si flctm f UMU I IMA i m 1911. milimo. .Slovenski Narod' v Ljubljani na don dostavljen celo leto vol leta čttrt leta r.a mesec K 24 -. 12 - . 6*- ! velja: v upravništvu prejemaš: celo leto pol leta cetrt leta na mesec 22-11 — 550 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopis' se ne vračajo. Urtdnttrvo; EnaHova ulica ftt 9, (L nadstropje levo), telefon it 34. Inserau \eljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, rpravmšn u naj »e pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau' itd. to je administrativne stvari. ttevllka velja 10 Na pismena naročila brez btodobne vposlatve naročnine se ne ozira. it M. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: « Nemčijo: celo leto.......K 25*— j celo leto.......K 2S — Meta* :::::: »Ameriko h v* ***dežcic: na mesec......., 230 1 celo leto.......K 3tr— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Eaeflova ullee s*. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon ŠL Si. Slovenci hrepene po osrefevalnl nemih! bultarl! Odkar se Slovenec- zaveda svoje narodnosti, vihti neprestano irojrfl bojno kopje proti najljutejšenin svojemu so vragu Nemcu, ki je tekom «toletij pod plaščem vere in prosvete uklenil slovenski narod v verige naj-•-žjega narodnega robstva. Vse, kar smo Slovenci izza časa s\ojega narodnega preporoda doseg izvojevali smo si z orožjem v roki v najokrutuejši borbi za svoje narodne ideale. Od pamti veka je neizprosna voj- roti nemškim zatiralcem noše življenje. Držeč v desnici meč, sm<> v le-\ ici z motiko in lopato kopali brazdo -'ovenske kulture, ki jo je nam uničilo nemško gospodstvo. Kulturo, ki jo dandanes posedujemo, ustvarili smo si mi sami z -:nim delom, proti volji na>ih na-odnih nasprotnikov. Ako bi slo po volji naših nemških sosedov, bili bi Slovenci še dandanes brezpravni helotje brez kulta-rp hi naobrazbe, dobri zgolj ia gnoj nemške ekspanzivnosti. Slovenci, kar smo danes in kar predstavljamo na političnem in ku;-m polju, postali smo iz sebe >ti volji in vkljub nasprotnim -rremljenjem nemških svojih sose-•lov. Slovence loči neprcmostlii\ prepad od Nemcev, neprijateljstvo med Hema narodoma datira že od pamti-•^ka, odkar «»ta v zgodovini trčila rug ob drugega. In to neprijateljstvo se je tekom Poletij razvilo takorekoč v krvno vrastvo, ki ;ie pozna več nobenega i^mirjenja. V Nemcih zremo svoje vekovite atiralee, svoje krvnike, zato ne mo--^mo gojiti proti njim niti iskrice ■ rjjateljskega čustva. Takšno je narodno razumu is t vo, -akšen je ves narod v svojih najširših masah. Narodu je Nemec prototip krvnega sovražnika, izvor vsega zlega. To jp zgodovinska po življenju utr-.'* r.a ranica! To resnico bi postavljali na glavo, ako bi trdili nasprotno. In vzpričo tem notoričnim dejstvom se nahajajo med Nemci se vedno naivniki, ki z vso resnostjo zatrjujejo, da si slovenski nared ne želi LISTEK. Svobodna. Spisal Ivo Tt-ošt. (Dalje.) Ti dve lastnosti ste imeli gospo-rla Maksa tako v oblasti, da ni treba naštevati drugih ne dobrih, ne slabih. Lahko se tukaj pripovedovalec izogne nepotrebnemu obrekovanju in »pravljanjn. Ako kdo misli, da sta pijača in tobak v sosedstvu s ponoče-• anjem, naj št pristavi, da so mu vbe *^ tri človeške lastnosti prikopale borzen na pljuča, hudo bolezen, ki se i • da skrivati, kakor se ne dasta hoda in kašelj. Zdravniki ao ga tolažili, da ne bo hudega. Ko mine ta nadležni katar in za njim še kašelj, pa bo dobro. Med *eboj so pa majali z glavami, ko so Hobnali s prsii po njegovih prsih. Tu-Hi sam je vedel, da nosi smrtno kal x prsih, toda mislil si je: oženim se, začnem redno življenje, pa be res bolje. Saj še ni prepozno. Oženil se je — res — in bolje se > čutil — res — tukaj v morskem /raku. Ženica ga je pogledala vesela, ko je občudoval zemeljski raj v neapeljski okolici. Naslonila se mu je na ramo in uprla svoje oko v njegovo. Tam je ona iskala zemeljski raj« ničesar bolj presrčno in iskreno, k*i-kor da se sme lati Nemcem požreti s kožo in ko6tmi. Eden izmed teh nemških naivniki »v jt< tudi poslanec \Vastian, ki je v včerajšnji seji poslanske zbornice z vso resnostjo zatrjeval, da mase slovenskega naroda kar koprne po tem, vda bi se da!^ osrečiti po nemšl i kulturi«. Vekovibi l>orba slovenskega življa proti nemštvu je torej temu vse-nemškemu modrijanu samo koprne-nje po nemški kulturi in boj Slovencev m narcwlno in kulturno osamo svojitev, za neodvisnost od nemške ga vpliva je njemu samo umetno narodu vcepljeni strup! V narodu slovenskem je torej ves boj, ki ga vodi že stoletja za svojo narodno, politično in gospodarsko emancipacijo, umetno vprizorjen in sloni samo na trhlih nogah proti ljudske agitacije. Čudno, "-udno. Stara resnica je, da nosi vsak umetno konstruirani stvor v sebi že kal smrti in nima v sebi nobene življenjske moči. Kako je potein mogoče, da *o slovensko stremljenje po osamosvojitvi, ki je po nemškem zatrdilu umetno vzdrževana, ne samo ne zi-mrje, marveč doseza od leta do leta vedno več uspehov ? Saj pravi Wastian sam. 'Ja, se slovenska stvar čudovito razvija, da je spravila v svoje območje samo najnižje, marveč celo najvišje narodne sloje m da se je slovenstvo v zadnjem času gospodarsko tako mogočno okrepilo, »da lahko celo brutalno izrablja svoje gospodarske organizacije v svoje narodne namene.« Ali ne čuti Wastian, da se je s to svojo trditvijo sam udaril po zobeh, ko je preje z vso emfazo predaval, da je vse slovensko narodno gibanje umetno prtrejpno in da je kvintesenca vseh slovenskih želja nevtešljivo koprnenje po osrečujoči nemški kulturi ?! Zakaj rabi Wastian, ki je -icer dokaj kulturen človek, še vedno take obrabljene fraze o simpatijah, ki jih baje goji slovenski narod v s< jem j^dru nasproti Nemeem, ko je vendar sam prepričan, da so vse take fraze gole bajke! f*'emu ni odkritosrčen ? Slovenci se ne bojimo ookrito povedati, da sovražimo iz globočin duše in srca Nemee in da se hočemo za vsako ceno osvoboditi njihovega vpliva in gospodarstva. Gospod \Vastian, bodite tudi Nemci toliko možje in povejte odkrito in brez ovinkov: Nace edino stremljenje je: Slovence narodno, kulturno in gospodarsko uničiti, da dobimo svobodno pot od morja do morja, od severa do juga! To bi bile moške besede, gospod Wastian, ne pa hinavsko soj/arenjo po fiktivnem slovensko-nemškem prijateljstvu, ki ga ni b»lo nikoli in ga tudi ne bo nikdar! Iz parlamenta. Seja posl. zbornice. — Nadaljevanje debate o proračunu. — Wastian o Slovencih. — Nnjnost Grafenauerje-vega predloga odklonjena, V včerajšnji seji posl. zbornic* se je nadaljevala debata o proračunu. Ker se je oglasilo zeio mnogo govornikov, nis-» mogli — kakor so pričakovali — debate zaključiti ž? včeraj; to se zgodi šele danes. Prav posebnih zanimivosti debata ni prinesla. Posl. Pacher se je pritoževal zaradi demisije ministra Scbreiner-ja. Dejal je, da bi Memci nastopili zaradi tega proti vladi najstrožje, e* bi ne bila nevarnost, da potem vlada demisijonirs; tako bi «torili uslugo le Slovanom. Nato govori o neosla-vizmu in pravi, da Kremarev trud ni imel nobenega uspeha. Povdarjal je prijateljstvo