Domoznanski oddelek
tp 07
SNEŽNIK
2008
070(497.12 Ilirska Bistrica)
Avtocenter Dodič
Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18
robert.dodic® porsche, si
MM
Is 1318-3656
C0BISS e
TISKOVINA
Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 210. - marec 2008 - cena 1,50 €
o
A
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
771318
365006
l<
Banka Koper
UE Ilirska Bistrica vabi vse organizatorje javnih prireditev na delovni posvet:
JAVNE
PRIREDITVE - ZAKONITO IN
VARNO
ORGANIZIRANJE
ki bo v četrtek 1/.aprila 2008, ob 17. uri, v prostorih Policijske postaje Ilirska Bistrica, Skupina za varovanje državne meje, Ulica IV. Armije, Ilirska Bistrica.
Sodelujoči na posvetu: MNZ-Generalna policijska uprava Ljubljana, Policijska uprava Postojna, Policijska postaja Ilirska Bistrica, Občina Ilirska Bistrica, Družba Sintal d.d. iz Ljubljane in G7 iz Trzina.
VtMI [hs§9 [33 2 Sm
bo v soboto,
05.04,2008 med 15. in 17. uro, v Športnem parku Trnovo v Ilirski Bistrin.
VABUENI
KONČNO REDNA AVTOBUSNA UNIJA IL BISTRICA - UUBUANA
Po skoraj desetljetju bo v kratkem ponovno uvedena avtobusna linija iz Ilirske Bistrice v Ljubljano.
Odhod avtobusa iz Ilirske Bistrice bo ob 6.30, odhod iz Ljubljane pa bo ob 16.10 in sicer vsak delavnik.
Nova medkrajevna avtobusna linija bo tako primerna tudi za zaposlene v Ljubljani.
Povezave z možnostjo presedanja pa so tudi iz ostalih delov občine (Zabiče, Podgrad...).
Dodatne Informacije: TIC Ilirska Bistrica
iro
garažna in Industrijska vrata
NAŠA VRATA - REŠITEV ZA VAŠE UDOBJE
Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hormann, z motornim pogonom, montažo in DDV 2375 x2000	2375x 2125 ~.
2500 x 2000	2500 x 2125
že za 850 €
Cena zajema izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgraln), motorni pogon, montažo in 8,5 %DDV„
Pooblaščeni zastopnik:
D.D.D. *
leiomtusiu, saiažna. požarm is srnam»««
♦	PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV
♦	PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ

P0NEDEUEK-PETEK 8" -12" in 15" -19" SOBOTA
‘NOVI PAKET “ITAK” - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET
‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket
‘SOS ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski

VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV
NmiiUMT&A
miun
CERKVENIK
NA PLAČU
* sveže ribe

*	zamrznjt
*	školjkeš^....
*	“bacaja in bja0%
*	konzerve
Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579
POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA
VAS VABI NA
KRVODAJALSKO
AKCIJO
V SREDO, 2. APRILA 2008 OD 7. DO 13. URE V GIMNAZIJIILIRSKA BISTRICA
SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA!
KAKOVOST JE PRVA
■
Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat
DESET RAZLOGOV, M SE ODLOČITE
ZAInteHes
1.	KVALITETA DO NAJMANJŠEGA OETAJU
2.	STROKOVNO SVETOVANJE IN SERVIS J. ABSOLUTNA VREMENSKA OBSTOJNOST
4.	IDEALNA TOPLOTNA IZOLACIJA
5.	OPTIMALNA ZVOČNA IZOLACIJA
6.	ENOSTAVNA NEGA IN VZDRŽEVANJE
7.	OPTIČNO MEHKE POTEZE
8.	RAZNOLIKOST V BARVAH IN OBLIKAH S. S CERTIFIKATOM PRIZNAN
MANEDŽMENT KVALITETE 10. EKOLOŠKO PRIZNANI MATERIALI
Vprašajte nas: tel:02 / 7200 330 fax:02 / 7200 340 www.interies.si interles@siol.net
«asl-oslini izLvajj
HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni eyatem ELEGANCE MO 8.0
'
OKNA
»M
VRATA SENČILA ZIMSKI VRTOVI
iRbfem
Inženiring
:.i*«$i
mutt
7	\
DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O.
TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520
Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva.
VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA
KOREN JOŽKO
Koseze 3, Ilirska Bistrica
tel.: 040/240-118
'urnik 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedeUa zaprto
uvodne besede
PET SVETNIKOV.COM
Nobelovo nagrado bi dala vsem tistim, ki se vsak ljubi dan vozijo v Ljubljano v službo - tiste, ki gredo v Koper še nekako razumem, pa vsaki tisti ženski, ki ima več kot dva otroka in vsem samostojnim svetnikom.
Prvim zaradi vztrajnosti, drugim zaradi potrpljenja ta tretjim pa zaradi hinavščine.
In potem razmišljam naprej, pa kaj oba od naših samostojnih morata biti ravno tista moja? Skoraj me bosta prepričala, da je z mano nekaj narobe, ase ne dam, mogoče do konca tega famoznega mandata dobim še kakšnega - potem lahko naredim svetniško skupino nepovezanih Mileninih svetnikov?
Pa saj se mi smeje že cele Bistrica, a počasi se daleč pride. Če lahko občina kaže freske, ki jih ni, lahko tudi jaz uživam v mojih dveh svetnih, ki pa niso »svetniki«. Bi pa morala - tista tretja - biti ženska, zaradi enakopravne zastopanosti spolov. Ena zagotovo ne bi hotela, ker je modra ženska in ne sodi v to skupino, druga je preveč politično neizkušena in po mojem ne bi začutila pomembnosti tega prestopa, tretje ne bi pustili primorski kolegi, ker si res ne smejo zdaj pred parlamentarnimi volitvami dovoliti še ene menjave, ene pa jaz nočem.
Pa vse sem dala od sebe, pripravljena sem ji bila ponuditi tudi mesto vodje svetniške skupine....
No pa bosta še nekaj časa sama, mislim pa, da tudi nobenega ne pogrešata. Eden bi bil rad gasilec Samo in »il comandante«, ta drugi pa »il commendatore« vseh tistih večnih kandidatov za možne stolčke in fotelje. Boljša dva ne bi mogla niti na loteriji zadeti.
