojnimi pijačami. V nobeni gostilni in trgovini ne sme biti naprodaj ne vino, ne pivo, ne žganje. Alkohol se zapodi med poredne otroke, uvrsti se ga mej druge strupe v lekarne in koncesijonirane prodajalne. V
teh je mogoče dobiti potrebne množine v zdravniške ali obrtne svrlie.
Tak zakon se je najprvo vpeljal že leta 1851. v državi Maine. Izvojevala ga je abstinenčna stranka.
Pozneje se je prohibicija izvedla v sedemnajstih severoameriških državah (Indiana, Maine, Michigan. Ohio, Kentneg, Dela\vare, Minesota, Ne\v-York in dr.) Prohibicija je še v veljavi v državah Maine, Jo\va, Kansas, Sev. Dakota, Verinont, Alaska in Ne\v-Hum-psahire. Drugod se je opustila radi neiz-vedljivosli.
Prohibicija ima svojo senčno stran : Tihotapstvo z opojnimi pijačami; barvanje opojnih pijač s škodljivimi barvili, da se premoti oblasti, neizvedljivost po mestih itd. —
Drug princip v nekaterih ozirili srečnejši je ta, da država prepusti rešitev proti-alkoholnegn boja občinam. Z glasovnicami odločujejo občani sami, jeli naj se dovoli podrobna trgovina z opojnimi pijačami ali prepove. Glasujejo samo davkoplačevalci. Ta princip se zove krajeven veto. Glasuje se vsako 2. ali 4. leto. Ce glasovanje z nad-polovično večino dovoli prodajanje opojnih pijač, dovoli se za določen čas le določeno število licenc. Krajeven veto se vzdržuje le v kmetskih občinah osmih severoameriških držav ne pa v mestih, ker so abstinenčne stranke prešibke.
Leta 1896. se je ta princip vpeljal na Norveškem. Vlada je izdelala zakon o trgovini z žganjem in prepustila občinam, da odločujejo same o usodi slobodne trgo vine z žganjem. Vspeh je bil v začetku tudi po mestih prav povoljen. Senčna stran tega zakona je menjava strank, ki zopet podere to, kar se je preje izvršilo, in ponarejanje žganja v vino.
izkoriščevalci ljudske nezavednosti ter njegove strasti do žganja izdelujejo umetno vino iz žganja (Laddein), ki je še škodlji-vejše kot žganje samo. Proti tej zlorabi je zakon brez moči, ker je naperjen le proti žganju.
Znižanje gostilen in žganjaren se doseže brez dvoma z monopolom. Monopol se je že uvedel v raznih državah. Uspehi so različni, ker so odvisni, kedo in kako se izvršuje monopol.
Na Ruskem je monopol žgan a v rokah države. Ali v Rusiji so socijalne razmere žalostne. Vlada skuša od monopola žganja pograbiti kolikor mogoče dobička. Zato pa je rusko ljudstvo še vedno vdano alkoholnim pijačem in konsum žganja raste kljub monopolu in bode rastel, dokler ne minejo glavni vzroki, namreč strahovi'a ne zavednost ljudstva, obupna korupcija urad-ništ.a in neznosni davki, ki duše vsestranski napredek.
Monopol mora koreniniti v potrebah ljudstva; kjer monopol rešuje finance bodisi države bodisi kapitalističnih družb, ne bo rodil nikdar socijalnega blagoslova: nasprotno ljudstvo se sistematično zavaja k rabi opojnih pi^č. Da je ta trditev pravilna in resnična, prepriča nas pogled na Rusko in v druge države, kjer monopol varuje ljudske koristi.
Prav lepo je to videti na Švedskem, Norveškem in pa v Švici.
Vspehi v teh državah so povoljni. — Povsod se vidi, da konsum zlasti žganih pijač, če se že ne manjša, vsaj ne raste, in to je že napredek.
Gospoda moja ! — Kako so stvari pri nas v Avstriji, veste sami. Tratil bi čas, ko bi Vam našteval vse, kar je producirala avstrijska modrost v ministrstvu in parlamentu v svrho protialkoholne brambe.. Ni resne volje, ni prave vztrajnosti, zato nobenega zistema, zato le veliki kaos najrazličnejših odredb.
Zato se pa tudi kljub veliki skrbi za ljudstvo spije dan za dnem več žganja, piva in vina. Vprašamo se po pravici: Kam jadramo ?
A že nam sveti jutranja zora. Ljudstvo vstaja k samopomoči; abstinentna društva že združujejo vrle čete, ki se junaško bore s sovragom alkoholom! Bog jih blagoslovi I
O zabavah.
Poročal Ivan P o d I c s n i k. Celi dan sc jc socialni odsek resno posvetoval o bodočem delu v uašili društvih iu nakladal nova bremena dela našim socialnim delavcem. Med poročili na današnjem dnevnem redu pa se nahaja tudi točka, ki govori o skrbi za primerno zabavo.
Slovenska krščansko-socialna zveza, centralna organizicija slovenskih nepolitičnih društev, je poklicana, da ne skrbi samo za resno izobraževalno delo. temveč da daje svojim članicam tudi navodila, kako naj uravnajo svoje delo, da nc bo imelo isto samo poučen, ampak tudi blažilno zabaven namen. Impo-zantno zborovanje, ki ga jc priredila zveza lansko leto v Mariboru, jc imelo nalogo, raz-motrivati tudi v tem vprašanju. Referent vč. dr. Korošec jc podal jasna navodila ter zbral glavne prireditve, ki naj jili prireja zveza svojim članom v razvedrilno zabavo. Sklepov tozadevne resolucije, ki je bila z navdušenjem
sprejeta, sc je oprijela Zveza z vso vnemo in nekatere točke te resolucije že začela. Ker je Zveza ognjišče, krog katerega se zbirajo skoro vsa naša nepolitična društva z ogromnim številom članov iu članic, se mi zdi, da današnje zborovanje lahko z mirno vestjo prepusti Zvezi, da tudi v naprej skrbi za primerilo zabavo in razvedrilo našemu ljudstvu, potom naših društev. Damo ji lahko samo še nekaj navodil. Povdarjamo pa samo eno. da ni in ne bodi naš glavni namen zabava, temveč izobrazba. Izobraženo ljudstvo pa sc zabava pošteno, dostojno in tudi zabava mu služi v razvedrilo duha in srca.
Ker so zabavne prireditve zelo odvisne od letnega časa, sem razdelil svoje poročilo tako, da govorim: I. O zabavah pozimi iu II. o zabavah poleti iu III. o telovadbi.
I.	Izmed najbolj priljubljenih prireditev in tudi izmed najbolj blažilnih iu izobražujo-čili so gotovo gledališke predstave, katere naša društva s toliko vnemo prirejajo svojim članom. Z »Zbirko ljudskih iger«, katero izdaja Zveza, ie prirediteljem teh gledaliških predstav dobro služeno in le želeti je, da Zveza nadaljuje z izdajanjem te zbirke. Naši pisatelji pa naj Zvezo pri tem delu s tem podpirajo, da napišejo ali preskrbe, dobre prevode našemu ljudstvu iu društvenim odrom primernih iger. Eno pa je pri teh prireditvah posebno važno in na kar naj sc posebno pazi, namreč to, da dosegajo ti igrokazi res neko višjo umetniško stopnjo. V izobrazbo igralcev je osnovala Zveza »Dramatično šolo« v Ljubljani. S tem je storila Zveza korak naprej, ker je pričakovati, da ne bodo gojenci te šole kazali svojega znanja samo v Ljubljani, temveč "poleteli tudi po deželi iu priredili v tem ali onem društvu dramatičen večer.
Gledališkim prireditvam naj se priklopijo umetniška predavanja, zabavni večeri z dc-klamacijami in slične prireditve, katerih namen jc, nuditi slušateljstvu umetniški užitek.
Posebno važnost naj polagajo naša društva na gojitev petja. Ce lc možno, naj ima vsako društvo svoj pevski zbor. Petje razvedri dulia, povzdigne srce, vpliva blagodejno iu plemeniti srca. Slovenska krščansko-socialna zveza naj skrbi, da sc njen pevski zbor pomnoži. Pevski zbori ne zabavajo samo, temveč oživljajo tudi društveno življenje. Lepo ubran zbor prinaša vedno sveže življenje med društvenike in povzdiga vsako društveno prireditev. Veliko važnost naj sc polaga zlasti na gojitev narodne pesni.
Sorodna s petjem je godba. 1'udi te vrste zabava naj se po možnosti goji v naših društvih. Za naše društvene razmere najbolj prikladna godba jc taniburanje.