Avstrije in neprijateljstvo Rusije nasproti Avstriji. Neoslavizem hoče zanetiti v monarhiji baje kar celo državljansko vojno in monarhijo raztrgati. Sistemi sedanje vlade nikakor ni Nemcem prijazen temveč je strogo nepristranski, boj Slovanov proti temu pistemu nikakor ni resen. Nernci se na ta sistem ne zanašajo, temveč zahtevajo edinole uzakonitev svojih narodnih pravic. — Posl. Glombinski izraža upanje, da se bo sedanji provizorie-ni opravilnik kmalu spremenil v de-finitivnega. S tem se bodo tudi izboljšale nevesele razmere v deželnih zborih. Glede železnic zahteva govornik decentralizacijo službe. Pritožuje se, da Poljake pri železnici zapostavljajo in izjavlja, da se morajo r tem n/irn razmere izboljšati, sicer Poljaki niti ne bodo mogli glasovati za z* lezniški etat. Govornik slednjič konstatira, da se parlament nahaja v prehodni dobi; stranke so molče sklenile premirje. Pričakovati je, da tudi vlada ustvari predpogoje za sestavo delavne večine. — Posl. Da*-zvnski napada dr. Kramara 7aradi potovanja v Petrograd in trdi, da je. neoslavizem brezplodna sanjarija. Napada tudi vsepoljake in izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti proračuuu. — Posl. Biankini se pritožuje zaradi zanemarjanja Dalmacije in zaradi prema.ibnega pospeševanja industrije v tej deželi, akoravno so za to že vsi predtiogoji dani. Ostro kritizira bosensko usiavo. Pravi, da bo bosenski deželni zbor monstrum, kakorsnega svet Se ni videl; proti takemu dež. zboru morajo vsi Hrvatje protestirati. — Posl. Tresič protestira proti nemškemu poslovnemu jeziku v parlamentu. Govori o nedostatnih železniški U razmerah v Dalmaciji. Dalmatinci bodo glasovali proti proračunu. — Nato se debata zaključi in izvoli se generalnim govornikom za: posl. Kun-schak, proti: posl. Lewicki. — Slednjič se nadaljuje razprava o Grafeu-auerjevem nujnem predlogu. Govori posl. Wastian. Pravi, da so dogodki na celovškem kolodvoru od Slovencev nalašč uprizorjene komedije, ki morajo potem služiti za podlago nujnim predlogom. Masa slovenskega naroda baje želi in zahteva zveze z Nemci. Dokazala je baje že neštetokrat, da se rada daje osrečevati od nemške kulture, da je zadovoljna z nemškimi šolami na Koroškem; slovenske kulturne zahteve so baje umetno napravljene. Govornik deklamira o silni nevarnosti trializma za Nemce. In vlada povrh Slovane, predvsem Jugoslovane, še bogato podpira^ Grafenauerjev predlog je malenkosten. Nemški uradniki se Grafpnauerju na ljubo vendar ne bodo slovensko učili. Slovenski pismeni jezik je umeten produkt, ki ga je ustvarila — avstrijska vlada. Kalil-ce miru govornik pozna že iz štajerskega dež. zbora. Vlada naj nikar ne poskuša jih nagraditi za to, ker so razbili Štaj. dež. zbor. Vlada naj studira dva spisa: »Von Laibach bis Belgrad« od Austriaca in Linhartovo »Dcr Abwehrkrieg des unter^andi-schen Volkstums«. Nemci zahtevajo prosto pot do Adrije in se ne puste od nje odriniti. Da pa ne potlležejo se morajo prenoviti; treba je več kulturnega in socialnega dela. Govornik slednjič priporoča, naj se nnjnost predloga odkloni. — Nujnost predloga se slednjič odkloni ć 137 glasovi proti 132. Za nujnost so gla-»ovali tudi češki socialni demokrat je. — Prihodnja seja danes dopoldne. Miroslav Huttmmer t Za oslabljenjem srca je umrl v Sarajevu mož, čigar ime se je svoje dni mnogo imenovalo po V6em evropskem časopisju in ki je v bosansko - hercegovski vstaji igral veliko vlogo. Ta mož je bil Miroslav Hubma-ver. Rojen je bil v Ljubljani 3. januarja 1851. Njegov oče je bil čevljarski mojster, dve sestri živita še danes v Ljubljani, tudi dva brata sta še živa., a prebivata v tujih krajih. Miroslav Hubmaver se je izučil za črkostavca v nekdanji Kleinovi tiskarni, potem pa delal v Gradcu, \^ Budimpešti in v raznih drugih krajih, dokler ni bil poklican k vojakom. Služil je pri topničarjih, kjer je postal »Feuerwerker« in si pridobil take tehniške izvežbanosti, da s*> je od tedaj mnogo bavil z mehaniko in si pridobil tudi več patentov. Vrnivši se od vojakov, je vstopil v »Narodno tiskarno«, ki je bila takrat v hiši, kjer je sedaj kavarn** ^Evropa«. Predsednik upravnega odbora je bil takrat dr. Josip Voš-njak, urednik »Slovenskega Naro da« pa bivši ljubljanski župan Peter Grasselli. Takrat je v Bosni in Hercegovini divjala ustaja in krvavi uspehi revolucije proti Turkom so v narod nih krogih ljubljanskih vzbudili toliko navdušenja, da so nekateri mla di narodnjaki začeli zbirati denar in kupovati orožje, da bi opremili »pro stovoljce«, ki bi se hoteli udoležitt bojev proti Turkom. V neki stranski sobi v poslopju, kjer je bila »Narodna tiskarna«, je bilo shranjeno orož je, ki se je kasneje tudi razdelilo med slovenske udeležnike bosanske ustaje. Eden teh udeležnikov z imenon? Mrlak živi še danes v Ljubljani. Med tistimi, ki so se najbolj zanimali za bosansko revolucijo, je bil Hubmaver. Neko nedeljo 1. 1875. je doma rekel, da gre k sv. Katarini in da ostane tam čez noč, češ, da hoče videti solnčni vzhod. Odšel je in ni ga bilo več nazaj, kajti odpravil se Je bil na Balkan in sicer v Hercegovino. Celo leto se je bojeval Hubmaver v Hercegovini. Ko je bil odšel in ko so mu sledili še nekateri drugi, je dr. Keesbacher v »Laibacher Tagblattn« priobčil zasmehujočo pesem: »Funfundfunfzig und noch Einer. Lauter edle, tapfre Krainer, Nicbt Gottscheer, die hausiren »Ali ti tako ugaja tukaj, »jnb- ček ?« »Zelo, zelo, ti moram priznati.« Lej, meni se pa zdi tuka!-le vse prebujno; celo ljudje so preživahni. Čutim, kakor da je vse pričarano, ker ne more biti take v resnici — samo od danes do jutri. Nič stolnega Ako občudujem lepoto naše domovine, čutim, da :e bila taka in taka tudi ostane.« Makso Pavlic se je ozrl na svoje mladostne sv^žosti prekipevajočo ženico in bridek nasmeh mu je hipno zaigral na licu. Mislil si je: tudi tvoja bujnost je samo trenutek ene pomladi — za nekaj časa, a potem pride razočaranje; vse je bilo samo kratek sen — le prevara. No, Marica se ni bavila s tako pesi m isti škim i nazori. Zahtevala je od mladosti tndi svoj del, svoj užitek; najraje bi bila vso mladost pridržala za-se in jo uživala v polnih požirkih brez oddihljaja do skrajne meje in poslednje moči. Zato je nadaljevala pogovor: »Ali ni tako tudi z življenjem v načih krajih? Te-le črnolase Italijanke, kako kmalu ocveto. Šteje toliko let Kakor sedaj le jaz, pa je že stara. Kdo jo če pogleda? Stavim, da se celo nje mož že ozira po drugih. Ali pri nas? Niso-li naše ženske cvetoče do polovice človeške starosti in več? Me se lahko veselimo svoje mladosti in uživamo njene čare veliko let, ne, MaksotV In njeno oko se je vnovič v topi- | lo v njegovem. Nasmehnil se je, prikimal ni nalahno zakašljal: njegovim prsom ,*o dobro de] mehki južni zrak. Oklenila sta se tesno drug drugega ter gleriai:i z visoke terase na morje za zahajajočim solncem, ki se mu je mudilo v daljne kraje, toda duh novoporočencev je spel še hitreje, spel celo v neznano bodočnost Profesor PavliČ se ni prav nie motil, ko je računal, da začne v zakonu redno življenje. Ostajalo mu je vsled tega mnogo časa, ki ga je vpo-rabljal v zabavo svoji ženki. Živela sta srečno kakor dva goloba, le Makso je časih tožil, da mu slabo ugaja ostri jesenski zrak. Pokašljeval je vedno glasneje posebno ponoči, zakaj podnevi in vpričo Marice se ni npai. Ona je zato brezskrbno ščebljrla poleg njega doma in na raznih zabavah, ki sta jih posečala. Tako bi se jima bilo nadaljevalo življenje slično zemeljskemu rajn, ko bi se ne bil Makso vštel za drugi del računa v zakonskem življenju. Ko začne mir in red, potem bo bolje. Mir je zakraljeval in red se naselil v njegovo hišo, toda bolje mu ni bilo. Crv v prsih je kiju val neprenehoma. Čutil je, da mn vsled tega slabi telo, pa se je bal resnico zaupati svoji Marici. Ona tndi ni bila tako pijana zakonske srede, da bi ne bila zapazila te premem be* »Makso, ti imas gotovo preveč napora s poukom.