A podarjenemu konju se ne gleda v zobe... nisem vam pa povedala zakaj bi jim dala nagrado? Zato, ker so tam kjer so, prišli s pomočjo drugih ali celo na račun drugih - potem pa so se odločili, da pa bodo oni samostojni in odgovorni samo sebi in nobenemu drugemu kot samo sebi.
Že prav, naj izkoristijo to, kar so si na takšen ali drugačen način priborili, a naj pozabijo, da bodo zato dobili kakšno drugo nagrado - razen te moje »Nobelove«.
Upam, da ste se za velikonočne praznike imeli lepo, da boste tudi prvomajske praznike izkoristili zase ter za vse tiste vam ljube in o vsem kar ste prebrali vedite le to, da je podobnost z osebami iz dejanskega življenja samo naključna.
Ali pa tudi...
mag. Milena Urh
"PODJETNA SLOVENIJA 2008"
Tako kot pretekla leta, bodo tudi letos na prireditvi potekale dobro znane predstavitve spodbud za investicije v podjetniškem sektorju v Sloveniji v letu 2008.
Podjetniki in podjetniški svetovalci bodo na enem mestu izvedeli vse, kar bo letos zanimivega za nove razvojno-investicijske naložbe, saj bodo lahko:
1.	sodelovali na predstavitvah spodbud Slovenskega podjetniškega sklada, JAPTI-ja, TIA-e, SID Banke, Ekološkega sklada RS in Javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja v letu 2008
2.	obiskali INFO TOČKE vseh sodelujočih podpornih institucij in se individualno pogovorili s svetovalci posamezne institucije
3.	na INFO TOČKAH posameznih sodelujočih bank preverili ponudbo za ugodne investicijske kredite
VSA PREDAVANJA SO BREZPLAČNA, OBVEZNA JE PREDHODNA NAJAVA preko prijavnice, ki se nahaja na spodnji povezavi: http://www.revijakapital.com/kapital/strani.php?datoteka=74
V SEŽANI BO DOGODEK POTEKAL 03. APRILA 2008 V KOSOVELOVEM DOMU, S PRIČETKOM OB 9.45!
V kolikor potrebujete dodatne informacije, nas lahko pokličete na telefonsko številko: 05 73 44 362!
OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV
	
	
	
	
OBVESTILO 0 ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE NA VODOOSKRBNIH SISTEMIH ILIRSKA BISTRICA, KNEŽAK IN PODSTENJŠEK
Vodooskrbni sistemi Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Ilirska Bistrica, oskrbujejo 11708 prebivalcev v občini Ilirska Bistrica in deloma tudi v sosednji državi Hrvaški. V skladu z določbami Pravilnika o pitni vodi (Ur.I. RS št. 19/04 s spremembami) se na sistemih kontinuirano izvaja notranji nadzor zdravstvene ustreznosti pitne vode, ki ga opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Koper termonitoring, ki ga izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS.
V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2007 na omrežju vo-dooskrbega sistema Ilirska Bistrica v skladu s predpisi odvzetih 55 vzorcev
pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja in 54 vzorcev za redna kemijska preskušanja. En vzorec je bil glede preskušanih mikrobioloških parametrov neskladen z zahtevami iz Priloge I, Pravilnika o pitni vodi.
Na omrežju vodovodnega sistema Knežak je bilo leta 2007 v okviru notranjega nadzora odvzetih 6 vzorcev za redna mikrobiološka preskušanja in 7 vzorcev za redna kemijska preskušanja. En vzorec je bil glede preskušanih kemijskih parametrov neskladen z zahtevami iz Priloge I, Pravilnika o pitni vodi. Vzrok neskladnosti je bil odpravljen, kar je bilo potrjeno s ponovnim preskušanjem pitne vode.
V letu 2007 je bilo na omrežju vo-dooskrbnega sistema Podstenjšek v okviru notranjega nadzora odvzetih 7 vzorcev pitne vode za redna mikrobiološka preskušanja in 7 vzorcev za redna kemijska preskušanja. Vsi odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi in kemijskimi zahtevami iz Priloge I, Pravilnika o pitni vodi.
Na podlagi opravljenih laboratorijskih preskušanj in izvajanja HACCP sistema zaključujemo, da je pitna voda iz vodooskrbnih sistemov Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek zdravstveno ustrezna.
Direktor Igor Maljevac, ing.
Evropska komisija potrdila čezmejni program Slovenija Hrvaška 2007-2013
Ljubljana, 11. marec 2008 -Evropska komisija je potrdila »Operativni program Slovenija-Hrvaška 2007-2013«, ki se financira iz instrumenta za predpristopno pomoč. Program vsebuje dve vsebinski prioriteti: ekonomski in socialni razvoj (razvoj turizma in podeželja, razvoj podjetništva, socialna integracija) in trajnostno upravljanje naravnih virov (varstvo okolja, ohranjanje zavarovanih območij). Poleg tega pa zajema še horizontalne teme, kot so razvoj človeških virov in informacijska družba.
Upravičena območja v Sloveniji so pomurska, podravska, savinjska, spodnjeposavska, JV Slovenija, notranjsko-kraška in obalno-kraška statistična regija, na Hrvaškem pa Medžimurje, Varaždin, Krapina-Za-
gorje, Zagreb, Karlovec, Primorje-gorski kotar in Istra. Poleg tega se lahko izdatki, ki so nastali pri izvajanju projektov do 20% zneska prispevka EU financirajo še v osrednjeslovenski statistični regiji in mestu Zagreb.
Sredstva programa za obdobje 2007-2009 znašajo 15.724.629 evrov, stopnja sofinanciranja je 85%.
Upravičenci so: neprofitne pravne osebe, ustanovljene v skladu z zasebnim ali javnim pravom za namene javnega interesa ali splošnega interesa, ki pripadajo eni izmed naslednjih skupin:
-	regionalni in lokalni javni organi;
-	osebe javnega prava kot so (skladi,
ustanove, agencije), katerih ustanovitelj je država ali občina ali katerakoli druga oseba javnega
prava, raziskovalne in razvojne ustanove, izobraževalne ustanove in ustanove za usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvoje agencije itd.
-	nevladne organizacije, kot so združenja in fundacije;
-	gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe;
-	pravne osebe, ustanovljene v skladu
z zasebnim pravom (društva) z neprofitnim statusom in namenom delovanja, kot so lokalne in regionalne razvojne agencije, registrirane kot podjetja, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje itd.
