VELIKONOČNI OBIČAJI NA SLOVENSKEM Tudi najrevnejši človek si privošči na veuko noč svinjine K blagoslovu nesejo 1 gnjai dii kračo, Klobase, jajca, nren in ko- lač. Jajce ali pa klobaso dobi ponekod za trud duhovnik, pa tudi cerkovnik V Zilji na venko noč ne manjka na mizi tudi Ku- hanih češpelj pomešanih z namočen.mi krhlji in s posušenimi »vinicami« (hruška- mi mošinicami), za prebavo skrbe tudi v Rožu m v okolici VrbsKega jezera Tam je že iz davn.ne v navadi da skuhajo za velikonočne praznike »laver« Tega narede takole v velikem loncu kuhajo suhe hru ške, krhije, češpije. fige. rožiče, lipov cvet m še sladki koren in korenje brinja (»smo- lovec«). Blagoslovljena jajca meso in nren je- do že za zajtrk in sicer kot preajed pred kavo, vsakdo mora pojesti tudi nekaj hre- na Fo nekaj pirhov to je barvamb trdo kuhanih )ajc. dooi vsak človek v hiši Čr- ni kruh tega dne ne pride na mizo in ga običajno tudi ne pečejo za ta praznik V DravsKi dolini pravijo da pridejo čarov- nice v klet, če 01 Kdo imel na veliko noč kruh v kleti Pri Heilarju v Strugi Koži so imeli še iy20 teta »rinjo« ki je imela meter v premeru in vdoiOeno letnico 1870 V njej so pekli »krstenico« Kolač ki se mu rekaii »prajtl«, tako pravijo Ziljarj; butari. »Prajtl« so nesli k blagoslovu Od ^ega je dobil na veliko noč vsakdo en kos, tudi živina Tak »prajtl« je svojča* dobil zenm od Vsakega soseda. Velikonočna miza je prav tako v časteh kakor na Dožič in na Jrugt večje praz n.K.e Kdor na veliko noč na mizi sedi. do- bi na ^edaiu »ture« to je mozole Pred velikonočno razkošno pojedino je bii post in poleg kaše so jedli v mnogih krajih tudi koprive in repo V St Juriju skuhajo na veliki petek koprive v kaši. a kaše nič ne zabelijo V tem kraju zauživa četrtina prebivalcev na velikonočno so-, boto posušene olupke repe in trde. da zauživajo »alelujo« Svojčas so tudi v Motn:ku jedli na veliki četrtek koprive, med Muro in Dravo pa so tega dne nabi- rali koprive in jih zatikali za streho, da so bili varni pred strelo V Šentjurju pa na- berejo na Veliko noč. ko zvoni jutrnico. koprive, jih skuhajo in potegnejo z ohla jeno vodo trikrat pc golši m narede vsa- kokrat križ nakar golša izgine Šentjurci dajo na veliko noč med dru- gim kokošim proso ki so ga djali med blagoslov, za boljšo nesnost kur. otrobi, ki so jih tudi nesli k blagoslovu pa dajo kravi ob teieienju Vsej živini daje na vei.konočno jutro blagoslovljenega kruha V gurnji soški dolini dobi živina blago- slovljeno soi in kruh. drugod pa vse osiunKe blagoslova Majizdaaifcjše osKrPi gospodinja z bla- goslovom peiutnaio. Če ji dajo v Dravski donm ijutraj na Veliko noč blagoslova, se jm ne oo lotila zver. v Šentjuriju se- seKijajo /e iaKOj, ko so prinesli blagosiov domov puri ji ga dajo piškam. v Šaleški douni dout: KOKOŠI ono koruzo, ki so jo b;li nesli K blagoslovu Gosposko pa so postre^ene KOKOŠI V Gaberkah pri Šošta- nju KOKOŠJI oiagosiov vzamejo sredino kolača m polože ta del kolača kokošim v srea.no obroča od soda, če narede tako, li- sica kuremine potem sploh ne more vi- deti. blagoslovljen pirh, meso m hren so pri ljudeh zeio v časteh. Kdeče pobarvane ve- likonočne pirhe zakopljejo na polju, da polje bolje rodi m da ne pobije toča. S pirnom pa prenesejo tudi bolezni na živali ali pa na zemljo, kar nič ne škoduje. Ob BasKem jezeru ozdravi lepo pobarvan pirh od črne kure, ki je bil skuhan, pobarvan in blagoslovljen skupno z ostalimi kilo. kateri rečejo Korošci v splošnem »puta«. S takim pirhom prekrižajo na vekko noč pred sončnim vzhodom trikrat kilo rekoč »Bomagaj Buh Oča Sin m sv Duh!