« »Ne, srček, tega sem navajen.« »Ali imaš preveč skrbit Zakaj ne poveš meni tega. Dva lažje nosita kot eden. Zaupaj mi! Saj sem tvoja ženka.« »Nimam skrbi razen one, da si ti zadovoljna poleg mene.'< »Srečna sem, Makso, neizrekljivo srečna, toda ta skrb ne sme bit: tako silna, da bi ti telesno haral vsled tega. Makso, tebi nekaj ni pi«iv, te poznam, ko vidno gineš.* Iztežka io je prepričal, da je to le hipna slabost, pljučni katar — ki mine, ko se poslovi zima in nam vsem zašije pisana vi gred. Zaradi večjega miru in čistega zraka sta sklenila, da preživita bodoče počitnice v njegovem rojstnem kraju na svežem gorskem vzduhu. Tu je imel Pavlič širno posestvo, ki ga podedoval po svojem očetu. Še dijak je imel za počitnice urejeno posebno sobico, kjer je bival, kadar je ostal doma. Letos je vedel poleg te napraviti še eno večjo in urediti tudi kuhinjo. Vse mora biti sicer priprosto in domače, toda ukusno in snažno. Sam je nekajkrat nadziral delo in ob poslednjem nadzorovanja kar ostal doma in pisal v mesto po Marico. Prememba sraka mu je namreč dela dobro. Domače razmere, zavest, da ima skrbno ženko, ki se suče ob na mestu njegove pokojne matere, vse je vplivalo nanj kar najbolje. Nadejal se je, da mu bodo počitnice kar največ zalegle glede na njegovo zdravje. Zjutraj in zvečer jo ogreval oslabele ude na solncu, a opoldnevne ure v gugalni mreži na vrtu v senci.Toda nekdanje življenje ga je minilo. Marica mu je že očitala v šali, da je preveč resnoben Rabila bi bila za to ostrejšo besedo, prt ga ni hotela žaliti, zakaj Makso je postajal od do Ine bolj jezav in vznemirljiv, kar mu je zelo škodovalo. Crv je namreč glodal v prsih in on je slutil, da ga ne užene več. Marici ni slednjič ostajalo ori vse mladostne sreče drugo nego skrb za Mak sovo zdravje. O, sladkosti sv. zakona, življenja maj, o, sad spoznanja! Mlada žena je čutila, da jo je varal Pavlič, obetajoč ji zlato bodočnost v obilnosti mladega življenja. Na tihem je objokovala svojo nesrečo, obžalovala izgubljeno mladost. Svoje boli nikakor ni mogla več zakrivati. V neizbranih besedah jo je razodela Maksu in mu očitala, da jo je varal. Britko je čutil on vso ost resnice v njenih očitanjih, odgovar. jal pikro, jesno. Tako se je dan za dnem dvigala med njima nezrušljiva stena neskladnosti. Začenjal se je v nekdaj mirni, prasni Pavličevi hiši šiv pekel. (Saga Und auf wu mns nichts diskireu, Nein, Slovenen reinsteir* Blutes, Deutschenfresser, kuhnsten Mutcs«. itd. itd. Toda to ssmehovaaje je bilo kaj malo umestno, ker ao se slovenski udeležniki revolucije znamenito iskazali in je Hubmaver postal edem prvih ustaških vojskovodij. Odlikoval se je po čudoviti hrabrosti v ljutih bitkah okrog Trebinja, pri Bileku, pri Stolen Kot bivši top m car je m učil Hercegovce delati bombe. Značilno za njegovo neustrašenost je. da je sel Čisto sam do neke turške utrdbe, premagal stražo in vrgel v utrdbo bombo, ki je tako učinkovala, da so utaši potem lahkoto zavzeli utrdbo. V mnogih hišah na Kranjskem hranijo še sliko največjih ustaških vojskovodij bosansko-hercegovskih, med njimi je naslikan tudi Hubmaver. Leta 1876. se j^ Hubmaver vrnil domov in je zopet vstopil v »Narodno tiskamo«. Prinesel je seboj mnogo spominov. Med njimi krasen revolver, ki mu ga je bil podaril črnogorski knez Nikola. A dolgo mu ni bilo obstanka v Ljubljani. Avstrij,->ka vlada ga je smatrala za nevarnega in morala je imeti posebne naklepe proti njemu, kajti nekega jutra je takratni mestni policijski svetnik Perona poslal Hubmaverju li->tek Fric - izgini!< In Fric je takoj izginil iz Ljubljane. Najprej je šel Hubmaver v Bosno in se tam bojeval z ustaši, a ko be je ustaja razširila, je Šel tudi v Macedonijo in od tam na Bolg-arsko. V Sofiji se je združil z nekim grotom Wurmbrandtom, ki je pozneje odšel v Brazilijo, in oba sta se hrabro bojevala v vrstah bolgarskih ustašev in se udeležila neštevilnih bojev. Ko je bruhnila srbsko-turska vojna, je Hubmaver vstopil v srbsko armado kot artiljeriski oficir. Zapovedoval je srbski armadi ruski general Černjajev, ki je hitro spoznal izredne zmožnosti Hubmaverjeve. Ta je hitro avanziral in je postal topničarski major. A srbska armada, ki je bila skrajno slabo organizirana, in ni imela niti najpotrebnejšega, je bila v vojni poražena, država je stala pred bankerotom in je odslovila večji del vseh oficirjev, zlasti vse tuje, in med njimi tudi Hubmaverja. Ta je najprej obiskal svoj rodni kraj, potem pa je šel po svetu. Bil je v Rimu, v Neapolju, v Atenah, v Carigradu, v Odesi in daleč po Ruskem, ter se je končno nastanil v Bukare-štu, kjer je ustanovil litografični zavod. Tam e>e je tudi oženil, a žena mu je umrla v Belgradu 1. 1895.. za-pustivši šestero otrok. Ker namreč litografija ni šla, se je Hubmaver preselil v Belgrad, kjer je dobil mestno službo in kjer se je drugič oženil s hčerjo sarajevskega lekarnarja Herciga. Leta 1^96 se je preselil v Sarajevo, kjer je dobil primerno službo v deželnem muzeju ter je bil mnogo let kot eden najboljših poznavalcev slovanskega juera. eden prvih svetovalcev avstrijske vlade. Minister Kallav je pri vseh važnih pojavih, zlasti v Macedoniji. vedno poživljal Hubmaverja, da mu pove ^voje mnenje. Po viharjih življenja je bil dospel Hubmaver končno v miren pristan. Iz Sarajeva je opetovano prišel v Ljubljano na obisk. Bolehal je že dlje časa in njegova smrt ni prišla nenadno. Zapustil je vdovo in desetero otrok. Dnevne vesti. r »Slovenčeva« zlobnost. »Slovenec« blati spomin največjega nerodnega mecena, pok. g. K. Kotnika, ker ni zapustil svojega premoženja farški malhi. »Slovenec« trdi, da je bilo v uvodniku »Slov. Naroda« •> pok. Kotniku zapisano, »da je bil rajnik vzgojen v duhu načel Ciril-Metodove družbe in da je zato bil vseskozi napreden, to je, da je videl edino srečo Slovencev v principih liberalizma.« — Vse skupaj je zlobno podtaknjena laž. Teh besed ni nikjer v »Slov. Narodu«, temuč tam beremo: >>Kotnikova hiša na Verdu je od prvih časov slovenskega prerojenja pravo ognjišče narodne misli in slovenskega rodoljubja. V tem tradicionalnem rodoljubjn je bil vzgojen tudi pokojni gospod Karol Kotnik.