NOSTALGIJA, KI ZABAVA
		Eti	mm
	IIM	'		
	m ml		K £-§1 S
■1		ji	
Zimzelene melodije, različni plesni ritmi, sem pa tja umirjena narodnozabavna viža ... so glavna domena glasbene skupine, ki je nastala v Ilirski Bistrici iz članov nekdaj dokaj znanih ansamblov. Prvič so se poslušalcem predstavili ob odprtju likovne razstave, kjer sta solista, Boris Ujčič na klarinetu in Miloš Možina na orglicah (tudi trobentač), ob spremljavi Mitka Grlja - harmonika, Marja Bonana - kitara in Lada Žnideršiča - bas kitara, zasanjano
razpoložila poslušalce. Za zaključek so prisotni prisluhnili slovitim Rožam, poznanim po nepozabni interpretaciji Stanke Kovačič, tokrat pa toplemu glasu Ksenije Žnideršič. Slednja je sorodniško povezana s slovitim Kvartetom bratov Boštjančič, katerega člani so bili njen oče in trije strici. Pri uvodnem nastopu je manjkal le trobentač Danilo Afrič, ki ga je prav tiste dni temeljito zdelala gripa.
Skupina deluje odprto, kar pomeni, da še ni dobila dokončne
oblike. Godci se imamo lepo tudi na vajah, saj delujemo neprofitno in se nam tudi zato nikamor ne mudi z najnovejšimi uspešnicami. Poskušali bomo privabiti k sodelovanju tudi gostujoče soliste, želimo pa tudi ustvariti značilen zvok ter poseči po nekoliko drugačnem repertoarju, po katerem bi bili razpoznavni. In kje želimo nastopati? Povsod, kjer nas bodo želeli poslušati in se ob naših zvokih tudi zavrteti.
Dimitrij Bonano
KRAJANI OKROG LESONITA ZAHTEVAJO STABILNI MERILNI NAPRAVI
Na marčevski seji občinskega sveta so svetniki obravnavali pobudo krajanov - stanovalcev dela Gubčeve ulice,	Stanovalci ugotavljajo, da kljub zagotovilu investitorja njihova proizvodnja
Ulice 7.maja, Rečice, Gabrij in Vodnikove ulice glede njihove ogroženosti zaradi prašnih delcev, hrupa in šuma s ni za okolje prijaznejša in je vedno bolj obremenjujoča, strani tovarne lesonit. Tovarna Lesonit je leta 2006, ko je pridobivala gradbeno dovoljenje, v posebni izjavi, tem Ugotavljajo še:
stanovalcem ponudila dve možnosti in sicer:
»Možnost 1:	.....	.
1. Investitor Lesonit, d.o.o., Ilirska Bistrica mora zagotoviti 10 meritev emisijskih vrednosti izpustov v zrak in en teden (7) meritev emisij na skupni prah na mobilni napravi. Meritve emisijskih vrednosti zraka morajo obsegati naslednje parametre:
a)	Meritve na skupni prah na vseh izpustih,
b)	Meritve na plinaste anorganske klorovodikove spojine izražene kot HCL - m potrebno,
c)	Meritve hlapno organskih topil — fenola, formaldehida in amoniaka,
d)	Investitor mora zagotoviti predstavnikom krajanov vpogled v obratovalni dnevnik oziroma izmensko poročilo pregledov in vzdrževanja čistilnih filtrov na izpustih,
e)	Investitor mora izvajati meritve v času, ki ga določijo krajani ogroženega območja in Občina Ilirska Bistrica ob zagotovitvi prisotnosti predstavnika krajanov ob izvajanju
0
in prostor.
1. Investitor mora v sklopu zgoraj navedenih meritev zagotavljati tudi meritve hrupa in
___	zgraditi proti hrupno zaščito za vsa neposredno ogrožena naselja v skladu z
okoljevarstvenim soglasjem.
Možnost 2:	;
Lesonit, d.o.o., se obvezuje, da bo financiral nakup dveh stabilnih merilnih postaj za kontinuirano merjenje imisij prahu in hrupa. Za namestitev, uporabo in vzdrževanje teh merilnih naprav Lesonit ne želi prevzeti odgovornost, želi pa biti obveščen o rezultatih meritev. Pri tem opozarja občane, da je pravilna uporaba in vzdrževanje teh naprav ključnega pomena za verodostojnost rezultatov.«
meritev v dogovoru z izvajalcem meritev,
Meritve mota izvajati akreditirana ustanova pooblaščena s strani Ministrstva za okolje
Predstavnik krajanov je pobudo predstavil na občinskem svetu in svetniki so podprli predlog - to je drugo možnost-postavitev stalnih merilnih naprav. S to možnostjo se ni strinjal župan, a so krajani svetnikom kjub temu izredno hvaležni za poporo.
Predlagajo še, da občina zagotovi finančna sredstva za vzdrževanje stacionarnih merilnih naprav in odčitavanje rezultatov za prah in hrup, samo bodo zagotovili lokacijo za namestitev merilnih naprav, prav tako pa so pripravljeni sodelovati pri izbiri ustreznih stacionarnih avtomatskih merilnih postaj.
Izbira 1. možnosti pomeni, da bi bil Lesonit po dosegu predpisanih mejnih vrednosti, dolžan
izvajati meritve samo enkrat letno.
Pri izbiri druge možnosti, po kateri bi Lesonit nabavil dve stabilni merilni postaji za kontinuirano meijenje imisij prahu in hrupa, bi bilo potrebno zagotoviti določena finančna sredstva za uporabo, vzdrževanje in odčitavanje rezultatov. Ta del je dejansko finančno nepokrit

Lesonit, d.o.o., Ilirska Bistrica se je samoiniciativno (brez soglasja občanov) odločil, da bo pričel z izvajanjem prve možnosti. Do sedaj so izvedli pet meritev imisij v zrak. Prizadete občane so obveščali o času meritev in jih povabili, da prisostvujejo meritvam emisij snovi v zraku iz posodobljene proizvodnje vlaknenih plošč. Rezultati predzadnjih meritev so bili objavljeni v lokalnem časopisu »Snežnik«, in kažejo, da mejne emisijske koncentracije niso presežene pri nobenem parametru.
Prizadeti stanovalci se ne moremo strinjati z izvajanjem prve možnosti, saj se zavedamo, da navedene meritve niso nepristranske. Izvajane so preko strokovne organizacije po naročilu investitorja Lesonit in v času, ki je vnaprej določen, temu pa je lahko prilagojen tudi obseg proizvodnje ob meritvah. Lesonit doslej še ni pristopil k meritvam hrupa in šuma.