« Na- to pa lupino pirha na drobno prebodejo z iglo m ga polože v mravljišče Bolezen preide potem na mravlje. Najpogosteje uporabijo jajčje lupme v to, da preženejo ujede kače, žabe in zle duhove od hiše tn od domačih živali, naj- pogosteje se jih v ta namen poslužujejo v okolici Velenja, v Mozirju, na Kozjaku. v Poljanski dolini, na Gorenjskem. Dolenj- skem in v Prekmurju Tako natrosijo v šrnarskem okraju lupine velikonočnih bla- goslovljenih pirhov okoli hiše. da ne bo kač. tako in s tem namenom narede tudi drugod V Beli Krajini potrosijo te lupi- ne na velikonočno jutro okoli hiše da je h ša varna pred kačami, a je tudi obvaro- vana pred vsem hudim in copernicami V tem kraju pa si nadrobe lupine tudi v »škarpe« (copate) da jih ne more pičiti kača V okolici Lendave potrosijo na ve- liko noč lupine blagoslovljenih »rumenic« okoli hiše tudi zaradi tega da ne more udariti v hišo strela Svojčas so v ljub- ljanski okolici lupine pirhov zažigali v pe- či. drugod pa pravijo, da bi s tem privabil gade k hiši, če pa vržeš te lupine na gnoj, bo vse z njim pognojeno žito smetljivo. V Zilji je dobil nekaj ostankov veliko- nočnega mesa tud' veter na Koroškem so pa pri velikonočnem obedu vrgli štiri kose jedil skozi okno da ne bi naredili škode hiši m poljskim pridelkom ogenj voda. zrak in zemlia Na Koroškem dobi nekaj od blagoslovljenega mesa perutnina, da- ie jastrebu nevidna Ta nevidnost drži do pri- hodnje velike noči Drugod pa dobi nekaj blagoslovljenega mesa tudi živina, v Zi- lji pa tudi verne duše v ognju. Za veliko noč ie treba vzeti meso iz dimnice na vel'kf pefek pred sončnim vz- hodom a »esa ne sme? več me=a pre- sekati To na raradi TES»A ker SP kost ne srne raniti rp*p« kost blagoslovljenega me^a t no*em rviVio sv'nie v hlevu če b' kor+ prevrtal. aV naTom'1 prav t*ko po- škodoval kost živega preiiča v hlevu; v St. Juriju nad Kumom pripovedujejo ne- šteto primerov, da je imel živ prašič v hlevu poškodovano kost. ker so poškodo- vali kost velikonočnega plečeta v nekem primeru pa prašič sploh ni imel kosti ker jo )e sin zdrobil za piške V Motniku so kost od velikonočne krače ali plečeta pod- orali pod prvo brazdo kadar so orali za proso Drugod pa zataknejo kost šunke ali plečeta za streho, da ne udari v hišo stre- la v BPJ' Krajini io vrh tega vržejo na ogenj iz tega namena ob nevihti To kost zakopljejo v Beli Krajini pred hlevsk' prag ir to navzkriž da ne morejo coperni- ce v hlev. v Šaleški dolini na le poginila onemu, ki so mu zakopali te kosti navskriž pod hlevski prag vsa živina, ta nesre- ča ga ie tudi dolptpla če sc mu zagrebl' to kost med pepel v krušno peč. Kadar so izkopali studenec, so položili na njegovo dno kost od velikonočnega plečeta, ki so ga j imeli zataknjenega