« Ako »Slovenec« ve, da je v du'iu načel Ciril-Metodove družbe narodna misel in slovensko rodoljnbje, potem je zapisal resnico, a povedal tudi, da mu smrde nač.da narodne misli in slovenskega rodoljubja. -J- »Slovenec«, dokaži laži! »Slovenec« trdi, da se v podružnicah na Dolenjskem vrse na tihem predavanja svobodomiselne vsebine in da potovalni učitelji mnogokrat prepletajo vse svoje govore z napadi na S. L. S. ter tako delajo tudi zasebno. Hujskanje zoper duhovščino in našo stranko ima svoje središče v cirilme-todarskih podružnicah. — Tem la- P**M 8. L. a sil jo Dshsšnte, da je kje hi sem v odgovor: Na Dolenjsko le en potovalni učitelj (Ante Beg) Dokazi te, da je na katerem shodu na- spss* inenovai: tajska! soper du u no! Da sm ni stavil sa sgled rodoljubja tistih duhovmikov, ki huj *heJo zoper naeo obrambno šolsko družbo ter Jo proglašajo sa pretina rodno, to ram ho pa a—da asmljivo, podli obrekovaloi! -h Ta Je debra! Klerikalni det poslanec goriški dr H. Stepe nčič je čutil potrebo se blamirati z naslednjim »popravkom«: Slavno uredništvo! Z osirom na navajanja v »Slovenskem Narodu« od 28. februarja 1910 št. 47 pod napisom: Kako »Oo rica« pere zamorca — sklice vaje na § 19. tiskovnega zakona, prosim, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da sem se. vsilil na zborovanje društva »Lega Nazionale« in isto tak o ni res, da bi me bili Italijani enostavno vrgli iz zborovalne dvorane. Res je marveč, da se mi je dovolil vstop in da sera se, videč kdo zboruje, takoj prostovoljno odstranil. — Gorica, dne 2. marca 1910. Dr. H. Ste pančič. — Ta je res dobra! Dr. Ste-naneie priznava, da je bil na občnem zboru »Lega Nazionale«, kar je ravno toliko, kakor če bi šel kak Iiranj-^ki ali štajerski slovenski poslanec na občni zbor »Sudmarke« ali »Sehulve-reina«. 2e to dejstvo samo je škan dal prve vrste in sramota za goriško klerikalno stranko, ki vendar zafr ju je, da je vzlic zvezi s Pa jer jem in laško laži liberalno stranko narodna. Dalje zatrjuje lr. H. Stepančič, da ga Italijani niso iz zborovalne dvorane ven vrgli, nego da se ie prostovoljno Istr \ »mo nikrhr trdili, da so Italijani dr. Stepančiča / brahijalno silo ven vrgli, a saj se da človeka tudi moralične ven vreči in da so dr. Stepančiča iz dvorane moralično ven vrgli, to so pcročali laški lisM sami, ki bodo vendar vedeli, kako ^ je takrat zgodilo. Najnaivnejše je pa vse-kako zatrdilo dr. H. Stepančiča, da s* je odstranil »videč kdo zboruje^. S tem hoče dr. Stepančic pač reči, da ni vedel, kaj da je »Lega Nazior-ale«. Ta je pa najboljša, Ce hi kaj takega rekel priprost kmetic, bi bilo odpust-Jjivo, a ta sodnik, doktor juris; in deželni poslanec Stepančič javno trdi, la ne ve kaj je >Lega Nazionaie«. Tj je re* — stupidno! — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Jutri, v soboto se vprizo-ri prvič na slovenskem odru velika klasična drama W. Shakespearova Julius Cae-ar^ v prevodu Otona Zupančiča (izdanja Andreja Oabršekai. V tej drami nastopi poleg vseh solistov drame tudi ves dramski naraščaj ter kot komparzerija 26 členov N. D. O., tako da bo na odru sodelovalo do 70 oseb. kolikor ni bilo osobja še v nobeni drami ali operi naenkrat na pozoriščn. Velike ljudske scene ob Taesarjevem triumfalnem izprevodu, med Antonijevem tovorom na Forumu ter na bojišču se izvrše v čim največjih množicah. Drama »Julius Caesar« je šesta Shakespearova drama na našem odru, kajti doslej so sc uprizoril* Shakespearova dela: »Kako se krofe ženskr-, »Hamlet«, »Romeo in Jnli-ia«. »Sen Kresne noči« in > Beneški trgovec«. V »Juliju Caesarju imajo eJike vloerr* gcr. Nučič (Af Lonius) Skrbinšrk f"Rrutu*», Boh ušla»- fCas--ius). Bukšek (Casca) in Danilo fCaesar) ter gdč. Wintrov* (Cac-oumia) in crn." Buksekova (Poteia). Vse ostale vlosre so majhna. Predstava se vrsi za r»ar-abonente. — Slovensko rleda'^ee. Na korist zaslužnemu kapelniku g B o -n i šk u se je včeraj vprizorila znana opereta »Dona Juanita«. Benefici-iantu g. Beni.^ku so bile prirejene različne ovacije; orkester ga je pozdravil s »tušem«, občinstvo mu je burno ploskalo, po prvem aktu pa je moral priti na oder, kjer so mu bili izročeni različni izrazi hvaležnosti in priznanja za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delovanje. Predstava je bila vobče zadovoljiva. »Slovenčeva« Ciril me tod a rita je užalila globoko plemen i teara prijatelja družbe sv. Cirila in Metoda in velikega slovenskega rodoljuba, umrlega., pa nesmrtnega g. Kotnika. Kar je storil blagopokojni k v danih razmerah v visoki meri, v tem se ga posnema po celi Sloveniji v primeri z danimi razmerami. »Učiteljsko društvo za goriški okraj« je postavilo en kamen v slov. obrambno trdnjavo. — Iz Ptuja prideta dva /amena in sicer iz rodoljubnih rok g. Mihajla Brenči ča, veleposestnika v Rogoz-niči, in od g. dr. Tomaža Horvata in gospe soproge. — Podružnica v Ptuju je izrekla soglasno protest: ITdeležen-ci občnega zl>ora Ciril - Metodove moške podružnice v Ptuju najodločneje protestirajo proti hudobnim napadom na prepotrebno družbo in pošiljajo družbi v izraz tera protesta 30 kron. — Dunajski slovenski tehniki so se prijavili k obrambnemu skladu kot odgovor na znano »Cirilmetoda-riio«, poslali so prvi obrok V) K. — Krožek magistrstnih uradnikov ljubljanskih je vplačal dvoje pokrovitelj-nin po 200 K, katere so omenjani gg. izronili. — It Polssle se piie: »Silna ganjenost, velikansko veselje, vse obožava prevrlega rodoljuba Karla Kotnika, V slehernem, rs% slovenskem »ran vsplapolals je gore* ca, tiha molitev sa tega največjega rodoljuba slovenskega, ki doslej nima ■ii es*ut< sovrstnika sebi »nekega, ter se dvignila gosi k nebu sanj, ki se je ob ločitvi tako globoko spomnil nase mile družbe. Kako smo bili vzradoečeni! Od ust do ust se Je vedno ponavljala presrečna beseda »pol milijona!« s neko svečanostjo se je izgovarjalo ime Karel Kotnik. V pol ure smo nabrali 32 K, nabiramo še«... — Hvala, iskrena hvala sa darove, hvala, iskrena hvala za tako prisrčne izraze simpatij napram naši zlati družbi!*^ — Nove Ciril - Metodove p*»druž-niee se ustanavljajo v odgovor na ostndne »Slovenčeve« napade po celi slovenski domovini. Nova podružnica v Borovnici je že potrjena ter šteje prav lepo Število članov, za kar gre glavna zasluga g. restavraterja Dra-š 1 e r j u. Ustanovni občni zbor bo po Veliki noči. Istotako sta že potrjeni podružnici v Šenčurju pri Kranju in v Zireh. V odobrenje so odposlana pravila za nove podružnice v Cerknem in Mimo na Goriškem, v Opči-liah pri Trstu in za dve podružnici na Koroškem. V tržaški okolici se snuje cela vrsta ao>ih podružnic, tako v Barkovljah, na Prošeku itd., na Goriškem pa v Breglnju in v Divači. Gor. Šiška dobi lastno, t. j. tretjo podružnico, kmalu se odpošljejo pravila za novo podružnico Št. Janž iti Tržišče. Povsod veje novo življenje za plemenite narodne namene. v — Uspeh »Slovenčeve« Ciril metoda rije na Tržaškem. Nesramen eia-nek »Cirilmetodarija« v »Slovencut ima sicer po vsem Sloveuskem lep odziv, a še posebno pa na tržaškem ozemlju. V protest izdajalskemu članku so se v Trstu nabrale že lepe svote za družbo in za obrambni sklad, a ustanavljajo se povsod, kjer še niso bile Ciril - Metodove podružnice. — Tako so se oziroma se ustanavljajo po-flrnžnice: v Bazovici, Opčinah, Vrde-li, Barkovljah, Sv. Križu, Mariji Magdaleni itd. In to vse kot protest proti efijaltskemu »Sloveučeve-mu« članku. — Od sedmega februarj i naprej tržačani ne zamude nobene prilike, da bi ue nabirali za družbo v protest proti »Slo ven če vi« pisavi. — Se se najdejo narodni duhovniki. Kmalu po onem podlem uvodniku na prekonstno družbo Ciril-Me-toda v »Slovencu« je bila nas zbrana večja družba obeh strank. V naši sredi je bil tudi neki župnik. Govorica nanese tudi na »Slov. Branik«. Tu pa izreče skoro dobesedno dotični župnik sledeče: »Družba sv. Cirila in Metoda je prokoristna družba, mnogo dobrega je že storila za Slovenstvo — a zdaj jo gospodi v Ljubljani strastno napadajo. Ne vem kaj jim je. Se ve — oni gospodi so daleč — jaz pa tukaj Družba je jako koristna to rečeni še enkrat.