Zaradi navedenega in pa dejanske obremenitve okolja z izpusti v zrak ter hrupom In šumom, smo se stanovalci odločili, da izberemo s strani Lesonita drugo ponujeno možnost, ki jo je ponudilo poslovodstvo in ki bo omogočala konstantno in nepristransko merjenje imisij prahu in hrupa. Pri meritvah hrupa vztrajamo na opremi, ki bo omogočila spremljanje tudi nizkofrekvenčnega spektra (od 10 Hz do 1kHz).
Zavedamo se, da problematika onesnaževanja okolja s strani Lesonita, ni le stvar nekaj bližnjih občanov, ampak zadeva vse prebivalce mesta z okoliškimi vasmi, saj se onesnaževanje ne konča na tovarniškem dvorišču. Pred leti izdelane meritve so namreč pokazale tudi vpliv na zdravje ljudi, na poljščine...
Pravica do zdravega okolja je ustavna pravica, zato se mora v reševanje te okoljske problematike vključiti tudi lokalna skupnost in zagotoviti tako sedanjim občanom kot tudi našim potomcem zdravo življenjsko okolje.
Res sicer je, da velikih prašnih delcev ni več, je pa Še naprej prisoten droben, mikro prah, ki pokriva celotno okolico. Se vedno so prisotna občasna » zabitja« in s tem povečana emisija prahu v okolje. Občani ugotavljamo, da se predvsem v zadnjem obdobju pojavljajo nove vrste izpustov z močnim vonjem po seču.
Zlasti pa se je povečal hrup in šum ciklonov. Nekaj tega lahko pripišemo nerednemu vzdrževanju transportnih linij, kar povzroča močno piskanje in cviljenje. Izvor glavnine hrupa z močnimi vibracijami je v sekalnici, šum pa povzročajo veliki ventilatorji v ciklonih.
Druga vrsta hrupa pa je nizkofrekvenčni hrup, ki ga zaznajo tudi bolj oddaljeni stanovalci v Trnovem, npr. celo v Gabiju in Vodnikovi ulici. V tej zvezi je občan kot samoplačnik že naročil izvedeniške meritve hrupa, ki so pokazale prekomerno obremenitev okolja s hrupom. Na meji t.i. vplivnega območja hrup presega dovoljeno za sedemkrat, v Gubčevi ulici za dvainpolkrat, v Vodnikovi ulici, ki je od Lesonita oddaljena kilometer zračne linije, pa 25%. Predvsem nizkofrekvenčni hrup je za oddaljene stanovalce zelo moteč. V nočnem času je v obdobju polnega obratovanja Lesonita onemogočeno spanje, pojavljajo pa se tudi druge zdravstvene težave povezane z značilnostmi nizkofrekvenčnega hrupa. Poudariti moramo, da pred postavitvijo nove tovarne pojavov nizkofrekvenčnega hrupa ni bilo.
VELIKONOČNE DOBROTE NA RAZSTAVI
V samostanu vTrnovem je na ogled razstava velikonočnih dobrot, izdelkov in okraskov. Ob sodelovanju 24. društev in posameznikov, šol in vrtcev so jo pripravili člani KŠD Koseze.
Na otvoritvi bogato pripravljene razstave je zbrane pozdravila Barbara Kogovšek, predsednica Kulturnega Športnega društva Koseze, ki je poudarila pomen takšnih prireditev za ohranjanje bogate tradicije časa Velikonočnih
Razstavo so si ogledali tudi stanovalci Doma Starejših občanov
praznikov. V kulturnem programu je pod vodstvom Alenke Penko nastopila pevska skupina Kalina iz Kosez.
Tekst-foto: Petar Nikolič
ŽENSKA ŽENSKI ŽE ČETRTIČ
Tudi letos je ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE v sodelovanju z OBMOČNIM ZDRUŽENJEM RDEČEGA KRIŽA IN OBMOČNO OBRTNO ZBORNICO organiziralo,
7. marca že tradicionalno prireditev ŽENSKA ŽENSKI.
V polni dvorani Domu na Vidmu je potekal zanimiv kulturni večer:
ŽENSKA ŽENSKI s pogovorom z znanimi bistričankami, letos z ženskami, ki nosijo uniforme. Mileni Urh so se na odru pridružile stotnica Vojka Mršnik, gasilka Boža Rozman, kriminalistka Adrijana Širca ter redovnica reda De Notre Dame sestra Štefka Bizjak.
Pogovoru je sledi nastop znane bistriške skupine Volk Polk, nastopil pa je tudi otroški pevski zborček
Čebelica.	Foto: Dragica Jaksetič
ČEBELARJI PONOVNO USPESNI
V petek 14. marca je Čebelarsko društvo Anton Žnideršič organiziralo prireditev na kateri so predstavili publikacijo o delu društva ob 100 letnici ter predstavili rezultate obalno kraškega regijskega ocenjevanja vzorcev medu.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali domači ocenjevalci in predstavniki stroke, je prejela v ocenjevanje 35 anonimnih vzorcev. Podelil so tri zlata, devet srebrnih in deset bronastih priznanj, medtem ko je enajst čebelarjev prejelo priznanje za sodelovanje.
Največ točk in zlato priznanje so prejeli Alojz Sukič (29,05 točke) iz Grada v Prekmurju za med akacije,
Jogoslav Logar (28,82) iz Pivke za cvetlični med in Marjan Lapajne (28,57) iz Cerknega za lipov med.
Barvna publikacija na 40 straneh opisuje zgodovino društva, dejavnosti povezane z organizacijo 100 obletnice društva, večji del publikacije pa je posvečen Vencinovi hiši, ki jo čebelarji pridno popravljajo in prerašča v prav ta pravi čebelarski dom.
In kakor je povedal predsednikdruštvavuvodu: “V zadnjih letih si prizadevamo in poskušamo čebelarsko društvo nekako ponovno približati javnosti, ter društvu vrniti mesto, ki ga je že imelo v svoji zgodovini.
Poskušamo sodelovati na vseh prireditvah, ki so povezane z delovanjem društva, vse aktivnosti pa tudi objavljamo v javnih občilih. Sami smo tudi organizirali kar nekaj dogodkov in prireditev z istim namenom. Domač kraj je bil vedno povezan z čebelarstvom in to tradicijo je potrebno ohraniti.”