pod streho To so na- i redili z namenom, da v studencu ne bo i voda nikoli usahnila in je tudi nihče ne bo mogel začarati, da bi usahnila Svojčas so s to kostjo tudi zabranili žabam regla- nje. položili so v mlako, od koder se le oglašalo niih regljanje. kost od velikonoč- ne šunke in vrgl: v mlako Se nekaj lupin od pirhov Na veliko noč preganjajo s kostjo tudi bradavice in kurja očesa; na veliko noč gredo na njivo in poiščejo tam to ali ono kost m narede ? njo čez brada- vice ali kurje oko tri križe nato io vržejo preko glave in odidejo domov, ne da bi o7rli odi srečen, in o&reči druge t V času ko je na svetu tako malo poeo jev za srečo ah vsai za tisto vedro zado volrstvo ki nam /buta vse I le do življenja se terr pogosteje ozirajo ljudje ki prav sedai razmišljaio m besedujeio o potrebi sreče Med te sodi I Izuosianu v eni zad njih številk sofijskega lista »La Parole Rulgare* »Človek se ne spominja velikodušno m / zummamen obstoia in potreb drugih Iju dia piše ta modrijan »razen če ima sarr vsega v izobilju Zadovoljen m srečen člo vek je vedno bolje razpoložen nasproti svojemu bližnjemu Vsekako se z njim ne primerno >ažje m pnjetneje pomeniš ka kor pa z nesrečnim zlovoljnim. sitnim ne voščljivirr in žolčnim človekom Zato ni prav če memmo da ima človek pravico hiti srečen Ne človek nima pravice, mar več celo stroeo dolžnost da postane sre čen! To ie njegova prva dolžnost do druž be Ni se treba smejati tej trditvi, ni tre ba skomigati z rameni To kar mislim pod besedo »biti srečen« je morda dokaj težje kakor si po navadi mislimo Sreča ni dar I udi ni umetnost Sreča je neka metoda neka navada, ki se je moramo oprijeti Prava sreča je stanje popolnega moralnega ravnovesja med veseljem in trpljenjem, med trudom in smehljajem Predvsem pa ne pozabimo, da tudi trud ne sme vzeti človeku smehljaja in da se moramo smeh- ljaje lotevati najtežiih reči t »Biti srečen* piše nadalje ta oznanjeva- ec redke lastnosti v današnjih časih »po meni da si znaš ustvariti neko notranje ozračje ki spominja na tople cvetUčnjake ker se lahko svobodno razvija in raste vse. kar je v nas najboljšega Pomeni, da od preš vsa velika okna svoje duše proti ti- stim čudovitim rečem, ki jih imamo v no tranjosti; pomeni, da se pred ničemer ne zapiraš in aa najdeš v vsaki reči vsaj tro hico ugodja Celo v trpljenju Potruditi se moraš da to trpljenje kompenziraš g čim boljšim Kdor se tega navadi, s kar čudi. koliko takih možnosti imamo celo v tre- lutkih hude stiske Biti srečen pomeni, da ne moremo najti sieče nikjer drugje razen v samem sebi Tu jo začenjamo iskati in tu je vedno tudi njen konec.c Poslanica iz Amerike van Jager, doma z Notranjskega, doseže v kratkem 70 pomladi Naš odl.čni arhitekt učenec O. Vvagneija. je deloval v Ljublja- _ ni, v Pekingu, po svetovni voj- ni pa USA. kjer si je stekel naziv »Builder of Minneapoiis«. Stanovanje. 6 Red Cedar Line, Minneapoiis, Minn., USA. — Pred osmimi leti je poslal obsežno pismo svoji rojakinji, Maistrovi sorodnici. ge Karli Modic. Pričenja se z detinskimi spomini, opozorivši čitatelja na narodno geslo »Ne glej koritca, glej prašička!