II.	V poletnih dneh, ko sc praznijo društveni domovi in si iščejo zabave v prosti naravi; naj se vpeljejo po naših društvih, zlasti tam, kjer tvori večino članov delavstvo, izleti. Nc mislim si pri tem visoke turistike, temveč zadovoljimo se s priprostimi izleti v prosto naravo. Kako blagodejno vplivajo izleti po celotedcnskem napornem delu v tovarnah, delavnicah in pisarnah, o tem more govoriti samo oni, ki goji ta šport iu hrepeni po trudapolncin delu preživeti dan zunaj med zelenjem v svežem gorskem zraku ali v miru na deželi. Važni in gotovo telesno iu duševno krepčujoče vplivajoči so izleti zlasti za delavstvo, za naše ženstvo in mladino. Zeli se nam krepkih, zdravih obrazov, želi se nam značajev trdnih kot skala, in src mirnih, blagih, kot jc narava v pomladnem jutru. Proč z vsem bolnim, žalostnim, sentimentalno bolcli-nim in zato: ven, v zelenje, v pomlad, kjer šume studenci, kjer je mir in moč iu poezija.
Izleti so združeni s stroški. V pokritje stroškov bi bilo priporočati ustanavljati pri društvih izletne sklade, ki naj bi jih zbirali društveniki z malimi tedenskimi prispevki.
Poletni čas je primeren tudi za druge športe, n. pr. veslanje, plavanje, streljanje, predvsem pa za
III.	Telovadbo, o kateri obširno govoriti na tem mestu bi mc zapeljalo predaleč. Povdarjam samo to, da jc telovadba potrebna vsakomur, ki se hoče ohraniti pri za sedanji čas tako potrebni fizični in duševni čilosti. Potreba po telovadbi narašča tudi med našim ljudstvom, zlasti med našo mladino. Ne mislimo si bogato urejenih telovadnic z dragim modernim telovadnim orodjem, to ni za naše razmere. Proste vaje, korakanje iu drugo sc izvaja lahko na prostem, toda izvaja nai sc! Lepo sc jc umisliti v čas, ko nc bode naš vrli fant prihajal med nas samo krepko organiziran. temveč tudi vrlo discipliniran, kot vojak v naši ljudski armadi naj bo naš fant; kot pogumen in srečen v življenju, pri svojem delu, v društvu in vse povsodi. Zdrav telesno, plemenit duševno, trden kot hrast v gori, tak naj bo naš mladenič. V dosego tega pa pripomore mnogo vaja telesa na tclova-dišču, združena z vajo duha iu srca v društvu.
Krajevnim razmeram iu matcrijclnim razmeram društvenikov primerno naj sc gojc tudi drugi športi, katerih nekatere sem omenil zgoraj.
(iospod dr. Korošec jc dejal na lanskem mariborskem zborovanju, ko jc poročal o društvenih zabavah: Splošno in glavno pra-\ ilo za zabave po naših društvih pa mora biti, da ona niso namen društvenega delovanja, ampak lc eno izmed sredstev, katero naj naša društva priljubi udom in neudom. Naše delo jc resno in vzvišeno, naša naloga jc, zanesti pravo krščansko omiko in izobrazbo med najsi rje sloje našega slovenskega ljudstva. V tem delu naj nas zabave podpirajo, nc pa ovirajo.
S tem končam in pristavljam samo: Clo-\ ek jc potreben zabave, predvsem jc potreben zabave delavec. Dajmo mu jo, toda v taki obliki, da mu ne bode tista ne v materi-
jelno ne v duševno škodo, temveč v obestrau-sko dobro. Dajmo našemu ljudstvu plemenite, telo in dušo krepčujoče zabave zlasti zato, da mu priljubimo društvo in mu damo z zabavnimi prireditvami nadomestilo za gostilne, kjer propada naše ljudstvo, naša mladina pod trinoštvom alkohola fizično in moralno._
Štajerske novice.
š Duhovske izpremembe v lavantinski škofiji. Nastavljeni so kot kaplani vlč gg.: dr. Fran Lukman v Slovenji Bistrici; Leopold K o 1 e nc v Podsredi; Blaž D v o r š a k na Muti; dr. Makso V rabe r v Vidmu. — Prestavljeni so: dr. Ivan J a 11 č i č iz Kozjega v Žalec; Alfonz Požar iz Slov. Bistrice v Vojnik; Ivan Hribar iz Vojnika v Rečico; Maks Avšič iz Vidma na Ponikvo; Matija Eferl iz Ponikve k Sv. Marjeti niže Ptuja; Franc L o v r e n k o od Sv. Marjete v Žetale; Alojz Gričnik iz Žetal v Crešnjico; Ivan L a h z Mute v Kozje.
š Občinske volitve v Šoštanju še vedno niso končane. Razveljavljen je bil v prvem razredu glas župnika Govediča. Nove volitve za prvi razred se bodo vršile prihodnji petek, dne 7. septembra. Nemštvo bo reševal z denarjem ljubljanskega knjigotržca Bamberga sodni adjunkt T s c h e c h I
š Občinske volitve v Crešnjicah so vendar le potrjene. Lani 15. maja so se vršile tretjič, in zmagali so Slovenci; tudi že prve dvakrat smo zmagali mi, a vlada je po stari navadi hotela nemškutariji pomagati in jih je dvakrat ovrgla. Tretjič to ni več šlo! Creš-njice so naše, proč je Kresnik s svojo liberalno nemškutarijo! Adijo Štajercijanci! Živele slovenske Crešnjice!
š I z. kozjanskega okraja. Shramba gasilnega društva v Kozjem je zgubila nemški napis, ki so ga nadomestili s slovensko-nemškim. Naj bi izginila še nemška komanda pri društvu! — V Veračah je že peto dobo voljen županom veleposestnik, g. Jakob Bo v h a. Vrli slovenski mož je doslej že 12 let v Veračah županoval. Še mnogo let! — Na Dob-jem pri Planini je tamošnji požrtvovalni g. župnik Vurkeljc izposloval novo kaplanijo. Iz svojega je v ta namen prispeval 1600 K. In zaradi tega znatnega prispevka obrekujejo g. župnika, da je ljudi »farbal«. »Narod« in ptujski »Štajerc« sta si pač bratca!
š Mesto Ptuj ima po lastni izpovedbi Nemcev v zloglasni »Marburgerci« nad 1,300.000 K dolga, katerega je večinoma napravil sedanji župan Omig . Pa Ptujčani so svojemu skrbnemu očetu hvaležni za ta dolg, in če se kje upa kdo na to opozarjati in ugovarjati proti pomnožitvi zadolženja, pa si Ornig kar hitro da po »svojih ljudeh« izreči zaupnico v mestnem svetu. Potem pa lahko — Drava zopet mirno naprej teče, saj proti paši se ne sme nihče ganiti! Ubogi ptujski Nemci!
š Iz ptujskega okraja. Odkar sedi župan Ornig z drugimi meščani brez vsakega kmeta v okrajnem šolskem svetu za slovenske šole, širi se agitacija, da se naj upelje nemški poučni jezik namesto maternega slovenskega jezika v vse ljudske ali narodne šole. Navadno lazi plačan agent po vaseh in nabira podpise. K zavednim starišem si nc upa. Obiskuje le nezavedne, najrajše šnopsarje in pijance, katerim šola ni nič mar! Nikomur pq se ne pove in ne razloži, zakaj se podpisi pobirajo in komu na ljubo. Agenti pa se poslužujejo nasproti strankam dostikrat naravnost laži! Podpisi se tudi pridno ponarejajo, da se papir izpolni! Tem brezvestnim agentom bo treba na prste stopiti; kjer je prilika, naj se kazensko preganjajo! Tudi nekateri občinski predstojniki podpirajo nemčurske nakane. Imena teh bomo objavili, ko je zbran ves materija!! Slovenski možje! Ne bodite izdajalci! Ne kopljite sami sebi in vašim otrokom groba, v katerega vas hoče tujec in odpadnik zvrniti! Naš jezik v šole in v vse urade; s tujci in narodnimi nasprotniki proč! Na njih mesto pa same naše sinove! Za to se potegujmo! Slovenske časnike pa prosimo, da posvetijo tej važni stvari vso pozornost! To je zadeva celega naroda!
š Velik požar — še večji strah. Na Ptujski Gori je 27. t. m. izbruhnil požar, ki je vpepelil tri domačije. Po mestu Ptuju se je zaradi obilnega dima in velikih plamenov na-krat razširila vznemirjajoča govorica, najprej, da gori 16 predmetov, potem pa da je ves trg Ptujska Gora v ognju. Razburjenje je bilo splošno. Pomirili so se še le ljudje, ko so se vrnili ptujski gasilci, in meščanom pravi položaj pojasnili. — Škoda je znatna, a vendar pokrita z zavarovalnino.
š Iz Drave potegnili so minoli teden v bližini Vuzenice okoli 25 let starega moškega. Vsa poizvedovanja o načinu smrti, če je samomor, nesreča ali umor, so doslej brezvspe-šna, ker se ne more dognati, kdo je utopljenec.
š Nezgode. Crevljarskemu vajencu Alojziju Breznik v Mariboru se je razletela vsled neprevidnega ravnanja špiritova svetilka. Dobil je nevarne opekline. — Pri popravljanju neke hiše na mariborskem Glavnem trgu je neki delavec spustil s strehe velik kij (bet). Zadel je zidarskega pomočnika Franca Deutschmann tako nesrečno, da mu je bilo zmečkano stopalo leve noge.