S to predstavitvijo knjige so se uradno tudi zaključile dejavnosti ob 100 letnici.
T4JM4R4 VALENČIČ LARIS
V petek, 14. marca je bil v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici izredno zanimiv literarni večer. Potekala je predstavitev najnovejše prozne zbirke Tamare Valenčič Laris z naslovom Gretina igra. Rdečo nit večera je z avtorico tkal Silvo Teršek, sicer dobro znana radijska legenda. Čas po predstavitvi pa je bil Idealen za kratek pogovor z avtorico.
Od kje izvira tvoja želja po pisanju?
Menim, da vsako živo bitje hrepeni po samoizražanju. Lahko bi to imenovala hrepenenje po čaščenju skrivnosti, ki se imenuje Življenje. Ptice pojejo, ker morajo peti, ljudje se izražamo, ker se moramo izražati. Nekega jutra sem se prebudila in se vprašala, s čim lahko služim ljudem, kaj lahko prispevam k celoti in odgovor je bil na dlani, to kar najbolje znam in to je, mislim, pisanje.
Nekaj časa si živela v Ljubljani, pa tudi drugod v tujini. Kako to, da si se vrnila domov in kaj najbolj pogrešaš v Bistrici, česa tu ni?
Res je, dolgo časa sem iskala » tisto nekaj« drugje po svetu, vedno mi je nekaj manjkalo, kraj me je dušil. Vse dokler nisem spoznala z delom na sebi, dani bistveno tavanje po svetu, marveč, da »tisto nekaj« najdeš v sebi. Odkar sem manjkajoči delček našla v sebi, se nekako dogradila, mi je lepo kamorkoli grem, in kar je še najlepše, tudi tukaj v Bistrici. Torej povedano v enem stavku, kar sem iskala izven sebe, sem naposled našla zakopano globoko v sebi.
Kako je nastala tvoja nova knjiga?
Gretina igra je izključno moje delo, od prve črke uvoda, pa do prodaje. Koprska založba Fontana mi je samo posodila svoje ime, ostalo je čakalo name. Kosem knjigo napisala (za to sem potrebovala približno štiri leta), sem poiskala lektorico, oblikovalca, poskrbela za računalniški prelom ter se dogovorila s tiskarno. Vmes so še vse tiste male faze, ki se jih v končnem izdelku seveda ne vidi. Nato sem Območni izpostavi JSKD (kateri se iskreno zahvaljujem
za sodelovanje in pomoč) pomagala organizirati predstavitev in zdaj me na koncu čaka še prodaja.
Kakšno kulturno okolje je Ilirska Bistrica in ali ima kraj kaj posluha za vas, umetniške ustvarjalce?
Sama sem mnenja, da največje ovire in blokade niso v okolju, marveč znotraj posameznika, recimo temu v miselnih vzorcih. Ljudje smo bitja,
ki globoko v sebi mislimo, da ne zmoremo, da si ne zaslužimo ( zato ne privoščimo niti drugim), da smo premalo ustvarjalni, premalo ljubljeni. Toda, ko se odločimo za ljubezen ali ustvarjalnost, je tu nad nami celotno Vesolje, ki nas podpira, samo odpreti se mu moramo in narediti prvi korak proti Svetlobi. V Kozmosu je dovolj ljubezni za vse, samo zajeti moramo iz neskončnega Vira.
so glavni razlogi za bolezen poleg nepravilne prehrane, potlačena čustva. Včasih sem temu rekla pomanjkanje ljubezni, danes to imenujem potiskanje. Vse preveč čustev in občutkov s katerimi se nočemo soočiti, zakopljemo vase. Razlog je verjetno ta, da nam okolica nekako ni pripravljena prisluhniti. Partner nam na primer reče, pomiri se, spet si jezna, saj ni tako hudo in
tako nerazrešena čustva potisnemo. Pri vsem tem je najbolj žalostno dejstvo, da s tem, ko potisnemo, negativnih čustev ne razrešimo, ampak jih samo zakopljemo globlje v sebe, od koder delujejo rušilno na naše ravnovesje in telesno zdravje. Nasploh ljudje menijo, daje izražanje negativnih čustev (jeza, strah, žalost, obžalovanje) zelo slaba stvar, ter da je takšen človek negativen. Dejansko pa bi se moral vsak človek soočit s svojimi čustvi, predvsem negativnimi in jih podoživeti, preden jih potisne, če se s partnerjem ne morete pogovoriti o svojih občutkih, si kupite zvezek in jih vanj zapisujte. Raziščite svojo notranjost! Moj odgovor na trpljenje je: Ozavestimo življenje v nas in okrog nas!
Te vodi v življenju kakšen moto?
V najbolj temačnih obdobjih svojega življenja me je vodil skozi temo izrek indijskega modreca Vivekanande, ki pravi: »Zakon ljubezni je močnejši od zakona uničenja!« To mi je bil nekakšen svetilnikvtemi.
Kakšni so tvoji cilji za naprej?
Moja prihodnost bo verjetno nadaljevanje mojega sedanjega življenja. Še naprej se bom intenzivno samoizobraževala in predvsem širila zavest, ki se mi zdi eden temeljnih smislov življenja. Ko pa bom ponovno prijela za pero, bo to zagotovo duhovna literatura, kajti duhovnost je moja velika strast v življenju.
Zakaj si se odločila za vegetarijanstvo?
Vegetarijanka
sem že skoraj dvajset let. Moj duhovni učitelj Paramhans Svvami Maheshvvarananda je v svoji knjigi napisal: »Najvišji zakon, ki velja za človeka je NE RANITI. Največja greha sta ubiti in raniti. Ni čudno, da so na svetu vojne, katastrofe, bolezni, uničeno okolje, če nismo sočutni do bolečin klane živali in njenega trpljenja.« Dr. Sanja Rozman pa je zapisala: »...Razpadni produkti presnove živalskih beljakovin nas umažejo telesno, trpljenje, ki ga zavestno povzročimo drugim živim bitjem, da zadostimo svojim užitkom, pa nas - priznali ali ne - umaže moralno in duhovno...«. Kako se torej lahko ogradimo od dejstva, da je neko živo bitje zaradi našega užitka trpelo in izgubilo življenje?