« Ne pazi toliko na obliko kolikor na vsebino! če se spis kdaj objavi bo dai knjižico s sto strani osmerke Pokončna pisava razodeva DO grafoloških podatkih značai pn k t rem prevladuje razum Samo kratek izvleček; »Poiič« so mi rekli, ko sem jo čez Peči- šče pobiral v velikih čevljih (storil jih je planinski mojster šk!omp;n) v »učilno zi- dano« Na tej dolgi poti, ki sem jo začel o prvem svitu, sem prvič prišel v zaklon pri Vašem kozolcu Ko sem krenil še raa'o naprej, sem bil že v veži da poki čem Tončka m si popravim slamo v čevljih. Jej veža. le-ta veža! Veliko ognjišče! Prijazni plameni so frkali iz gorelčastih polen in nosili iskre na stropno črnino po kateri so se videli obrisj prekajenega bla- goslova Neža je ravno mešala soržične žgance m dobil sem »kepo« Kako se je prilegla na mrzle roke' Iz jedne v drugo sem jo piedeval dokler se ni ch aJ.ila. To je bilo * časih ko še nismo poznali roka- vic. Se sedaj jih ne marnm' Pri žerjavici se je cvrla slanina za zabelo Duh je to prijeten in se raznese po vsej vasi. Nekaj gostoljubnega je v njem. Sedaj duhamo monoksid bencina (tu mu pravimo gazo- lln) in jemlje nam sapo Neža - Sončni oče ji daj žarek milosti na večni cesti — je kepi priložila včasih ocvirek Tako sem ob blagem už!tku pola- goma izkhcal Toneta na dolgo pot, na katerj se nas je še kaj več nabralo Dekli- čtce so šle same za sebe in butice so tudi vlekle skupaj: po naših poim'h je bilo sra- mota hoditi 7 »babami«. Tolmlnec je rav- no klel na koncu vrta gologlav in golorok, odpodil je volka, ki mu je bil prišel do svinjaka V roki je držal batino in Se ved- no ga slišim kakšna imena in sakramen- ske duše je metal v jutro na težče. ko je šlo za klavnega prasca Tam v zadnjem skednju ob Rakovski poti so se zaklon'11 cigani, nam je pravil Budnov Lovrenc Ni- smo radi čuli takih novic. »I. kam pa naj gredo uboge duše v taki zimi«, je dejal. Skoro se nam je milo storilo, da smo bili tako trdi Nismo se zavedali, da n!ti ciga- nom s'ovenski ljudje ne odrekajo gosto- ljubnosti. V vsej navidezni robatosti »e skrbno Cnva nežno Cnvstvo naSega človeka. Vsaj tako 1e bilo. Takrat so bili veliki časi. Rusi so prav- kar jemali Turčinu Plevno ln kidali preko Balkana, da store konec car'grajskemu na- jezdniku To smo pričakovali NOVIC, ka- tere sem nosil očetu od g. učenika z Unca! v AH je že padla Plevna ?« Dolgo ni padla, ampak padla je! Neuki vašGani so po na- gonu vedeli, da Rus pomeni nekaj velikan- skega v odloki svetovnih stvari Mnogo jih ie poznalo Vlahijo ln Kiš;neveko stran, kamor so hotevali doge delat. Vedeli so. da imamo velike brate, da jih je ko listja in trave, da koncem koncev ni v«e ona sila, kl prihaja iz logaškega »pecirka«, kamor so hodili v zapor zaradi neplačanih davkov. Naš kmet ni nikedar pozabil »stare prav- de« in vsekdar je vedel, da ima posla z n3- jezdniki. Vse njegovo mišljenje je bilo v tem — glede na »gosposko«. V vseh svo- jih dotikah z vlado ie vedel, da ima opra- viti 7 nečim, kar nI njegovo Rus je Turka pognal na jug. »Zakaj le so ti ki st ani tako -a Turka« jim ni šlo v glavo, tzvzemši najbistrejšim, ki so se že kaj obrnili v svetu. Plevne ni »polič« ni- kdar več pozabil. O sv. Marjeti prihodnjega leta (1878) je počil glas, po Ivanjem selu. da gre sedaj pa i>naš« nad Turka. Tu je bilo selo sšmo zapleteno v dogodke sveta. »Cesar ga bo pognal in huda mu bo pela.