5 Iz poštne službe. Mesto poštne ekspedi-jentinje v Sv. Margareti pri Možgancih je dobila gospodična Karolina F a r č 11 i k.
š Izžrebani mariborski porotniki za prihodnje zasedanje dne 17. septembra so: glavni: Jurij Menhard, mizar, Karol Pirli, ključavničar, Ivan Rojko, gostilničar, Alojzij Ricgler, ključavničar. Karol Tratnik, pasar, J. Tručel, pasar, Josip \Valzlter, Jos. VVasiak, oba posestnika, — vsi iz Maribora, Karol Kirbisch, usnjar od Sv. Trojice, Jos. Eilec posestnik iz Gornje Ročice, Al. Stancer, ve leposestnik v Gornjem Jakobovem dolu, Jak. Purgay, posestnik v Počehovem, Ivan Gor
nik, posetnik v Jelenčah, P. Trofenik, posestnik v Studenicah, Ant. Pezdiček, posestnik v Pobrežu, Karol Wutt. prokurist v Slov. Bistrici, Jos. pl. Frauendorf, posestnik v Kovači vasi, dr. Fr. Jurtela, odvetnik, Matija Ornik, strojni mojster, Alojz Saria, agent, vsi iz Ptuja, posestniki Maks Ulm iz Zavrča, Anton Goljal iz Cirkovc, Franc Sever iz Ljutomera, Mih. Harttnan od sv. Ožbolta, Frid. Leitgeb na Muti, Fr. Kasper od sv. Primoža na Pohorju, Anton Podlesnik iz Ribnice, Jakob Vardnik od Št. Janža, dr. Iv. Omulec, odvetnik v Ormožu, Ant. Pentscher, grašč. oskrbnik v Soseski, Maks Robič, trg. v Središču, Tom. Scnjor, stotnik v p. na Seneškem vrhu, Alto Huber, fotograf in Maks Honigmann, trgovec oba v Ljutomeru, Rud. Horvat, gostilničar v Kapelah. — Nadomestni: Ivan Abt, trgovec z lesom in premogom, L. Auer, branjevec, dr. Fr. Firbas, notar, Igu. Halborth, tovarnar usnja, Fr. Havliček, hišni posestnik. Al. Heu, trgovec s kolesi, Karol Križek, hiš. posestnik, J. Lendler, gostilničar in Jak. Lip-nik, hiš. posestnik, v si v Mariboru.
š Požar na Kogu. Dne 28. t. 111. je pogorela na Kogu (okraj Ormož) viničarija, ki je last narodnega trgovca iz Ljutomera,, gosp. Seršena. Pri gašenju sta dva viničarja dobiia toliko opeklin, da so ju morali prenesti v ormoško bolnišnico.
š Razširjenje pošte. Od 1. septembra naprej bo s pošte v Hočali pri Mariboru raznašal poštni sel po šestkrat na teden v Razvinjo, po trikrat pa v Pivolo, Gornje Hoče, Reko, Pohorsko, Sv. Nikolaj, Dobrovce, Rogozo, Bohovo iu Skoke. Nabiralniki se bodo postavili v Razvinji, Pivoli, Gornjih Hočah, Pohorskem, Bohovi, Rogozi, Sv. Nikolaju iu Skokih.
š Ponarejeni 20krouski bankovci krožijo po Celju. Ponarejeni sicer niso dobro, a vendar tako, da se jih s pravimi lahko zamenja, če se dobro ne pazi. Spozna se jih po sledečem: Osnovna barva je nekoliko temnejša kakor pri pravih bankovcih, ženski glavi sta na obeh straneh slabo izdelani in pretemno šrafirani, tako da sta podobni cigankam ali zamorkam; barva je mesto lepo rdeče taka kakor žgane opeke. Slabo izdelani so tudi an-gelji in pa številke serij zlasti na ogrski strani.
š Žepni tatovi na železnici. Te dni je bila nekemu potniku v Zidanem mostu ukradena zlata ura z verižico v vrednosti 750 K. Uradnemu zasledovanju se je posrečilo zasačiti enega od sostorilcev, dočim jo je drugi srečno popihal ter uro odnesel. — Prijeti pravi, da se piše Konštatin Bnrgarski, doma iz Temešvara. Ubeglega tovariša noče izdati in pravi, da ga ne pozna.
Izpred sodliča.
Izpred porotnega sodišča.
Drzna tatavina. Bošnjaka brata Tasovac Dušan in Jefto sta bila obsojena včeraj v šestletno poostreno ječo. Izgnana bosta po prestani kazni tudi iz vseh dežela zastopanih v avstrijskem državnem zboru kot inozemca. Razprava jc bila velezanimiva. Dušan Tasovac pa tudi njegov brat sta bila že nebrojno-krat kaznovana zaradi raznih konfliktov z zakonitimi določili. Trdila sta, da nista okradla Ravalica. Zlasti Dušan se je zagovarjal liki ričjjbistroumnejši odvetnik zagovornik. Jefto je bil bolj malobeseden, dasi jc tudi opetovano nastopil med obravnavo. Dušanova žena je pod prisego izpovedala, da je dala možu 200 ivron, predno je odpotoval. Državni pravdnik jo je obdolžil krivega pričevanja, a opustil zasledovanje, češ, da stoji pod vplivom svojega rabiatnega moža. Zagovornik je govoril komaj tri minute. Zena Dušanova je pričala z malim detetom v naročju. Dušan je prosil, naj bi smel k »deci«, a predsednik tega ui dopustil. Dušan je strašno želel »cigarete«, oblju-boval je, da da zanjo petak. Seveda je ni dobil. Dušan je jako inteligenten. Govori francosko, italijansko, srbohrvaško iu nekaj nemščine. Izdajal se je za rezervnega častnika in da hoče kupiti v Reki hotel. Ko je vprašal predsednik Dušana, če dovoli, da se da Ravalici ukradeni denar nazaj, je izjavil da ne: češ, denar je moja lastnina. Sodišče je pa sklenilo, da dobi Ravalica denar nazaj, ko postane obsodba pravotnočna. S to razpravo je končano sedanje porotno zasedanje.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Na zatožni klopi sedita Janez D r o b n i č, 34 let star, rojen v Malih Laščah, občine Turjak, ki je služil za hlapca na Rogu (Horn). Skr beti ima za tri otroke in ženo. Drugi je Jožef Grebene, 45 let star, rojen v Št. Rupertu, tudi hlapec v Rogu. Dne 25. julija bila je ve selica v Moos\vaIdu pri Konigu. Tam se je pilo in plesalo. Napadla sta v hudobnem namenu Franca Glažarja, sodarja v Kočevju, na cesti pred hišo. Eden ga je sunil z nožem tako nesrečno, da je Glažar samo še zavpil: »O, Jezus, Marija!« S temi besedami se je zgrudil mrtev na tla. Prerezani sta mu bili žili odvodnica in dovodnica. Janez Drobnič odločno odklanja vsako krivdo. O dogovorjemen napadu, kakor ga obtožnica navaja, ne more biti go vora. Odločno taji, da bi bil kedaj rekel: »Poj diva črne hudiče — rudarje pognat.« Janez Drobnič služi pri Konigu, kjer so že zjutraj pili. Zvečer je slišal klicati: »Lojz! Lojz!« S temi besedami je bil poklican J. Stile. Konig je dobil Grebenca in še nekega človeka. Grebene se je oborožil z »dritelcem«, katerega 11111 je pa on vzel; če ga 11111 je nazaj dal, ne ve. Gla žar je moral biti prej poškodovan,, preden sva midva prišla na cesto. Pripozna, da je rekel: »Uboga moja žena, zdaj me ne bodeš več vi dela.« Nasproti soobtoženemu Grebencti, kateri je tudi dobil lahko telesno poškodbo v hrbet z nožem, se je pa izrazil: »Ti si eno do bil, jaz sem pa eno »fest« dal. Ni bil trezen,
ne popolno pijan. Jožef Grebene izpove, da se je zjutraj pilo, da ga jc Drobnič nagovarjal z besedami: »Dajmo jih, te hudiče!« Hud jc bil Drobnič na premogokope, ker je sodil, da 11111 ti njegovo ženo zapeljujejo. On namreč Glažarja ni ubodel, misli celo, da ga je Drobnič sunil, potem pa še Franc Glažarja. Rekel je Drobuiču: Jaz sem eno »fest« dobil, nakar pa 11111 je ta odgovoril: »jaz sem pa eno »fest« dal.« Pove tudi, da je Drobnič, peljan po žan-darjih mimo mrliča, rekel: »Oh, uboga moja žena, ubogi moji otročiči, nikdar več me nc boste videli!« Priča Janez Kiinig, krčmar v Moosvaldu, prišel je nekoliko pijan v sodnijo. Imel je cel govor pripravljen, a moral odgovarjati samo na vprašanja sodnikova. Ta priča potrdi, da sta obtoženca, kakor tudi več drugih pila. Poznal vseh svojih gostov ni. Drobnič in Grebene sta pila pri eni mizi. Matija Rački je mašinist v Kočevju. Ta je bil tudi na veselici v Moos\valdti. Tožena sta prišla po njivah. Glažar je govoril z neko gospo. Od Ko-niga sta z Glažarjem šla domov. O11 je šel 5 korakov naprej. Kar naenkrat začuje besede: »Jezus, Marija!« se opoteče in zgrudi na tla. Vse zaslišane priče Ie obtežilno govore proti obtožencema. Sodni dvor je dal gospodom porotnikom dve glavni vprašanji, ki so jih gospodje porotniki enoglasno potrdili. Janez Drobnič in Jožef Grebene se radi hudodelstva uboja po dogovoru obsodita vsak na 4 mesece težke ječe z enim postom vsaki tretji mesec.