Pa spregovoriva nekaj o temni strani življenja, denimo o trpljenju in boleznih. Kje tiči vzrok za tako stanje?
Globoko sem prepričana, da
GRETINA IGRA
Pred dnevi je pri koprski založbi Fontana izšla prozna zbirka Tamare Laris z naslovom »Gretina igra«. Kot se spodobi, je bila prva predstavitev knjige v avtoričinem domačem mestu - v Ilirski Bistrici. »Gretina igra« je po dveh pesniških zbirkah (»Ženska« in »Zakaj jaz?) že Tamarina tretja knjiga. Predstavitev, ki jo je v so-organizaciji z avtorico pripravila Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica, je v dvorano Doma na Vidmu v petek, 14. marca privabila zavidljivo število obiskovalcev. Nedvomno je k temu prispeval tudi moderator večera, radijska legenda Silvo Teršek, ki je na samosvoj način stkal rdečo nit skozi izjemen literarni dogodek.
»Svinčnik mi je bil od vedno bolj v uteho kot v zabavo. Bil mi je prijatelj, zaveznik in tolažnik obenem. Nikoli pa nisem upala, da mi bo kdaj uspelo napisati pravo zgodbo...« je uvodoma v svoji knjigi zapisala Tamara Laris. Pa ji je uspelo in ne eno, šest zgodb združenih v celoto tvori prozno zbirko »Gretina igra«. Zgodbe o hrepenenju in ljubezni so nastajale zelo počasi. Celih sedem let je nastajala knjiga. Zato je za avtorico toliko bolj dragocena, za vse tiste, ki jo bodo prebrali pa toliko bolj v užitek.
V užitek pa je bila obiskovalcem prav gotovo tudi sama predstavitev. To ni bil klasičen literarni večer, pač pa »talk show« dveh prav posebnih ljudi.
Avtorice knjige Tamare Laris in radijske legende Silva Terška, ki je na svoj, že kar psiho-analitski način prodiral v njeno osebnost. Vse skupaj v izjemno duhovitem in zabavnem ozračju. O sami knjigi smo sicer izvedeli bolj malo, o avtorici nekoliko več, največ pa o »show makerju« Silvu Teršku. Skratka izjemen kulturni dogodek kakršnega že lep čas nismo imeli v naši sredini, (i.š.)
Zdaj pa sem si oblikovala izrek, ki si ga ponavljam in ki me je privedel do neslutenih razsežnostih poljan duha: »Nikoli ne vračaj enakega z enakim!« Preprost, a zelo močen stavek.
Kaj bi našim bralcem želela povedati za konec?
Za konec bom parafrazirala svojega velikega vzornika indijsko-ameriškega zdravnika, holističnega zdravilca in pisatelja Deepaka Cho-
pro, ki je dejal: »Karkoli počnemo v življenju, počnemo zato, da bi bili ljubljeni.« Mogoče je, da sem tudi sama napisala to knjigo zato, da bi v svoje življenje privabila ljubezen, še bolj verjetno pa je, da sem jo napisala zato, da bi svojo ljubezen delila z vami. Hvala, da ste mi to omogočili.
Tamara, veliko literarnega navdiha ti želim.
MU
PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244
				e-j		Sr'	Sr	C "■)		Sr		Sr	Sr	C 0	Sr-	v	Sr	v v	C v	
		j)		-z	§			sl		A H	(?	%	(f	S		S	(j	%	(S	c
						Vilh	arjev	a ces tel/	OIC ta 4 fax:	Trr 7,62 05/1	ovo 501 1-10-	irska 242	Bis	rica						
S		4S	č		č	4S	f?	4S	(S	S)	&	4S	(?			■s		4S	f?	c
PREHOD BODO SANIRALI - CESTO BODO ZAPRLI!
PREBIVALCI PODPISALI PETICIJO V KATERI PRAVIJO:
Hkrati vas opozarjamo, da z zaprtjem omenjene ceste zmanjšujete VARNOST v prometu stanovalcev naše ulice v zimskem času saj je tedaj zelo pomembna za dostop do naših stanovanj. Ob slabih zimskih razmerah bi z zaprtjem omenjene ceste tako preprečili dostop do naših stanovanj saj je druga dovozna cesta izredno strma in v slabih razmerah neprevozna oziroma zelo nevarna . Vožnja po Gregorčičevi je v slabih razmerah prava vratolomija, ki se lahko tudi slabo konča. V normalnih razmerah se pa dve vozili ne moreta mimoiti. Predlagamo, da Gregorčičevo cesto z dostopom v uLHrib svobode obvezno razširite !i
OBČINA IN OBČINSKI SVET PA JE SPREJEL SKLEP:
ki ne podpira peticije stanovalcev, ki so proti zaprtju ceste iz Hriba svobode.
Največja težava pri ureditvi tega prehoda je v tem, da se teren hitro dvigne in ni možno zgraditi ustrezne klančine za invalide in postaviti fizične ovire pred prehodom za pešce. Daje potrebno prehod urediti in osvetliti je nujno potrebno, saj so se tam zgodile številne prometne nesreče tudi s smrtnim izidom. Občina je svojo rešitev utemeljevala s tem, da z zaprtjem omenjene ceste ne poslabšujejo prometne varnosti stanovalcev, v takšni meri, kot to trdijo podpisniki peticije. V kolikor ne bi bila predlagana rešitev sprejeta bi predlagali ukinitev prehoda.
Stanovalci - podpisniki peticije se zavedajo nujnosti ureditve tega prehoda, vendar so mnenja, da se bo s tem rešil en problem nastal pa bo drugi. Edina cesta po kateri bodo lahko prihajali do svojih domov je neurejena, ozka (dve vozili se ne moreta srečati) in nepregledna, v zimskem času pa izredno spolzka in nevarna, zato predlagajo, da se takoj pristopi k ureditvi in razširitvi omenjene poti, ki bo zagotavljala njihovo varnost.
Obveščamo vas, daje Slovenski podjetniški sklad v petek, 29. februarja v Uradnem listu RS št. 21/08 objavil:
JAVNI RAZPIS ZA
Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne
Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z nekaterimi bankami.
Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij v razvojne investicije, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti.
Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus.
Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja. Garancija Sklada se odobri za upravičene stroške investicije:
-	stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa novih strojev in nove opreme,
-	nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
-	stroški gradnje in/ali nakupa objekta,
-	stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja,
-	pripadajoča obratna sredstva v višini največ 20% kredita, če je v investicijskem projektu izražena potreba po teh sredstvih.