« — (Ime na razpolago.) ^*-> — Zupančičevo stalno omizje 'Sv. Martina cesta) vabi k slovesnemu odkritju diplome o pokrov iteljni-ni družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo hitri v soboto 5. t. m. Vse članice in člani omizja se poživljajo, da se tega s' cest na Kranjskem, po katerih bi se prevažalo toliko tovornega blaga, kakor ravno po cesti, vendar je bil.« ta cesta do leta 1902 vedno v najboljšem stanu »dasiravno se je tedaj še več težkih voz vozilo po njej. Od let i 1902 pa je ta cesta od leta do leta sla-bejša. Že predlansko leto prekucnilo se je več težko obloženih voz kar sredi ceste vsled lukenj in jarkov. Vrhunec vse zanikrn ost i pa se je pokazal letošnjo zimo. — Sedaj je ta cesta bolj podobna prav slabi drči, kakor pa državni cesti. Videti je kako štrlijo do 30 cm visoki robovi k viško na drugem kraju pa po 20 do 30 cm globoki jarki. Neštetakrat se pripeti, da obtiči voz sredi ceste, da mora t* bogi voznik pripregati in to navzdol Ponoči se po ti cesti sploh ni varno voziti, ker se voznik ne more ogibati robov in jarkov. Ako v najkrajšem času ne bode pomoči, in sicer temeljite, se bode moral promet popolnoma ustaviti. Kompetentne oblasti kje ste t Kadar je treba kmetu in obrtniku naložiti novih bremen, takrat ste koj pri rokah, kadar se vas pa opozori vaših dolžnosti takrat ste gluhi na obe ušesi. 2e pred tremi leti je prosil tedanji cestni odbor vipavskih skla-dovnih cest, deželno vlado naj bi se malo pobrigala, da bi dotični faktorji tej cesti privoščili malo več ponor- nosti, pa le niti odgovora ni bilo* Poglejte merodajne oblasti okrajno cesto od Cenca proti Colu, ali pa ono čez Vrhpolje v Vipavo v kako dobrem stanu se nahaja in prvoimeno-vana ne trpi na težko obloženih vo-zeh, nič manj kakor državna. Vsa krivda zadene tiste faktorje, koji so provzročili, da od leta 1902 ta cesta dobiva vedno manj gramoza. Tako n. pr. sedaj bi bila prilika ob tem trajajočem mokrem vremenu posuti cesto z gramozem, a ga ni videti na celi progi. Tukaj ste brezmiselno šte-dili z denarjem. Nakopali pa sle si s tem ogromne stroške, kajti cesta je >edaj popolnoma uničena. Štedite raje z denarjem tam, kjer se brez potrebe izdaja, — Končno poživljamo še vsa prizadeta županstva na.i dajo tej cesti vendar malo več pozoraosti. ter naj se skupno pritožijo na deželno vlado. — Več prizadetih. Tatovi na Vipavskem. Vlomi in t itvine so postali na Vipavskem zad-uji Čas nekaj vsakdanjega. Nedavno so se zgodili vlomi v Šturjah, Ajdovščini in na Cesti. Te dni so prišli ta-tovi v župnišče pri Sv. Križu. Hodili r^o okrog železne blagajne, pa bila je za tatove premočna iu pretežka. Spili so precej žganja, pikolita in v ieti so pokušali različna vina. Odnesli so nekaj buteljk, 3 K denarja in puščico za hostijo, ki je stara baje ;J00 let. Orožništvo je baje tatovom a petami. V. izkaz radovoljnih darov Sokolu v Hrastniku (za »Sokolski dom«), 'tdč. L. Pintarjeva (dar gostilniear-•v) 48 K 78 v, g. dr. Zamik, Zagor-30 K; g. prof. Fr. B. Stiftar Kalupa (Rusko) 20 K; SokoI v Cerknem i bi. št. 29) 10 K 69 v. — Po 10 K so ritali: g. dr. Homan, Kadeče; Nein eno van, Trbovlje; Cerkniški 25o-kol (poslal g. K i>erko za blok 27.) ; x>kol v Ajdovščini (št. 24.) ; Sokol i »pčine (št. 60) in br. Gorenje (bi. -r. 19.). Gr. 7 K 46 v. Dalje po 5 K »*. prof. Koprivnik, Maribor; g. dr. ^arle, Kozje in g. J. Rapoc. Maribor. < lani 3 K 40 v, g. Šah, Teharje in g. lr. Schwab. Celje po 2 K: a po 1 K: g. Jože Jan, gdč. Steiner. Neimenovan A. in Neimenovan B., skupa; JOn K 33 v, za katere se odbor naj-'opleje zahvaljuje, želeč še več dobrotnikov. Na zdar! Ze zopet iz nemškutarske šel?. Opetovano srao že imeli priložnost dokazati, da so nemški in nemšku-tarski učitelji prava nesreča 73 slovenski narod. Nov dokaz za to se je nudil minuli ponedeljek pred ekrož-ia kot prizivnim sodiščem v Celju. >:var je tale: Posestnik Alojzij Meh-le iz Reke - Podvina je obdolžil nem->kutarskega nadučitelja Martina Slopšaka. da je posilil njegovo ženo ter mu hotel že lansko leto s silo in zvijačami zapeljati 151etno hčer. Dne 28. dreembra je bil Mehle na Slopša-kovo tožbo obsojen na tri tedne žara. Vsled Mehletovega priziva se J3 ršila v ponedeljek pod predsedstvom višjega deželnosodnega svetnika pl. Garzarollija druga obravna- a. Mehkta je zastopal dr. Zabukov- ek, Slopšaka dr. Mravlag iz Laškega. Št irides^tletna Mehletova žena rša je pod prisego izpovedala, da jo Slopšak posilil. (Podrobnosti seve-da niso za javnost.) 151etna Mr-M^to-va hči je hodila nadučitelju streč in 'urit. Nekoč jo je pridržal v svoji so- i do 11., drugič pa do 2. ure ponoči. Mehle je Slopšaku tudi očital, da je krajno malomaren učitelj. Obravna-je v >vriio zaslišanja nadaljnih prič preložila. — Če so nemškatar-ski vzgojitelji taki. kakšni naj bodo potem — učenci? Samomor. Pri Ljutomeru so po-fegnili iz vode Ano Kranjc bivšo na-' ikarico v gostilni »Zum Schwan« v • /radcu, kjer je bil v kleti zaposleu tudi njen mož. Zadnji čas sta stanovala v Babincih pri Ljutomeru. Kranjčeva je izginila že pred petimi tedni, ko ji je umrl najmlajši otrok. Domneva se, da jo je žalost nad izgubo svojega otroka gnala v smrt. Zapustila je dva otroka v starosti 1 in štirih let. O prof. Masarvku, njega življenju in delih, predava dr. A. Dermota 5. marca ob 8. zvečer v prostorih delavskega doma, ulica Treh kraljev (W>rifL Predavanje priredi Dela\-ko izobraževalno društvo v Gorici 1 je javno. Opozarjamo, da proi. Ma-ryk slavi dne 7. t. m. svojo šestdt-♦ tletnico. Velesleparka »madame« Andree. Prebrisana velesleparka Marija Andree - Penier, ki je — kaker smo že poročali --- osleparila razne lahko-misljene in babjeverne tržačare, posebno ženskega 6pola za večje svote — je izginila tako iz Trsta, da je zi izgubljen vsak sled. — Sedaj prihajajo iz vseh kotov tržaškega mesta oškodovane »klijentinje« ter pripovedujejo in opisujejo policiji in drugi javnosti razno zanimivosti in proro-kovanja »madame« Adrce. — Pravijo, da je bil mali »salon«, v katerem je »rakala<- bogato okinČana z raznimi predmeti velike vrednosti. — Za eno važno »posvetovanje in prorokovan je« je zahtevala po 20 frankov, sicer se je pa zadovoljevala z svileni- mi deli finejših oblek ali b drugimi vrednostnimi predmeti, da eelo a živimi — kokosi. —- Kakor se sodi po Številu prevarjenib babjeverk, ki prihajajo sedaj na dan s svojimi pritožbami, da jim je »madame« odnesla vrednostne predmete, presega njih vrednost dale* svoto — 100.000 K.