Ponarejalci denarja pred novomeškimi porotniki. Štojs Anton, pekovski pomočnik, Med-vešček Anton, očim prvega in Ana Medvešček, soproga njegova, so toženi: prvi ponarejeva-nja kovanih goldinarskih tolarjev, druga dva pa kot sokrivca njegova. Štojs Anton ima za sabo burno preteklost. Od prve žene se je ločil, pa v Trstu se drugič poročil. Spodil pa je tudi to ženo, ko jc po štirih mesecih v prepiru nanjo streljal iu bil eno leto zaprt. Štojs je toženi, da je koncem meseca aprila in začetkom maja vlival goldinarski denar. Čuti se nekri-vega. V mladih letih zapustil je že očimov dom in se v Gorici izučil pekovske obrti. Od vojakov prišedši se je oženil ter priženil malo trgovino. Do prve žene pa po svojem lastnem izreku ni imel nikdar prave ljubezni. Razprodal je trgovino, podal se po svetu dela iskat. Bil jc celo v Rimu. Šel je nazaj v Gorico in od tam v Trst. l ani se seznanil z drugo ženo, in se ž njo poročil. Kakor zgoraj povedano ni 11111 bila po godu tudi druga žena — imela je svoje »prijatelje«. Zato se je vjezil in streljal na-njo. Dobil je eno leto kazni. Leta 1905 avg. meseca je prišel Štojs iz ječe. Nastanil se jc v Nabrežini. Tu je ure popravljal, dasi se ni nikjer tega obrta učil, jc vendar po njegovi izjavi zaslužil na dan po 10 kron. Pustil pa je to delo in ostal dolžan gospodarju 15 gld. Pustil je kovčeg, kjer so se nahajale ure in druge priprave za to in angleška cink kovina.. Podal se je od tod v Trst, delal kot težak, a zato ni bil, kakor tudi za delo v pilarni ne. Zadnje dni aprila podal se je na Studenec. A, kako? Peljal se je do Št. Petra. Od tod je šel peš na Cirk-nico-Kočevje-Rudolfovo. Iz Rudoifovega jo je hitro popihal, ker se jc bal. Podal sc je proti Št. Jerneju in od tod v Muharovc. Kupil si je pri Metelkotu kruha s ponarejenim denarjem, a ker ga niso hoteli vzeti, plačal z nikelnastini denarjem. Šel je dalje sreče iskat čez Rako na Studenec. Oglasil se je pri bratrancu. Imel je s sabo knjižico »Vsevedež«. Tam je popisano, kako se nareja.io pravemu denarju podobne kovine. Vedno pa je nosil še sabo neko pilo. Za spomin je dal sorodnikoma Medve-ščekoma vsacemu po en »tolar« z letnico 1872. Šel je na semenj na Krško z bratrancem Boni-fergarjem. Šla pa sta samo kakih deset minut skupaj. V liosti je Štojs krenil na drugo pot in prišel v Krško, ko se je bratranec že vračal iz semnja. Po potu je delal »kšefte«. Prišedši v Krško si je v Jermanovi gostilni kupil kruha in plačal s ponarejenim goldinarjem. Slučajno jc bil policaj tam, ta ga je aretiral in dohitela ga je usoda. 4. maja proti večeru pa so se dobili v Krškem s ponarejenimi goldinarji. Po raznih krčmah in trgovinah so jih našli osem. Vsi so imeli letnico 1872. Kovni urad na Dunaju tudi potrdi, da so vsi goldinarji iz enega in istega modela. Jožef Medvešček pripoveduje, da je k njemu prišel Štojs 2. maja in dal za četrt litra slivovke. Videl pa je pilo pri njem in 11111 rekel: »Kaj imaš pa to; pa ne, da bi naredil kakor Luccheni.« A ta 11111 je odgovoril: »To imam za posebne reči.« Pogledal ni, kakšen goldinar 11111 je Štojs dal. Pove pa, da ga je prosil za iglico, da bo »Franc Jožefu« glavo porihtal. Vprašan, zakaj se ne vozi in hodi rajši peš, odgovori: »Če se vozim, moram plačati, po poti pa se še denar naredi.« Obtoženec pravi, da bi bil v nedeljo sam ponarejeni goldinar orožnikom oddal. Tudi Ana Medvešček se enako izgovarja. Tej je baje rekel Štojs: »Ta goldinar bo lahko šel med svet.« Vedela je, da je goldinar ponarejen, a ga je mislila tudi v nedeljo oddati. Vse priče izpovedo, kakor je v za-tožnici povedano. Stoje Anton je obsojen na dve leti težke ječe, poostrene vsake tri mesece s trdim ležiščem in postom. Nasprotno pa sta oproščena mlinar Jožef Medvešček in njegova soproga Ana.
Dnevne nouice.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Gospod Henrik Bukowitz, kapelan v Mokronogu je imenovan za žup nega upravitelja te župnije. — Premeščeni so naslednji gospodje kapelani: Frančišek Ferjančič od Sv. Jakoba v Ljubljani kot podvodja in ekonom v duhovsko semenišče dr. Irančišek Grivec iz Doba kot naučni prefekt v duhovsko semenišče; hrančišek
Kimovec iz Predoselj kot prefekt v kn,-šk. Alojzijevišče; Josip Logar iz Kočevja kot prefekt v kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano; Leopold Kolbe-zen iz Cerkelj pri Kranju v Št. Jernej; Matej Kos z Dobrove pri Ljubijani kot župni upravitelj v Leskovico; Janez Erjavec iz Šmartnega pri Litiji na Ddbrovo; Frančišek Vidmar iz Boštanja v Krško; Jernej Kovič iz Starega trga pri Ložu v Št. Vid pri Zatičini; Evgen Legat od Sv. Križa pri Litiji v Škofjo Loko. - Nameščeni so gospodje: Cand. prof. Anton K o ri tn i k kot prefekt v kn.-šk. Alojzijevišču ; dr. Alojzij Merhar kot kapelan v Dobu; dalje seme-niški duhovniki: Anton Breznik kot kapelan v Postojni; Anton G o I e v Šmartnem pri Litiji; Frančišek Jere kot prefekt v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava; Matej Ježek kot kapelan v Mokronogu; Janez Noč v So-dražici; Anton Vadnal v Višnji gori; kot kapelani so nameščeni novomašniki: Anton Demšar v Kočevju; Valentin Jerše v Ško-cijanu pri Dobravi; Vincencij Kavčič v Križevem pri Kostanjevici; Franč. K e r h n e v Toplicah; Janez Klavžar v Starem trgu pri Ložu; Janez Kmet v Boštanju; Janez Langerholz v Cerkljah pri Kranju; Matija Noč pri Sv. Trojici na Dolenjskem; Anton Papež pri Sv. Križu pri Litiji; Janez Pogačar v Žužemberku; Janez Sedej na Vrhniki. — Kot prefekta v kn.-šk. zavodu sv. Stanislava sta nameščena subdiakon Ivan Kogovšek in diakon Ivan Gogala.
+ Preč. g. Ivan Murovec, župnik-dekan v Cerknem, je imenovan za župnika-dekana v Črničah.