« Vse stare krivice, ki so nam jih Turki kedaj priza- dejali so se pogrele v hiši pri kozarcih Kako so Jekživco nekoč požgali, kjer se še kaže turška podkev na cerkvenih vrat'h Bilo ie tedaj v ustnem izročilu še mars k^i izza turških vpadov Priletni mo*je so še čuvali spomine na muke pradedov. Več fantov je Slo lz vssi pod voiaSko suknio. Vlak za vlakom je vozil bojevnike na Trst ln Reko Metali so nam c ln kr komisa vojski, ko smo jih pozdravliah otroci na gom-iem Majarievem vrtu k^er v'f»ki zbo? k^a-ica mak> pop-š-io Prepe vali so tisto »Tam 7a turSktm gr!č~m* M1 a-M na 1e prvič videla p^kret voi"ke o katprem ie vse mislila v dobrem pričako- vanju: »NaS mu bo dal naS!« Al! so z^pet očetje prebirali »Novice« in Se kaj (p^Snla vojna je na Unec prinesla tud! i>SlovenFk' Narod«- po razMčnih o"H- kih aH postal ah ie prijet že dobr- oskube- k nsm: 1 1880 je za*el »Ljubljanski zvon«) »Brenčija v la^n vi podobi- sem tak?sV> dobival na TTnni v nVm T Ala- šovec ra7telesoval ljubljanske meščane k! so se bali d5? bi slovenskemu km "tu pre- vefc ne poraste' greben dobHen po rusko- turSk! volni, namreč zavest da 1«» n^See« človek« mnogo po sveto In da $11 na dan Notran^ka je prračila v probudi. saj sta bila Vllh9r ln Obreza ožla rojaka ter je bilo poteklo že TO let novega režima Ta- čas se 1e m"o"o Mo o ravnonravnost' na- rodov v državi. Vse se le zanimalo, če no- va svoboda obvelja v resnici ali ne. Tvoj po poli brat Janpz. moj raini boter, je bil razumen mladen'č On ln moj pokoj- ni oče sta se dosti pogovarlala o stvareh, »ki so kazale na vel»ke časovne preobrate«. Zvesto sem vlekel na ušesa: težnje ln pri- čakovanja «tarejS'h so zgodaj postal g mo- ja lastna Boter Jan^z mi je bil zaščitnik, bodisi ker sva lmenjaka bodisi ker sem ga rad oos^Sal in se nikdar ne vtaknil v besedo Gotovo je on prvič očetu Andreju namignil, da bi bilo dobro dati fante v na- daljnje Šolanje UnSkl »gosp učen k« se je silno bal nadzornikov Brata Fr. je izpu- stil na Vrhn'ko v viS1e razrede, o meni Je dejal: »Za Unec zna že preveč za Ljublja- no na premalo. Kaj bi rekel nadzornik ako bi tja poslal fanta, kl ne zna nobene bese- de nemSki.« Tako sem moral ostati Se jedno leto na Uncu kjer mi je dajal »ekstraStunt« za nemščino Dozorel sem za 3 rj ljubljanske mestne šole. Kako sem se pokesal, da ni- Na Gorenjskem m Dolenjskem potrosijo okoli hiše poleg jajčnih lupin tudi hrenove lupine isto narede tudi v Šaleški dolini in drugod Narede tudi hrenovo omako s smetano v obilni meri da je pri obedu ne pospravijo do kraja ostanke omake nese- jo na vse štiri ogle hiše V Rožu je na veliki četrtek petek In soboto nebo odprto in vsakdo si more vse izprositi, za kar moli kleče na planem pred so.ronirr vzhodom. Širorr Slovenije 1e navada, da si podar- jajo fantje in dekleta ob veliki noči pirhe. polee rute ali drugega daru te tudi vime' lepo pobarvano jajce Otrokom dajo lajce brez napisov Odrasli pa dobi pirh tudi ? napison ki 1e večkrat prav zavozlan. Vplik- noč ie glp^p