— Kakor se sumi ta velesleparka sploh ni bila Francozinja, za kar se je izdajala, tem ve«4 ori jen talka, ki je p% dobro govorila francoski in italijanski, a najboljše španski. Pevsko društvo »Vinohradskv Hlahol« je priredil 1. sušca v »Narodnem domu« na Kraljevih Vinogradih koncert v spomin na zlet v Ljubljano ob priliki »Slavčeve« 25-letnice. Na sporedu so bile izključno skladbe slovenskih in hrvatskih skladateljev, dve naši narodni pesmi ter Foersterjevi v Ista bol« in »Vprašanje«. Moški in mešan zbor sta žela za svoje krasno izvajanje pod izbornim vodstvom g. prof. Kfičke. obilo zaslužene pohvale. Zlasti pa je ugajala so-listinja gdč. Kratka, ki je morala dodati še Foersterjevega »Golobčka«. Po sporedu se je razvil animiran ples. Koncerta se je udeležilo lepo šievih3 jugoslovanskih akademikov iu so bila oficijelno zastopaua sledeča društva: »Jugoslavija«, »Adrija«, »Ilirija^, »Hrvat«, Šumadija« ter > Klub slov. tehnikov v Pragic >-Vinohrad-sky Hlahol« je prvo češko pevska društvo, ki je priredilo tak »Jugoslovanski večer« Na krasnem uspehu, ki ga je dosegel »Vinohradskv Hlahol« z našimi pesmimi na svojem zadnjem koneertu, moramo bra^kemu društvu, pred vsem pa vrlemu 7boro-vodji, iskreno čestitati. Elektro-Radiograf »Ideal« je preuredil svoj pr^eram v toliko, da osta-uejo dnevne predstave enako kot prej. Znižajo pa se cene in sicer stane res. prostor 70 vin.. 1. prostor 30 vin., II. prostor 20 vin. — Zadnja večerna predstava ob 8. uri pa bode trajala od sobote naprej vsak večer dve uri. Za to predstavo ostanejo prejšne navadne cene. — Ker se ravnateljstvo tega domačega kinematografa očitno trudi in prizadeva občinstvu ustreči in so njegove prireditve povsem izborne, se isto priporoča primerno novemu programu številni udeležbi. Podivjan vol. Predvčerajšnjim sta gnala posestnik Fran Pogaršek iz Karolinške zemlje št. 47 in Jakob Bokal na semenj vola, PrišedŠi do mosta na Galjevici. se je vol ustrašil nekega voza ter začel besneti. Vrgel je oba v jarek, potem se jima pa iztrgal in zdirjal. Ko so ga potem vozniki napletli z biči, je vol postal še bolj divji in vse je moralo bežati pred njim. Med potjo srečavši posestnika Jožefa Meglica, ki se je na vozu peljal s svojo ženo, se je zakadil v voz ter voz s konjem vred zvrnil v cestni jarek, v katerega sta tudi padla Meglic in žena ter se vsa premočila. Tudi pri vozu se je strlo oje ter ima Meglic pri tem 24 K škode. Ko je podivjani vol to izvršil, je besnel dalje in so ga še-le popoldne ujeli na barju, kjer je bil zagazil iu ni mogel dalje. Govori se, da je tudi neko žensko in nekega konja zvrnil v cestni jarek, a ta vest ni dognana. Nepošten hlapec. V torek j« dal prevoznik Jožef Bevc na Bledu svojemu hlapcu Petru Zabretu konja, da bi ga peljal na ljubljanski semenj. Ko je prišel Zabret do Pod brez.)a, je konja tam prodal nekemu gostilničarju za 70 K, sam pa odšel proti Ljubljani. Tukaj se je tako 1 apil, da ga je policija kot takega vzela v svoje varstvo. Zabret je pri sebi imel le še 4 K 28 vin., drugo je bil pa že pognal po grlu. Oddali so ga sodišču. Za duhovnika se izdaja 351etni vrtnarski pomočnik Ivan Frakelj ter pobira milodare za uboge otroke in cerkev sv. Jožefa v Celju. Navihanec je po obrazu obrit, nosi črn klobuk, siv dežni plašč in bel ovratnik, i*odo-ben duhovniškemu. Frakelj govori slovensko, hrvatsko, nemško in laško. Kjer bi se utegnil pojaviti, naj ga izroče najbližnjemu varnostnemu oblast vu. Pogreša se od 22. februarja Alojzija Stenovčeva, po domače Ter-klava, iz Sv. Valburge pri Smledniku. Deklica je stara 14 let, je navadno oblečena, plavolasa ter je vzela s seboj poselsko knjižico. Mati prosi, da bi se jo poslalo nazaj in izročilo občinskemu uradu v Smledniku. Bržkone bode kje iskala službe. 120 vojakov 18. pešpolka se je danes ponoči peljalo skozi Ljubljano iz Pustertala na Tirolskem v Bosno. Pobegnila sta včeraj od dela pri hotelu »Tivoli« prisiljenca Otilijan Magerin in Jožef Zachur. Prvi je iz Istre, drugi pa iz Češkega. Oba sta jo popihala v prisiljeniški obleki. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 68 Macedoncev, 58 Slovencev, nazaj je rišlo pa 8 Hrvatov. 55 Hrvatov je šlo iz Reke v Heb. Izgubljeno. Prostak 17. pešpolka Ivan Tomec je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 11 K denarja. — Zasebnica g. Slava Dularjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela Čes a K denarja. — Služkinja Ama Urednikova je izgnbila denarnico s manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Frida Hvataljeva je izgnbila čez 21 K denarja. Izgubilo se Je kale zelenega ročnega vozička, katerega naj najditelj izvoli oddati pri magistratu, odnosno pri trgovcu g. Hinkotu Privšku v Prisojni nlici št. 3._ Razne stvori. * AH je to znamenje napredka? Avstro-ogrska vojska šteje v miru 380.866 mož in 28.742 častnikov; torej pride na vsakih 14 mož en častnik. Na enega učitelja pride v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih pa tudi po 100. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! * Dvojna zal o igra. V Indianapo-lisu Ind., v Zed. državah se je v gledišču Empire nedavno izvršila krvava tragedija. Med godcema Adolf Cassau in Louis Ostendorf je prišlo do prepira, v katerem je Cassau pričel streljati na svojega protivnika. Slednji je bil smrtno ranjen, toda pri tem je imel še toliko moči, da je prvemu izvil iz roke revolver, ter ga potem na mestu ustrelil. Boj se .izvršil v nekem stranskem hodniku gledališča. Kmalu za tem je potem tudi Ostendorf umrl vsled zadobije ne kroglje. Predstava se je vkljub temu nadaljevala. * Amerikanski katoličani proti socializmu. Zastopniki katoliške cerkve v Zedinjenih državah so pričeli s splošno agitacijo proti razširjanju socializma, ki se je pričel v novejšem času razširjati med vsemi narodnostmi. Ta agitacija se prične v New Vorku v takozvanem katoliškem kolegiju na Madison A ve. in 51. ulici. Tam se je pričela serija predavanj, pri katerih govorniki povdar jajo stališče katoliške cerkve proti socijalizmu. Gospoda, ki je na čelu te agitacije, je namreč prepričana, da bode socijalizem potom par predavanj popolnoma vničila. V New Yorku prevladuje prepričanje, da s» bode z katoličani ravno tako zgodilo, kakor z Bismarckom, ki je hotel zadušiti napredne ideje, katerih ni mogoče spraviti s sveta z religijoznimi idejami in argumenti. Katoličani naznanjajo tudi, da bodo pokazali svetu sredstva, s katerimi je mogoče probujenje ljudstva in napredek prosvete uničiti. Bomo videli če so amerikanski popi res taki tiči! * Državni ministri ponoči. Neki japonski šajlivi list označuje pod navedenim naslovom japonske mini stre sledeče: Ministrski predsednil Katsnra je električna luč. ki push občinstvo včasi v popolni temi. Ko