Med upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev.
Roki za predložitev vlog so: 20.03.2008, 10.04.2008, 10.05.2008, 10.06.2008, 10.07.2008, 10.09.2008 in 10.10.2008.
Obveščamo vas, da je Slovenski podjetniški sklad na svojih spletnih straneh pripravili informativno gradivo za produkt P4a - Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2008 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi.
Gradivo so pripravili s ciljem informiranja podjetnikov o pogojih javnega razpisa, ki je sicer še v fazi priglasitve v Uradu za kohezijsko politiko. Soglasje Urada za kohezijsko politiko je še zadnji pogoj pred objavo. V gradivu so zbrane informacije, na podlagi katerih se boste lažje odločali o sami možnosti prijave na javni razpis. Informativno gradivo je objavljeno na spletnih straneh pod rubriko razpisi v pripravi- P4a(http://www.podjet-niskisklad.si/index.php?id=273 ) in se lahko do objave v Uradnem listu še spremeni.
V kolikor potrebujete dodatne informacije, nas prosimo pokličite na telefonsko številko 05 73 44 362.
OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV
triglav TRIGLAV ZA SANACIJO DIVJIH ODLAGALIŠČ V ILIRSKI BISTRICI
V mesecu marcu je Zavarovalnica Triglav po Sloveniji priredila cikel dvanajstih novinarskih konferenc, ki jih je poimenovala E KO donacije. Namen teh konferenc je bil predstavitev najnovejšega projekta Zavarovalnice, s katerim je finančno Podprla petnajst ekoloških projektov po Sloveniji in ki jim je v ta namen Podarila skupno 150.000 evrov. Konference so potekale v Ljubljani, Celju, Novi Gorici, Kranju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Trbovljah, Krškem in v Ilirski Bistrici.
Zavarovalnica Triglav je v decembru 2007 slovenskemu trgu ponudila nov Produkt, in sicer Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE, ki je svoje naložbe prek investicijskega sklada EKO NALOŽBE usmerilo v najbolj napredne zelene tehnologije. Zavarovanje združuje naložbo ter življenjsko zavarovanje z nezgodnim zavarovanjem za primer smrti zaradi nezgode. Naložba je vezana na gibanje vrednosti enot premoženja investicijskega sklada
ekološko trajnostno usmerjenih delniških skladov. Sredstva se bodo nalagala v SAM Sustainable Cli-mate, SAM Sustainable VVater Fund, New Energy Fund in Equity Environ-mental Sustainability VVorld. Vsi ti skladi investirajo v delnice podjetij s storitvami, tehnologijami in produkti s področja varovanja okolja.
Prodaja naložbenih zavarovanj se je zaključila 15. februarja 2008, Zavarovalnica Triglav pa se je odločila, da bo po koncu prodaje v skladu s svojo strategijo družbene odgovornosti podprla okoljevarstvene projekte po različnih slovenskih krajih. Temu je namenila 150.000 evrov iz lastnih sredstev preventive. Razdelila jih je med dvanajst območnih enot, kolikor jih ima v Sloveniji, ki so izbrale po njihovem mnenju najpomembnejši projekt v svoji regiji.
Postojnska območna enota Zavarovalnice Triglav se je odločila prispevati k odpravljanju divjih odlagališč v občini Ilirska Bistrica. Ta si je kot enega osnovnih ciljev delovanja zastavila predvsem učinkovit sistem ravnanja z odpadki
in odpravo starih bremen.
Občina se je odločila, da bo želene rezultate dosegla tudi z načrtnim vključevanjem prebivalstva v organizirano zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju celotne občine. Tako so zaustavili nenadzorovano odlaganje odpadkov v okolje. Z njihovim načrtnim odpravljanjem so v občini začeli leta 1997, ko so bile izvedene sanacije divjih odlagališč na prvih lokacijah. V letu 2008 so se v občini Ilirska Bistrica odločili vlagati v nadaljnje sanacije manjših divjih odlagališč in v sanacijo na lokaciji opuščenega kamnoloma. Odpravljanje starih odlagališč zahteva za vsak posamezen primer različen pristop glede na zunanjo obliko in lego odlagališča.
Sanacijo opuščenega kamnoloma, ki leži neposredno nad starim delom mesta in v bližini vodotoka in zajetja pitne vode, bodo začeli z ločevanjem odloženih odpadkov in odvozom na določeno zbirno mesto, kjer jih bodo prepustili v nadaljnjo obdelavo. Preostanek gradbenih odpadkov bodo na lokaciji strojno izravnali in površino po potrebi za-
suli z dovoljenim materialom. Izvedba sanacije bo potekala v fazah in se nadaljevala tudi v prihodnjem letu.
Zavarovalnica Triglav, ki odgovornost do lokalnega in nacionalnega družbenega okolja uresničuje v okviru strategije svojega razvoja, vnovič dokazuje, da sta med pomembnimi oblikami družbene odgovor-
nosti predvsem prepoznavanje in odzivanje na potrebe okolja.
Mag. Miran Ribič Direktor Službe za korporativno komuniciranje Zavarovalnica Triglav, d.d.
NEGA IN VARSTVO MLADEGA GOZDA
Gozdovi v Sloveniji so največje obnovljivo naravno bogastvo z večnamensko vlogo, s katerimi je potrebno načrtno gospodariti. Večina jih je v zasebni lasti (cca. 70%), kar pomeni, da bo potrebno pri negi gozdov zagotavljati in ohranjati sodelovanje gozdarjev in lastnikov gozdov. Slednjim je gotovo ena izmed mnogih vlog, ki jih gozd opravlja, najpomembnejša ravno dohodek iz gozda. Za dosego le te je potrebno začeti z vzgojo gozda že v mladosti, saj se napake, ki vplivajo na kakovost in vrednost lesa v poznejših letih težko popravljajo. Za načrtno gospodarjenje z gozdovi skrbi Zavod za gozdove Slovenije, zaželeno in zakonsko omogočeno pa je, da se vključijo tudi lastniki gozdov, ker gre za iskanje optimalne rešitve med lastnikovimi željami in javnim interesom.
Cilj negovanja gozda je krepitev in uravnavanje funkcij gozda in s tem zagotavljanje temeljnih načel gospodarjenja z gozdom, kot so: trajnost (trajna ohranitev gozdov in raba njihovih dobrin), sonaravnost (gospodarjenje z gozdom na tak način, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin gozda) in mnogonamensko-st (zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda).