+ Jugoslovanski dnevi v Sofiji. Iz Sofije se nam poroča: Istotako kakor med književniki in časnikarji vlada slabo razpoloženje tudi med došlimi dijaki. Bolgarska visokošolska omladina je sklicala, kakor je znano, v Sofiji konferenco grških, romunskih in vseh jugoslovanskih vseučiliščnikov. Grki so povabilo torej odklonili, ker ne marajo imeti z Bolgari, z največjimi svojim sovražniki, nobenega posla. Romuni so poset obljubili, a so ga zadnji hip odpovedali. Srbi in Hrvatje so prišli v velikem številu. Slovencev je bilo 5. Za temi jc bilo najmanj Bolgarov, dasi so ti sklicali konferenco. Že na prvem sestanku je bilo opaziti veliko nezadovoljnost zlasti med Hrvati. Bolgari niso posvečali gostom nikake pazljivosti in nekateri so sc celo izražali, da pravzaprav Slovencem in Hrvatom nc bi bilo treba prihajat, ker mora ta konferenca razpravljati balkanska vprašanja, a Hrvatje iu Slovenci ne pripadajo Balkanu. To izzivanje je globoko užalilo Slovence in Hrvate. Sklenili so takoj demonstrativno zapustiti konferenco. In tako so storili v ponedeljek predpoldne. Podpredsednik kongresa Slovenec Lipold je pred početkom konference izjavil, da se Slovenci ne morejo vdeležiti političnih razpravljanj, ker so oni narod brez prave politične svobode in so jim torej vezane roke. V istem smislu so govorili Hrvatje, in nato so najprej zapustili dvorano Slovenci in za njimi Hrvatje s predsednikom Bazolom na čelu. S tem početjem so bili vsi Slovenci in Hrvatje zadovoljni. Izjemo je delal edini Hrvat Lav Vod-varška. Srbi so skušali miriti, ampak brez vspeha. Hrvatje so odpovedali naposled tudi koncert, ki bi se moral te dni vršiti. Hrvaški vseučiliščniki so pretrgali vsako občevanje z Bolgari in so se že vrnili preko Belgrada nazaj v Zagreb. Isto so storili tudi Slovenci. Torej je bil končan jugoslovanski dijaški kongres še predno sc je pričel vršiti. Jugoslovanski dnevi v Sofiji so brez koristi, a jugoslovanska ideja z njimi zelo trpi. — Dne 28. avgusta dopoldne so otvorili II. jugoslovansko razstavo. Slovenski oddelek je med vsemi najboljši. Umetniški okus je najbolj razvit pri najmanjšem narodu — pri Slovencih. Hrvatje imajo krasna kiparska dela od Frangeša in Valdeca. Srbski oddelek je slab, a še slabši bolgarski. Splošno pa ostane razstava za one, ki imajo smisel za umetnost, brez posebnega utiša.
+ Med g. Iv. Cankarjem in g. Fran Go-vekarjem se je zadnji čas razvila v listih jako zanimiva polemika. Nas pri stvari zanima le Cankerjevo očitanje, da je Govekar pisal za »Slovenca« anonimne članke proti svojim kolegom v odboru »Dramatičnega društva.« Na to očitanje izjavljamo, da ima »Slovenec« svojega gledališkega poročevalca, ki je jako dobro o vsem informiran in ne potrebuje radi tega g. Govekarja, ki je bil ravno radi gledaliških razmer v »Slovencu« opetovano že ostro napaden. Da ustrežemo radovednosti priobčuenio še naslednjo izjavo, ki smo jo te dni dobili: Članke, katere g. Ivan Cankar
v nekem listu pripisuje g. Govekarju, sem pisal jaz, ki razmere kot bivši član gledališča dobro poznam. — Fran Kristan, 1. r.
— Shod v Št. Petru. Iz Št. Petra na Krasu se piše: Pondeljkov »Slovenec« je poročal, da je bilo na liberalno-socialističnem shodu navzočih 150 kmetov iz Št. Petra. Resnici na ljubo konstatiramo, da je bilo vseh navzočih toliko. Bili so to železničarji, ki so iz raznih krajev vsled silne agitacije prihiteli sem. Kmetov iz Št. Petra je bilo samo 15, torej manj, nego nas je bilo na katoliškem shodu v Ljubljani. Tu je bilo nas nad 20. A še izmed teh 15 niso vsi pristaši falirane liberalne stranke, nekaj jih je prišlo iz gole radovednosti. Pri nas ni za liberalizem nobenega prostora!
—En slučaj z južne železnice. Včeraj je »Slovenec« omenil, da so sc nekateri železniški sprevodniki na južni železnici obnašali napram udeležencem slovenskega katoliškega shoda jako surovo. Drastičen slučaj smo doživeli mi, štajerski in kranjski popotniki, ki smo se vozili v nedeljo z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 9:35 dopoldne. Sprevodnik je kričal na popotnike na postajah, kot bi bili Črede živine — seveda samo v nemščini, katere ni nikdo razumel, vihtel s pestmi proti ljudem in zmerjal. Ker ljudje niso razumeli nemščine, ga seveda niso mogli ubogati in tako je bil sam kriv, ako ni šlo vse naglo in v redu. Naše ljudi je gonil kot živino v prenapolnjene vozove, prazne kupeje pa prepuščal posameznim fra-karjem in mestnim cipam. Kdor plača vožnji listek, ima tudi pravico zahtevati, da se ž njim uljudno ravna in ako sprevodnik vsled svoje surovosti in nemškega fanatizma povzroči nered, ne maramo mi, plačujoče občinstvo, radi tega prenašati njegovih izbruhov. Zeleznično načelništvo naj torej dotičnega sprevodnika poišče in proti njemu postopa, kot tako člo-veče zasluži.
Še nekaj. Kako čudno so postopali že-leznični organi z našim ljudstvom povodom katoliškega shoda, kaže tudi tale slučaj. Ko smo se Dolenjci vračali zvečer nazaj, stopiti je hotel na dolenjskem kolodvoru neki mož v vlak, ki je tudi hotel iti z vlakom na Dolenjsko. Sprevodnik mu je pokazal — živinjski voz. Mož pa na to zakliče: »O. saj jaz nisem bil na shodu«. — In sprevodnik mu odpre kupe III. razreda, kakor da bi se bili drugi zastonj vozili! Potrebno je, da naši poslanci v primernem času vladi pojasnijo, da je denar slovenskega kmeta ravno toliko vreden, kakor kakega drugega!
— Iz Metlike sc nam piše: Kot pripravo za občni zbor posojilnice so poslali metliški liberalci v »Narod« dopis, ki je polen sirovosti in laži. Zato moramo nanj odgovoriti. Dopisnik hoče osramotiti gospoda kaplana Straj-harja, a mi Mctličani moramo mu dati čast, da je vneto in nesebično deloval za ljudsko korist in da se mu v tem ožini njegovi sramotivci niti primerjati ne dajo. Kar ie deloval v društvih, za to zasluži zahvalo vseh Metličanov. Pri naši posojilnici je nastal razpor samo zaradi Vukšiniča, ki je prestopil k liberalcem in hoče na vsaK način imeti popolnoma v oblasti posojilnico ter biti njen predsednik, dasi ga člani nečejo. Cc ni bil sposoben pri g. Zigoncu, kako pa naj vodi tak denarni zavod, v katerem je toliko tisočev ljudskega premoženja! Da ostane predsednik posojilnice, se je zatekel k liberalcem, in najbrže pozabil, kako so ga ravno ti v Vinomeru napadli in vrgli iz svoje srede, da je bežal čez njive, pečine in travnike, in kake priimke so mu takrat dajali. Zdaj hočejo pa neki ljudje od posojilnice dobro živeti in si deliti iz kmečkih žuljev visoke plače in nagrade. To je, kmetje, zakaj se tako trudijo, dobiti posojilnico v svojo pest. Ti plačaj, oni naj se pa od tega dobro živijo! Kako naj vodi posojilnico mož, ki ne zna svojega imena podpisati! Saj ste videl?, kako je bilo na prvih dveh zborih. Odločno moramo zavrniti napade na vrlega ro-salniškega župana Matjajšiča, ki je daleč na-okolu znan kot pošten človek. Ce mu je trtna uš škodila, ni njegova krivda, pa si bo s svojo pametjo in pridnostjo že pomagal. S svojim delom si bo opomogel tako, da sc bo lahko meril s tistimi »uglednimi« liberalci, ki jih »Narod« tako hvali, od katerih se je eden ravno zaradi »uglednosti« že potikal okoli okrožnega sodišča v Novem mestu, drugi pa, ki mu je oče zapustil lepo posestvo, je tako »ugledno« gospodaril da se bliža žalostnemu propadu. Ali hočete voliti Vukšiniča zato, da bi delala posojilnica reklamo za njegovo gostilno? Vukšinič jc dal liberalcem deleže posojilnice, in zato ga hvalijo po »Narodu«, a vrgli bodo nazadnje tudi njega vun, in veste-li, kaj bo konec vsega tega? Začelo se bo zopet neznosno oderuštvo. Skozi leta in leta je oderuštvo ležalo nad ubogim belokranjskim narodom kakor težak jarem. Brezvestne pijavke so sesale ljudsko kri in nebroj poštenih kmetov spravile na beraško palico. Posojilnica jc začela boj proti tem roparjem ljudskega imetja, ki so jo smrtno sovražili in hoteli uničiti. Možje, ki so vam ustanovili to posojilnico, so delali nesebično iz ljubezni do ubogega, goljufanega in izsesanega ljudstva. In vse to naj se zopet razderc s tem. da liberalci dobe posojilnico v roke! Kdo bo dal tak ljudski zavod, ki bodi dobrodelna ustanova, v roke sebičnim ljudem, ki gledajo le na svoj dobiček? Kmetje, ako hočete zopet plačevati po 8 odstotkov obresti, potem le volite liberalce! Ako pa imate zavest, da je posojilnica ljudski dobrodelen zavod, potem pokažite vsem liberalcem vrata. Vaše geslo bodi: Proč z liberalci, ki hočejo višje obresti! Obrestna mera se mora znižati, zato krščanske inože v odbor! Proč z vsemi, ki hočejo dobro živeti od ljudskih krVavIh žuljev! Zato pa volite v nedeljo 2. septembra spoštovanega moža, ki ima srce za ljudstvo in voljo mu pomagati v njegovi revščini — župana Martina Matjašiča!