mura, minister zunaniih zadev je cestna svetilka, ki brli zelo slabo. Njegova luč ne sveti daleč. Goto, minister za obrat je plinova svetilka, ki je včasi zelo svetla, pa tudi zelo utriplje. Quara, minister za trgovino in poljedelstvo je nočna luč, ki komaj še gori. Vojni minister Teran-chi je papirnata svetilka, ne zelo svetla, toda koristna, kjer se ne more rabiti niti plinova niti električna luč. Finančni minister Katsnra je svetilka, ki se povsod lahko obesi in se rabi, kjer se le hoče. Jiistični minister Okabe je že nekoliko zastarel svetilnik. Mornariški minister Sails je klepetec brez posebne vrednosti, vendar more napraviti mnogo hrupa. Učni minister Koma i zubara je star zvon, ki bije vsako uro, dela mnotro hrupa, ki se pa tudi vedno moti glede časa in glede kraja. Slovenski log — O vseslovenski sokolski zvezi. V hotelu »de France« na Dunaju je imelo 20. t. m. predsedstvo »Vseslo-vanske sokolske Zveze« svojo sejo, ki so se je udeležili dr. Jos. Scheiner kot starosta za češko sokolsko zvezo, dr. Lazar Car za hrvatsko sokolsko zvezo, dr. Jindrich Vaniček in dr. An ton in Novotnv za češko sokolsko zvezo, dr. Viktor M urnik za slovensko sokolsko zvezo, Edo \Varaus kot blagajnik in podpolkovnik generalskega štaba, Đ. 2ivanovič za srbske Sokole. Starosta dr. Schreiner je izjavil, da se lani ni mogla vršiti niti skupščina, niti seja »Vseslovenske sokolske zveze« radi napetih odno-šajev na Balkanu in radi raznih »ve-leizdajniških« procesov. Nadalje je konstatiral, da se nahaja v »Zvezi« 78.330 čeških Sokolov, 20.500 poljskih, 12.500 hrvatskih, 6317 slovenskih in 4460 bolgarskih Sokolov, torej ogromna armada nad 100.000 zavednih slovanskih bojevnikov. Službeni jezik »Vseslovenske sokolske zveze« je tisti, ki se govori v kraju, kjer je sedež predsedstva. Vsaka sokolska organizacija, ki je zastopana v »Zvezi«, ima pravico, da dopisuje z njo centrala v njenem rodnem jeziku. Letošnji veesokolski zlet be Ml julija v Sofiji. Vsaka sokolska organizacija bo po svojih močeh sodelovala pri tem zletu. Srbski podpolkovnik 2ivanovič je obljubil, da ko dala Bratje Sokolom na raspolalo poseben vlak ali brezplačno ali pa proti znatno znižani vozni ceni. Obenem je povabil Sokole, naj ee na potu v Sofijo vsaj sa en dan ustavijo v Belgradu, kjer bodo srbski Sokoli priredili prvo svojo javno manifestacijo z javno telovadbo. — O pokojnemu Miroslavu Hub-majerju piše sarajevska »Srbska Riječ«: »Včeraj zjutraj je nagle smrti preminil v Sarajevu Miroslav Hubmaver, znan Sarajevčanom pod imenom čika (stric) Mirko. Pokojni Hubmaver je bil rodom Slovenec. Kot mlad in navdušen mož je prišel pred okupacijo v Bosno, kjer se je začasa ustanka 1. 1876. boril v vrstah ustašev — Krajišnikov skupaj s Tri-vom Amelicem, vojvodo Golubom Ba bičem, Perom Krećem in ostalimi. Srbsko-bolgarske vojne se je udeležil kot prostovoljec v srbski vojski. Zadnja svoja leta je pač živel v službi bosanske vlade in sicer v tiskovnem oddelku, kjer so ga vporabljali za različne zaupne politične misije. Bodi mu lahka bratska gruda srbska, za katere svobodo se je boril v svoji mladosti.« — Nadomestne in ožje volitve v Zagrebu. Včeraj so bie v Zagrebu nadomestne in ožje volitve v I. volilnem razredu. V celem je glasovalo 361 volilcev. Kandidatje koalicije so dobili: Halper pl. Sigretski 216 glasov, Benko Deutsch 249, Vekoslav Heinzel 208 in Ljudevit Geresdorfer 189 glasov. Madžaroni so dobili: Š. Aleksander 141, Stanislavljevič 131, Wieland 111 in dr. Siebenschein 155 glasov. Zmagala je torej na vsi črti koalicija, ki si je pri teh volitvah do sedaj pridobila 22 mandatov. Danes ie ožja volitev v III. razredu. Gotovo je, da bo koalicija zmagala tudi pri tej vol i t vi. — Nemško gledališče v Os jeku. V Osjeku v Slavoniji imajo hrvatsko gledališče, ki daje predstave do meseca aprila. Spomladi in poleti pa prirejajo v gledališkem poslopju predstave razne potovalne igralske družbe. Letos je prvi prosil za prepustitev poslopja neki madžarski gledališki ravnatelj. Mestni magistrat je to prošnjo odklonil. Na to je vložila prošnjo za prepustitev gledališča neka nemška gledališka družba in ožji občinski svet je takoj prošnji soglasno — ugodil. Občinski svetnik Popovič se je za prošnjo nemške gledališke družbe toplo zavzemal, rekoč, da se mestni občinski svet ne sme postavljati na šovinistiško stališče, marveč da je njegova dolžnost, da preskrbi zabavo nemškim someščanom, ki jih je baje 50^, to tem bolj, ker te predstave hrvatski narodni stvari baje ne bodo škodovale. Tako govori Hrvat v Osjeku v Slavoniji, ki je preprežena od nemških kolonistov, ki bodo kmalu dobili v svoje roke vso deželo, ako bodo domačini Hrvatje in Srbi narodni zaspanci in brezbrižniki kakor je navedeni Popovič. Izpred soditto. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Uboj. V predstoječem slučaju je zopet igral nož svojo glavno žalostno vlogo, tisto nevarno zahrbtno orožje. Fantje iz dveh vasi, iz Tupalič in Predvora, so sedeli dne 23. januarja t. 1. zvečer v 2ibertovi gostilni v Tu-paličah. Matiji Tičar, 20 let. stari kaj. žarjev sin iz Predvora, je očital Tupa-ličanom, zlasti Mihi Pircu, za Kaj so pri nekem tepežu držali z nasprotniki. To očitanje je Pirca razourilo, vrgel je Tičar jevega tovariša Škrva-do ob tla in jel skakati po gostilniški sobi. Tičar, ki je to mirno opazoval, stopil je pred Pirca, ga sunil z levo roko v prsa, rekoč: »Fant, kaj pa hočeš?« zajedno je pa zamahnil z desno roko, v kateri je držal ostro nabrušen odprt žepni nož, po Pirčevem vratu, ter mu prereza 1 glavno žilo, na kar se je ta zgrudil in vsled silne krvavitve kmalu umrl. Vse zaslišane priče potrdijo, da Pire ni bil oborožen la da ni Tičarju nič storil. Obdolženec priznava dejanje in pravi, da ie Pirca zaradi tega z nožem sunil, ker je izzival njegovo družbo in tudi njega. Na krivdorek porotnikov je bil Tičar obsojen v dveletno težko ječo. Telefonsko h brzoiovno poročilo. Poslanska zbornica. Dunaj, 4. marca. Poslanska zbornica je danes končala prvo čitanje proračuna ter izročila predlogo proračunskemu odseku. Na to je vzela v razpravo nujni predlog poslanca Smrčka in tovarišev glede plovitbe-nih pristojbin na Nemškem. Prihodnja eeja bo v torek. O pokojnini ministrov In poslancev. Dunaj, 4 marca. Ustavni odsek je danes razpravljal o pokojninah ministrov. Krščanski socialni so predlagali, naj ee določi enotna pokojnina za vse ministre v znesku 8000 K, vendar pa dobe to pokojnino samo tisti ministri, ki bodo Službovali najmanj 3 leta. Poslanec Heilinger je predlagal, naj bi se dala primerna pokojnina tudi tistim poslancem, ki so vse svoje življenje žrtvovali parlamentarnemu delu, a ostali pri tem reveži. Odsek je naroČil posl. rfeilin-gerju, naj izdela referat o teh predlogih. Iz justičnega odseka. Dunaj, 4. marca. Justični odsek je razpravljal v vladni predlogi, naj se nadvojvodska rodbina Parma izloči civilne in podvrže dvorni podsod-nosti. Ker so bile proti tej predlogi vse stranke razen krščansko socialne* so krščanski socialci razbili sejo. »Zveza južnih Slovanov.