—	Nesrečna smrt dunajskega Slovenca.
Eiančišck Breznik, sprevodnik južne železnice, stanujoč na Dunaju (XII., Eichenstr. 22), sc je ponesrečil v torek 28. avgusta zvečer ob četrt ua devet na kolodvoru v Dunajskem Novem mestu. Tovorni vlak je bil že gotov, da se odpelje proti Dunaju, Breznik je že nataknil na zadnjem vozu zgornji svetilnici in je pritrjeval še spodnjo svetilko; v tem trenutku pridrdrata odzadaj še dva voza — po pomoti — ki pritisneta s toliko silo na Breznika, da mu železni kavelj popolnoma raztrga čreva. Poleg stoječi tovariš je bil ves oblit s krvjo nesrečnega Breznika. V groznih bolečinah je živel Breznik še pet četrt ure. Prenesli so ga v bolnišnico v Dunajskem Novem mestu, a na poti tja je umrl, in so ga ponesli v mrtvašnico. Danes 30. avgusta so ga prepeljali ua Dunaj in pokopali na pokopališču v Mcidlingu. Pokojni Breznik je bil rojen pri Sv. Marjeti ob Pesnici na Štajerskem. Star je bil 32 let. Živel je v jako srečnem zakonu tri leta in zapušča svoji soprogi poldrugo leto staro hčerko. Bil jc blaga duša, priljubljen pri vseh svojih tovariših, in je natančno izpolnjeval tudi svoje krščanske dolžnosti. Bog mu bodi milostljiv!
—	Skrivališče igralcev v Opatiji. Pred nedavnim časom jc vzbudil samoumor neke v Opatiji se mudeče boljše dame veliko pozornost. Damo so našli ustreljeno na bregu od Opatije dalje proti Voloski. Ustreljena je bila v srce. Po raznih zapiskih, ki so jih pri samomorilki našli, je policija spoznala, da se je dama zato usmrtila, ker je v hazardni igri izgubila vse svoje premoženje. Kje bi sc pa bilo to zgodilo, je bilo početkom težko dognati. A zdaj so odkrili v kleti nekega poslopja silno razkošno urejeno igralno sobo, odkoder so peljali na razne strani tajni izhodi. Da ni prihajal ropot na površje, so bila vsa okna in vrata zadelana s posebno teškimi gardi-nami. Igralcc so zalotili pri igri. Kot vodja banke jc posloval neki Anglež Broon.
—	Umrl je v Gorici gostilničar »Pri zvezdi« g. Vincencij Spacapan.
Gorelo je 29. t. m. popoldne ob 3. uri na Kamenju pri Št. Rupertu. Zgorela jc vsa hiša do tal in skedenj in svinjak. Zavarovan je bil posestnik za 500 gld. Vrla požarna bramba iz Št. Ruperta je omejila ogenj in rešila druga poslopja. Nesreča je prišla od tega ker sc je kamenje razstreljevale čisto v bližini poslopij. Druge večje nesreče ni bilo.
Angleško brodovje na Reki je priredilo s 64 čolni angleške eskadre regato, ki se jc vršila med Opatijo in Reko. Ob pol 4. popoldan dne 30. t. m. je zapustilo angleško brodovje Reko in odplulo proti Malti.
—	Morilka svojega lastnega deteta. Kakor smo svoječasno poročali, so našle žcnjice, ki so žele pšenico, v Vrtojbi na njivi zakopano truplo novorojenčka. Te dni pa so orožniki rpijeli na Grahovem neko Terezijo Šorli, ki je na sumu, da je mati novorojenčka, katerega bi bila sama zadavila.
Mladeniške skupine v kaznilnicah se ustanove. Tudi v Ljubljani .Mariboru, Gorici in Trstu sc ustanove take skupine.
Hitra smrt. Na Javorniku, okraj Kranjskagora, je prišel 50 let stari kočar Eran T u-š a r h kosilu domov. Po kosilu se je hotel uleči na posteljo, a zgrudil sc jc na tla. V par trenotkili jc bil mrtev.
Prostovoljno gaslno društvo Moste pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 2. septembra veliko vrtno veselico v prid gasilnega orodja na vrtu g. Franc Zakotnika, na kar se vsa bližnja bratska društva ter slavno občinstvo opozarja. Pri veselici sodeluie slavna tovarniška godba iz Vevč. Vspored je raznovrsten z drugimi zabavami. Začetek veslice je ob 3. uri popoldan.
—	K smrti majorja Blabolila v Toplicah se poroča,da jc umrl naravne smrti vsled kapi in da so vse druge govorice izmišljotine.
Medvedka z mladiči. Iz Babnega polja se nam poroča: Dne 30. avgusta je šel lovec A. Troha v lov g. Vilharja iz Prczida in na potu srečal medvedko z mladiči. Sam v nevarnosti je streljal in takoj usmrtil medvedko in enega mladiča. Ostali so zbežali. Pred vsem bi bilo pa želeti, da bi v vsakem kraju določili možje, ki bi tako stvar ogledali, da nc bi bilo treba v taki vročini voziti na c. kr. glavarstvo v Logatec, dobrih 10 ur daleč.
—	Kadilnikova veselica bo v nedeljo pri Jesenicah.
—	Konferenca „Sodalitatis Ss Cor-dis Jesu" za ljubljansko dekanijo bode dne 5. septembra t. I. dopoldne ob 10. uri v knezoškofijski palači.
UubllnnsKe nouice.
Imenovanje. Knezoškofijski kancelar g. Viktor S t e s k a je imenovan za konzisto-rijalnega svetnika.
Ij Rusinski romarji v sv. deželo bodo se pripeljali v Ljubljano 7. septembra ob 3. uri 55 min. zjutraj; odhod iz Ljubljane ob 4. uri 5 min. zjutraj. Vračajoč se, bodo prišli v Ljubljano 26. septembra ob 7. uri 44 min. zvečer; odhod ob 8. uri 51 min. zvečer.
Ij Nemška spaka. Danes zjutraj so bili prilepljeni po mestu, po raznih vogalih in stebrih listi s sledečo vsebino: In Samstag September I und II In Gasthaus bei kleblat flo-rianstrase 24 Wird krenzhcn ser Guthe Pe-dienung Beging um 6 ur nahmitag und Bies da fru eintriet fraii. — O srečni Nemci!
Ij II. odborova seja »Glasbene Matice« I. 1906/07 dne 29. avgusta. Navzoči: predsednik prof. Š t r i t o f, odborniki gg.: Hubad, Hudovernik, M i I č i n s k i, d r. R a v n i h a r, Ravnikar, R o z m a n, dr. R u d e ž, Š e-b e n i k, Z a v r š a n, Z o t m a n, dr. Z i r o v-n i k in društveni upravitelj Juh. Zapisnikar tajnik Š e b c n i k. Volil sc jc nov šolski odsek, ki bo za seje pripravljal vse šolske zadeve. V
njem so: Šolski ravnatelj Gerbič, artistični vodja Hubad, šolski nadzornik Zebre in predsednik prof. Š t r i t o f. Delokrog artističnega odseka se je razširil tudi na vse strani, tičoče se koncertov. Zaradi učitelja za čelo je odbor v pogajanju. — Predsednik naznanja: Pismene zahvale so se poslale vsem denarnim zavodom, ki so prispevali za leto 1905/06. na občnem zboru izvoljena revizorja izvolitve nista sprejela, treba bo zato izrednega občnega zbora, druga polovica mestne podpore v znesku 1500 K se izplača že 1. septembra namesto 1. oktobra, dr. Furlan je posredoval, da se je neka kazenska poravnava v znesku 460 kron obrnila v pokritje deficita, okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki je v isti namen darovala 50 kron. — Nujnosti: Glede začetka glasbene šole se ukrene vse potrebno; sprejele so se najnujnejše točke novega poslovnika za šolo; vpisovalo se bode dne 14., 15., 16. in
17.	septembra. Redni pouk se pričenja dne
18.	septembra. Izvoli se slovenski jury za konkurenčne skladbe (Gerbič, Hubad), Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« je naznanilo kot svoja člana jtiry gg. Smrekarja in Schulza. — Od-deljeni referati: Glede nagrad skladateljem letos izdanih muzikalij se ukrene vse potrebno. Predloži se nov poslovnik za blagajniško poslovanje. — Poročila funkcionarjev: Blagajnik poroča o denarnem stanju. Razpoložljivega denarja je samo 730 K 67 h. Ker pa bode mestna podpora že 1. septembra dvignjena, se bodo mogle izplačati učiteljske plače za ta mesec v znesku 1241 K 65 h. Pravni zastopnik dr. Ravnihar poroča o zapuščini g. Pavla Lo-zarja. Prodaja bo dne 4. septembra ob 9. uri dopoldne. Poročilo asanacijskega odseka: Dosedaj so darovali: a) enkrat za vselej 12 rodoljubov 1285 K 10 h, b) v mesečnih obrokih za avgust 67 rodoljubov 267 K, skupaj 1552 K 10 h. Za nabavo novih subskribentov pričenja deputacija jutri. Preglednik poverjeništva poroča o razpošiljanju muzikalij iu izvestja. Poročilo odseka za evidenco in nabavo novih članov: Sestavi! se je imenik onih, ki še niso društveniki in poslala se jim bodo vabilna pisma k pristopu. Poročilo hišnega gospodarja o nujno potrebnih popravah hiše. ki se že vrše, se vzame na znanje. Blagajnik pokojninskega zaklada konstatira, da je prevzel dotične hranilne knjižice. Poročilo o bilanci bivše glasbene šole v Novem Mestu se vzame na znanje. Skladatelj Davorin Jenko izda skupno svoje skladbe in jih izroči »Glasbeni Matici« v komi-sijonelno razprodajo. — Slučajnosti: Sklene se, šc veliko zalogo Eoersterjeve opere »Gorenjski slavček« prodajati po znižani ceni 4 K namesto prvotne cene 8 K za člane, 12 K za nečlane. Predsednik zaključi nato sejo, ki je trajala dve uri in pol.
li Svarilo izseljencem. Parobrodna družba »Zino« razpošilja po svojem pooblaščencu A. Gergoletu v Chissi (Švica) prospekte, v katerih vspodbuja delavstvo, da bi se izselilo v S. Paulo v Braziliji, kateremu se slikajo zelo ugodne razmere in »dober zaslužek«. Obetajo jim celo brezplačno vožnjo po suhem in po morju. Ker so pa razmere za delavstvo v Braziliji v resnici zelo neugodne in sc niti toliko ne prisluži, da bi se zamogel vrniti v domovino, sc vsakogar svari, naj nc hodi v Brazilijo.
Ij Voz se ie prevrnil danes zjutraj na Dolenjski cesti hlapcu Francetu Prašnikarju, ko je peljal z dolenjskega kolodvora les. Ko se ie les prevrnil je zadel Heleno Sernakovo, ki je peljala na mlekarskem vozičku razna živila, jo podrl na tla, da se ic poškodoval. Na vozičku in na živilh ima Sernakova tudi 10 kron škode.
Ij K liberalnim surovostim povodom katoliškega shoda sc nam poroča, da med demonstranti ni bil poštni oficijant g. Gerbič, ampak nek drug gospod z enakim imenom.
Ij Umrli so v bolnici: Franc Potokar, delavec, 39 let; Terezija Zaman, črevljarjeva vdova, 61 let.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 26 Slovencev, nazaj jih je prišlo pa 13.
Ij Izgubil je neki gospod denarnico, v kateri je imel 27 kron denarja.
Ij Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes, dne 31. avgusta, ob pol 10. uri zvečer v kavarni »Prešeren« ter vsaki dan ob 4. uri popoldne in ob 7. zvečer v Švicariji. Vstop vselej prost.
Ij Italijanski policaji v Ljubljani. V Ljubljani sc mudi šest italijanskih policajev. Pravijo, da so na dopustu.
SENZAČNA POROČILA O KRIEGHAM-MERJEVI SMRTI.
Poročila, da je ustrelil po neprevidnosti bavarski princ Jurij Krieghammerja, najod-ločnejše zanikujejo. Umrl je za marazmom. Princ Jurij ni bil niti na lovu in se je nahajal v Monakovem. ko naj bi se bila zgodila nesreča.
HRVATJE IN OKUPACIJSKI DEŽELI.
Zagrebški občinski svet je sklenil na predlog Starčevičcve stranke, da odpošlje oni dan, ko pride cesar v Trebinje, udanostno brzojavko v kateri tudi prosi, naj združijo Bosno in Hercegovino s Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo in tako ponove staro čestitljivo hrvaško kraljestvo pod habsburško dinastijo. Zagrebški občinski svet je tudi pozval vse mestne in občinske zastope v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, naj tudi oni odpošljejo slično brzojavko vladarju.
ČEŠKO-MAŽARSKO POBRATIMSTVO.
„Zveza ogrskih trgovcev" je pisala »Zvezi čeških tekstilnih tvorničarjev", naj pošljejo svoje zastopnike na Ogrsko, da se rešijo Mažari tako dunajskih prekupcev. Mlado-češko strankarsko vodstvo ni kaj zadovoljno, da deiuje češko časopisje z „ Narodnimi
Listy" na čelu za zbližanje Cehov in Ma-žarov. Izdalo je zato izjavo, ki naglaša, da priskočijo Mažari vedno Nemcem proti Cehom na pomoč. To je oviralo zgodovinsko utemelieno in etnografično naravno zvezo med Čehi in Mažari. Zatiranje Slovakov pa obuja med Čehi trpka čuvstva proti Mbža-rom. Tudi Stranskega „Lidove Noviny" sodijo precej skeptično o češko - mažarskem pobratimstvu in pišejo, da je naiven, ki veruje, da bi imelo pobratiinstvo resne posledice.
BOJ OB ČRNOGORSKI MEJI.
Turško vojaško patruljo v obmejni stražnici Vinicka ob črnogorski meji so napadli krščanski kmetje. Izgube v boju še niso znane.
V Ipeku, Albanija, so umorili Albanci krščanskega orožnika Radoja.
Telefonska in brzojavna poročim.
CESARSKE VOJAŠKE VAJE V ŠLEZIJI.
T e š I n, 31 avgusta. Cesar se je ob šesti uri zjutraj podal na maneverski teren.
DVORNI SVETNIK NEUMANN UMRL.
D u n a j, 31. avgusta. Dvorni svetnik Izidor Neuinan, slavni dermatolog, je umrl na Moravskem.
MINISTER PACAK OBOLEL.
Praga, 31. avgusta. Pri včerajšnji vožnji po Vltavi je ministra Pacaka zadela soln-čarica. Minister se je takoj odpeljal v Prago, kjer je kmalu zopet okreval.
CESARSKI NAMESTNIK NA MORAVSKEM.
Brno, 31. avgusta. Novi cesarski namestnik za Moravsko bo imenovan šele meseca januarija I. 1907.
RUMUNI ČASTE SRBSKEGA KRALJA. — DEMONSTRACIJA PROTI BOLGAROM.
Belgrad, 31. avgusta. Na potovanju kralja Petra po Vzhodni Srbiji je pri mestu Kladovu pričakalo in pozdravilo kralja veliko odposlanstvo romunskega kralja. Odposlanstvo je pozdravilo srbskega kralja v imenu romunskega kralja. Srbski kralj je šel na romunsko topničarico »Senetul« burno pozdravljen od rumunskih vojakov in naroda. Na čast romunskemu odposlanstvu ie dal srbski kralj obed na srbski ladiji »Car Nikolaj«. Srbski kralj je napil rumunskemu kralju, general Krajnisenov srbskemu kralju, dinastiji in napredku Srbije. Romunsko odposlanstvo je spremljalo kralja do Brze Palanke. Ta sestanek je bil jako prisrčen in prijateljski. JUGOSLOVANSKI DIJAŠKI KONGRES.
Sofija, 31. avgusta. Na jugoslovanskem dijaškem kongresu je govoril tudi hrvaški poslanec Babič. ki je prostorazvijajočo se Bolgarijo primerjal z okupiranimi deželam), Bosno in Hercegovino. Tudi Klofač je govoril. Srbski govornik se mu je zahvaljeval, da ščiti Bosno in dejal: »Avstrija bo tudi razočarana, ako meni. da bo skozi Srbijo šla na Balkan. Le preko naših trupel vodi pot.« Vergun je želel vsem Slovanom svobode in je zaključil svoj govor z besedami: »Živela slovanska revolucija!« Klici: »Živela duma!«
SHOD PROTI NEMORALNOST1.
Milan. 31. avgusta. Na shodu proti ne-moralnosti je grof Valmarano ostro govoril proti sredstvom, s katerimi se javno razširja nemoralnost: nenravne podobe, kipi, izložbe i. t. d.
ZOPET ATENTAT V RUSIJI.
Peterburg, 31. avgusta. Proti ruskemu konzulu Leptevu v Tiencinu je bil izvršen atentat z revolverjem. Konzul je umrl. Napadalec, neki ruski podanik Levinski je aretiran.
VELIK FALIMENT V AMERIKI.
New Y o r k, 31. avgusta. Polom filadel-fijske Real Estate Trust Company, katerih pasiva znašajo 88 milijonov dolarjev, je največja katastrofa, ki je doslej zadela ameriške banke. Vzrok poloma je predsednik društva Hipple, ki je izgubil velikanske svote s špekulacijami, katerih ni hotel zaupati svojim soupraviteljem. Hipple se je zastrupil. Hipplovega sina je osle-parjena množica na cesti pobila na tla, policaji so ga komaj rešili.