« Dunaj, 4. marca. »Zveza južnih Sovanov je imela danes sejo, na kateri je razpravljala o raznih aktualnih političnih vprašanjih. Poslanec dr. Trešić - Pavičič je iz zdravstvenih ozirov odložil svoj mandat v proračunskem odseku. Na njegovo mesto je bil izvoljen vitez Vuković. Dr. Luegerjeva bolezen. Dunaj, 4. marca. Listi zopet jav* ljajo, da se je dr. Luegerju bolezen nevarno pohujšala in da se je bati katastrofe. Jutri pa bodo zopet javili, da je županu zopet bolje. Ljnbavna žaloigra. Trst, 4. marca. Snoči je obsTrertt trgovski pomočnik Lazar Alabić svojo bivšo ljubico Frido Weidling, od katere se je pred leti ločil radi njene nezvestobe. Pred kratkim se je Alabić zaročil z nekim mladim dekletom. Ko je Weidling to izvedela, je prihitela iz Beljaka, da bi dekle odvrnila od Alabiča. Ker je le-ta zvedel o tem, jo je poiskal y njenem stanovanju ter 3krat ustrelil na njo. Nato je hotel sam sebe ustreliti, a je to preprečila policija. Weidlingova ni nevarno ranjena. Oporoka častnika — hrvatskega politika. Zagreb, 4. marca. Hrvatski poslanec, umirovljeni podmaršal To-mičič, je napravil oporoko, v kateri je določil vse svoje premoženje v svrho, da se izda hrvatsko-srbska enciklopedija. To delo imata skupno izvršiti »Jugoslovanska akademija« v Zagrebu in »Kraljevska akademija« v Belgradu. Zagrebška akademija se je v tej stvari že obrnila v Bel grad. Bolgarska kraljevska dvojica v Bel* gradu. Belgrad, 4. marca. Kralj Ferdinand, kraljica Eleonora in prestolonaslednik Boris pridejo prve dni meseca aprila v Belgrad kot gostje srbskega kraljevskega dvora. V Belgradu ostanejo dva dni. Prestolonaslednik se jim bo do Niša peljal nasproti in jih bo spremljal do Bel-grada. Potovanje kralja Petra. Belgrad, 4. marca. Ko se kralj Peter vrne iz Petrograda, poseti kraljevski dvor v Rimu. Iz Rima se vrne domov preko Cetinja, ker bo čestital svojemu tastu na 501 etnici vladanja. Dr. Milovanovieeva misija v Carigradu. Carigrad, 4. marca. »Tanin« po roča, da je dr. Milovanovič predložil turški vladi načrt pogodbe, glasom katere bi Srbija dobila svobodni prevoz orožja in streljiva iz Soluna po turškem ozemlju. Ta pogodba bi naj veljala za 5 let. Odhod bolgarskega kralja iz Petro grada. Petrograd, 4. marca. Včeraj sta zapustila Petrograd kralj Ferdinand in kraljica Eleonora. Na kolodvor ju je spremljal sam car Nikolaj. Slovo je bilo nad vse presrčno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. t Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina, zeta, svaka in strica, gospoda Ivana Haberle kavamarja, ki je danes ob eni po noči, po kratkem trpljenja, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 48. letu starosti blaženo preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 5 t. m. ob 4. popoldne Iz deželne bolnice. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, 4. marca 1910. Asa Haberle, roj. Efla, soproga. — Jezfa Haberle, ote. — Asa, Karla, Metanja, Afelajia, hčere. - Jtela Haberle, brat - Hagtfaleaa Stena. Jerica Habrie, sestre. "Teigueei.!ttaHiaifu«a, svaka. Stena, svak. — ■asu nečak - Asa Egta, tašča. Hotel Union nm Rimi ni Danes, v petek med drugim: Veslaška tekma Pariz-Lipsko. Dre lepa, senzacionalna umetniška nima 784 Dve sirotici, fUms d' arts, predstavljajo prvi pariški umetniki. Mi srcu io soBotB pepolnoiiia nor spemL »mi 1. parket 1 K, 11. parket R — -StC srednji balkon I —SO., stranski balkon K —40. Jfuharsko knjigo Zastonj dobi v^a^do po poŠti pri Prvi kranjski tovarni teste nin v Jurski S%istricL 790 l MeteorolosKno porodio. «td aerjta IH - Srcamjt trtcai tltk 7J*-t aa. Čas I Um Stanj e « & bara- k »- Tanja ? trt m h- ■ > Nebo 3. t 2. pop. 739 6 . ! 9. zv. ; 740 5 6 5 sr. vzjvzh del. jasno 4 0 brezvetr. Idel. oblač 4. ' 7. zj. 740 8 22 si. jvzhodi 1 i I Srednja včerajšnja temperatura 45, .iorm. T .6 Padavina v 24 urah 0 7 mm. Prodajalna v črnem vrbu nad Idrijo, obstoječa nad 35 let, dobro ir*< ča se da iz zdravstvenih odrov s 19, majem t L ? najem. v<-č ac izve- pn Ivani Lampa v/ Rudolfovem v kavarni. 672 izvežbao v vseh notarskih in odvet uiŠkih kakor tudi solicitatorskih poslih išče službe. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 779 Prva anončna pisarna v Ljubljani, Levstikova ulica 2. Sprejema io sestavlja vsakovrstne iiserate m vse slovenske liste! koledarje Itd. V$74^ Prodajalko dobre izurjena papirnate ii galanterijske stroke in blagajničarka ae sprejmeta takoj. Ponudbe na tvrdko lr« Ifjllvp LJubljana, Mestni trg. 766 Vabilo 705 občnemu zboru taji« ? M n liri rcgiitr. zadruge z ocom. za?., ki se vrši dne 12. sušca 1910 ob 6 zvečer v posojilnični pisarni. 1. Poročilo naćelstva. 2. Odobritev računa aa leto 1909 m razdelitev čistega dobički. 3 Volitev naćelstva in preglednikov. 4. Slučajnosti. . , Iftf.'t'ir. UoMelllea srafmijoea os Imimaviemifi v pnjea-ue« kraju as Krse^esa-oh iHejaki BaaVaVeaJell e kelegaaje, ki tndi »lus-buje ne stirirazrrdaici, bedni aa Kranj* tkem ali Štajerskem. 776 Ponudbe oV» 16. t m. pod štev. mm takoj SSS jih brez nadzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo ■sat sa ievrke, ki jih ujame v eni noči aa tisoče Stane B 1*40. Povsod najboljši uspeh. Razpošilja po povzetju. J ScMller. ta u) III, Zrkfkrfu tef 30. Premnogo zahval in priznanj 2247 Velika razprodaja! 4 pari čevljev • E TS vtn. Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev se daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških in par ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elezantnih. ličnih in lahkih. Vsi 4 san za satno 6 K 75 vin. Za naročitev zadostuje dolgost Po povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev A. atolh, Krakov it 332. Zamena dovoljena ali denar nazat, riziko torej izključen. 788 nadzornik e. kr. držav ne železnice v Beljaku pros*, da se mu dopošl je 11 Škatel j tako izborno učinkujočih 711 Salmijakovih pastil • o (kaielj lajšajoči*, eles raafcrajojoclh) lekarja HCCOU v LJauMJani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena Šlcatljiea 20 v, 11 škatljic 2 K. Naročila po povzetju --i E 346/10/2, E 380 10 2, E 366 10/2, P I 29/10/1. 772 Oklic. Jla javni dražbi se bode prodalo vsakokrat ob S dopoldne: dne 8. in 9. marca 1910 v Ljubljani, Karlovska cesta štev. U ran obuvala, mit, anrljanto orodje in oprava: ===== dne 8. marca 1910 v Kozarjah v opekarni == 400.000 komadov opeke in vozovi; dne 9. in 10. marca 1910 v Ljubljani, Kolodvorska ulica 27 m inikturno io konfekcijsko igo, 1M sli in potem Cesto na Grad Ste«. 8 sobna oprava In vino. Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo v navedenih hišah in t opekami. C. kr. okrajno sodišče v £jubljani, oddelek XI, dne 2. marca 1910. j« tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. C DE1TE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nago milo ali milo in sodo ne da bi oe lotil perila. Jfinlos" pralni prašek je torej najboljše kar ae more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je ■ ■■■■d in daje 132 bliičofto baloto in Jo popolnoma Zavitek Jbsoji Ii sfonji adbt k vrokostat suirje mk vrst si 8470 3/1 528591 9 EC 861