DruStva.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je na veliki skupščini v Logatcu 2. t. m. razsodnikom izvoljeni g. prof. dr. Josip Tominšek odklonil to častno zvanje, ker je ono naperjeno, ne bo rekel namenoma, a vsekako očitno v svojih posledicah proti možu, ki je ž njim v najožji dotiki proti ravnatelju g. H. Sclirei-nerju. Tem povodom si je vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" izvolilo vsled § 18, alinea 3 svojih pravil g. ravnatelja Schreinerja za interinuiega družbenega razsodnika ter svetovalca v važnih družbenih zadevah. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1006.
Mleteorologično poročilo.
/iKina n. morjem 306 i m, srednji »raini tlak 7 <6 0mm
i • i	Čl* •avanta	iii tr* mir.	T,.*,., rvtari		•v . .	• r-» h' f . >
30	f. »vrC,	434	16'0	sr svzh	jasno	
31	» ijutr	• 44 2	90	brezvetr.	mc«la	0 0
	*. pop	. 43 0	V 3 1	sr. vzh.	janno	
^reur.j* včerajšnja tomj-. 14 o*, cmrm 17 1*.
Borzna poročila
»Kreditna banka* v Ljubljani.
Saloib.nl papirji.
i'l, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4•/. avstrijska kronska renta 4 */, , zlata renta . . . 4'/, ogrska kronska , . . 4'/. . zlata , . . 4*/, posojilo dežele Kranjske 4 V/, posojila mesta Spijet . . 4 V/. » , Zader . 4V/. bosn -herc. iel. pos. 1902 4•/. čeSka dei. banka k. o. . VI. . . , i. o. 4'/,•/, zast. pisma gal. d. hip. b. 41/,V, pešt. kom. k. o. i lo•/, pr 4'V/. tast. pisma Innerst. hr. *'/•*/. > • ogr.cen.dei.hr *Vi*/. . r , hip. banke 4•/,•/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr. 4 Vi*/, obl- Ceš^e ind. banke . 4'/, prior. Trst-Poreč lok. .
4*/, prior. dol. iel......
3*/. , jui. iel. kup. '/i1/, . . 4' ,*/, avstr. pos. ia iel. p. o
Br.ik..
Srečke od 1. 1860'/......
. . . 1864 ......
. tizske.......
tem. kreditne I. emisije .
U- . •
, ogr. hip. banke .... , srbske i trs. 100—
, turška.......
Basilika areCk« .	.	.
Kreditne , .	.	.
Inomoške , .	.	.
Krakovske . ■	■	.
LJubl|anske	, .	.
Avstr. rud. krila , .	.	.
Ogr. , , •	.	•
Rudolfove , .	.	.
Salcburike , .	.	.
Dunajske kom. , .	.	.
D.lnl..
Juine železnice.......
Driavne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . .
Ogrske , .....
Zivnostensko » . . . . Premogokop v Mostu (Brtlx)
Alpinske montan......
Praške iel. Indr. druibe . . .
Rima-Murlnyi.......
Trbovljske premog, druibe . . Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne druibe . . .
▼ •lat*.
C. kr. cekin........
20 franki.........
30 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
avgusta	190«.
0«.»•	Bi*aa
99 95	99-16
99 94	99 15
99 26	99 45
117 <>6	117 26
94 50	94 70
112 40	11260
99 20	100-20
100-50	101 »0
99 30	10i 30
100 10	Iti 10
99 25	99 75
99 86	95 MO
100 H)	101 10
104 40	105 40
100	100 10
100 —	100 15
100—	100-30
loo--	101-
100 25	101 25
9990	
99 50	—
318 80	32080
10040	101 40
216 -	292 -
	278—
163 25	155 26
28! -	290
292-76	301 —
267	264 -
97 —	104—
162	163 —
21 60	23-60
4=>6 -	<64 -
79—	84" —
87 —	92—
57	64-
4S 50	60-50
29 26	Sl 2>
68—	63 -
73—	80—
108—	616—
167 40	168 40
676 76	677 75
1780	i79> —
6v-» 76	6"5 75
812 -	8H60
242 —	243 5J
710 —	714 -
197 25	S98 26
2804	28i4- —
f80 -	oSl-
273 -	277 -
678 -	b>-l 60
139' —	141 -
11-34	11-39
1908	19 11
23-46	23-64
23-93	24—
117 26	117-45
96 30	96-50
262-26	353 25
4*84	» —
Mizarski pomočniki
dobe takoj trajno delo proti dobri plači pri Matko Nlaloviču,
mizarju v Novem mestu. 1944 3-1 ©©©© ©© ©©©©
Kupujte
narodni l^olel^!
Posestvo
v Kazljah na Kraiu it. 27, prve vrste, obstoječe iz krasnega poslopja, vinogradov, pašnikov in gozdov, je na prodaj. Posestvu pripada tudi vodnjak in mlin. Lastnik posestva dovoljuje vsakemu kupčevalcu vpogled.	1894 8-6
Joalp Kljuder, trgovec v Kazljah, pošta Sežana. Sprejmeta se takoj 1943 2-1
dva zanesljiva
dimnikarska pomočnika
pri
Ivanu Vrhovec-u,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 50.
I ATA i
„Andropogon"
(Iznajditelj P. herrmann, Zg.Poijskava.)
Je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast lus, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za
brani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi ie čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdarvjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenicp 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri giisp. VASO PETRIČIČ-u.
V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v LJubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem mestu.	873 b'i — 1
1672 18
BrbitcKt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršite«
Učenca
za krojaško obrt sprejme takoj
ANTON BOŠTELE, krojaški mojster, Javornik. 1927 3-3
2enonad- » ~ ■ stropni III S I
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri-stanu št. 14 v Ljubljani.	1026 17
Zidarji tesarji m
delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	1938 2
F. Trumler, arhitekt,
Pred škofijo, Ljubljana.
Iz proste n-ke naprodaj: kjjta skedenj, hlev, svinjak, kozo-■ ■■acflj |ec> 2 njivi, 2 gozda, travnik,
vse pri cesti in pri vodi.	1933 2—l
Janez Pevc, Moravče, p. Sv. Križ pri Litiji.
Stanovanje
v Cerkvenih ulicah št. I, odda
se mirni stranki.	1951 3-1
A. RCHINKELnn zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (lo) Berite plakate
Prostovoljna prodaja.
Na prodaj je zaradi preselitve
1942 3—1
velika hiša na Jesenicah.
Hiša stoji zraven novega kolodvora, pri hiši je hlev, vodnjak in 2 vrta za zelenjavo in tudi vse občinske pravice. V hiši se izvršujeta zdaj 2 obrta, in sicer: izvrstno uspevajoča moderno opravljena pekarna in prodaja delikates.
Natančne pogoje pove dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici.
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 s
fflalinoveaa sinu
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4-—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
0. Bemafovič
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra radi po-manikanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaioge ;
;*oo
deklice po gli
IOO
9.
jopic za dame in deklice po gld. 150, 2—, 2 50, 3- - do 5--.
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, S-- , 4 —. 6'— do 6—.
300
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3—, 4--, 5'—, 6-— do 8 —.
35©
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld l-— do 2—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 13
Angleško skladišče oblek.
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Gospodične
se sprejemejo v popolno oskrbo v Florijanskih ulicah štev. 10,
11. nadstropje.	1910 8—6
ffffffffffffffffffmfffff^^
Vinfgar
restavracija Jos. žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 14

prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne ,,Evropa"
zrrrrzzzrzrrr: (postajališče cestne železnice) i==rzz=
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
1391 212
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja tn vrat* rent, »ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ia deviz.
Promeae Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,110.900 - Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava in ekikomptoje	Daje predujme na vrednoitne papirje,
liirebane vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruje aretke proti kurul lapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
aS* aakoi.pt Ia Muh aaaal., KM	M Imu aaroilla, aa
Podružnioa v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižic« proti
ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne dne vloge do dne vzdiga.
Promet i čeki In nakaznicami.
od
Podružnice:
Prur* x menjalnic.ml: Oraben 25, Mal. alr.n, Moat. ulica 17, Žllkow, Husova ulica 37. Br.o, Veliki trg 10. Bad.n, Olavni trg 4. C«4k* Lip*, Ceik* Kimale*, Hor.TKkl Zombcrg, SchlMerjeva cesta Modliag, Fran Josipa trg 9. NotI JIM«, Črna ct.U 8. Fli.a In HtIUt*.
Menjalnice na Dunaja:
I, Vollielle 10, II. Tiborstrasse 4. III. Ungargaise 69 (vogal Rennwega), IV. Wic-dntr Hanptitrasse 12, V. ScbSnbrunnerstraiie 88 a, VII. Marlablferitrasit 78, VIII. Lerchcnlclderstrasat 132, IX. Alarr.trasit 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII, Vlhrlnfcratriii« 82, XXI. Hauptalrai.t 23.
Menjalnična delniška družba m
150-90

MER C UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000 000. Beaer. zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.