Preden začnemo izvajati nego gozda, si je potrebno jasno začrtati dolgoročni gozdnogojitveni cilj oz. želeno stanje gozda ob njegovi zrelosti. Ker je ta cilj precej oddaljen, ga poskušamo doseči tako, da si postavljamo kratkoročne oz. etapne gozdnogojitvene cilje po posameznih razvojnih fazah (mladje, gošča, letvenjak, drogovnjak, debeljak, sestoj v obnovi). Pomembno je, da gozd negujemo že od začetnih inicialnih faz novega sestoja skozi vse razvojne faze do njegove zrelosti. Zaradi stroškov izvajamo le najnujnejše ukrepe, ostalo prepustimo naravi sami. Za primerno ukrepanje pri negovalnih delih moramo poznati razvojne faze gozda. Pri vsaki izvajamo posebne ukrepe, s katerimi bomo dosegli naslednjo razvojno fazo.
Če gozd negujemo po naravni poti ali s setvijo, imenujemo prvo stopnjo v razvoju gozda
vznik, pri umetni obnovi je prva stopnja mladje. V tej stopnji so pomlajenim osebkom v glavnem konkurenti zelišča in grmovne vrste, ki jim zastirajo svetlobo in odjedajo tla. Cilj nege mladja je kvalitetna gošča z določeno zmesjo drevesnih vrst v zgornjem sloju. Za dosego cilja v gozdnogojitvenem načrtu določimo ukrepe. Glavni ukrepi pri negi mladja so naslednji:
-Indirektni negovalni ukrepi:
o nega s pomočjo starega sestoja, ki mladje varuje pred zunanjimi negativnimi vplivi (direktna svetloba, sneg, veter, toča...), preprečuje premočno zapleveljanje tal (z zelišči, travami in grmovnimi vrstami), kar nam zmanjšuje stroške nege.
-Direktni negovalni ukrepi:
o rahljanje pregostega mladja,
o čiščenje (iz mladja odstranjujemo osebke nezaželenih lastnosti ter tako dvigujemo kvaliteto mladja.
Govorimo o negativni ali množični izbiri, kjer odstranjujemo predrasle, razvejane in večvrhe slabo razvite osebke, ter grmovne vrste (npr. leska) in ovijalke (gozdni srobot).
o uravnavamo zmes drevesnih vrst, ki jih želimo imeti v gošči.
o obžetev izvajamo v juliju, ko se večina plevelov razrašča in s tem onemogoča rast pomlajenim osebkom. Sadiko pravilno obžanjemo v obliki lijaka ter ji tako omogočimo dovolj svetlobe in preprečimo, da bi se pleveli naslonili nanjo in jo prekrili.
o spopolnitev s sadnjo, kjer je bila pomladitev neuspešna.
o varstvo pred divjadjo z žično ograjo ali posamično z zavarovanjem vršičkov s kemičnimi ali mehaničnimi sredstvi oz. zaščita z tulci.
Naslednja stopnja v razvoju gozda je gošča. Tu si osebki med seboj že konkurirajo. V gošči poznamo podobne ukrepe kot v mladju. Posegamo predvsem v zgornji sloj, kjer odstranjujemo predrastke, večvrhe in nekvalitetne osebke. Cilj nege v gošči je zdrav, kvaliteten letvenjak (premer nosilcev sestoja v prsni višini ne presega 10 cm) vnaprej določene zmesi drevesnih vrst, s čim večjim številom kakovostnih osebkov. V letvenjaku je že jasno izvedena socialna razslojitev sestoja na spodnji, srednji in zgornji sloj. Vsi trije sloji igrajo pomembno vlogo pri razvoju gozda. V zgornjem sloju se nahajajo t.i. nosilci sestoja. Srednji sloj služi kot rezerva, ki lahko nadomesti poškodovano ali kakorkoli neperspektivno drevo v zgornjem sloju. Spodnji in srednji sloj z zasenčenjem pospešujeta odmiranje spodnjih vej po deblih, ter s tem dvigujeta kvaliteto lesa. Cilj nege letvenjaka je zdrav, kvaliteten drogovnjak (premer nosilcev sestoja v prsni višini je 10-20 cm). V letvenjaku in drogovnjaku se že kažejo pozitivne in kakovostne lastnosti dreves. Tu je glavno gozdnogojitveno opravilo, ki ga opravljamo, pozitivna izbira oz. redčenje. Pomeni, da najprej izberemo osebke z zaželenimi lastnostmi (izbrance), katerim nato odstranimo njihove konkurente. Izbranci morajo biti enakomerno razporejeni po celotni površini.
Vsa sredstva, ki jih bomo sami vložili v gozd se nam najverjetneje v veliki meri ne bodo povrnila, predvsem zaradi več desetletnega razvoja gozda. Zaradi tega država omogoča financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove iz proračuna republike Slovenije. Ta sredstva v glavnem vlagamo v gozd za naše bodoče rodove. Vedeti pa moramo, da kar mi sedaj koristimo, je plod dela naših prednikov. Vse prevečkrat se dogaja, da gozd vidimo izključno kot vir dohodka, ki nam zagotavlja trenutne ekonomske potrebe. Premalo pa se zavedamo, da je potrebno za gozd kot živ organizem skrbeti in ga negovati, da bi nam in našim bodočim rodovom služil tudi v prihodnosti.
Nego v gozdu razen obžetve, izvajamo v zimskem času, če nam to dopuščajo vremenske razmere oz. jeseni, ko je drevje brez listja, to je od druge polovice septembra do začetka aprila. Predvsem zaradi boljše preglednosti in manjše občutljivosti pomlajenih osebkov, ter lažjih pogojev dela.
Za vse podrobnejše informacije glede nege gozda ter financiranja in sofinanciranja se obrnite na krajevno pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije.
Jože Marušič, inž gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije
LIPA
Andrej Abrahamsberg s.p.
Borisa Kalina 6 SLO-5250 Solkan GSM: 040 207338
Najstarejša evropska tradicija proizvodnje strešnikov - od leta 1250 najboljša možna kvaliteta, ekološko ustrezen produkt in konkurenčne cene!
Prodajamo 8 osnovnih modelov z še 9. podoblikami, v 14 različnih barvah (strokovno - engobah). Več na: WWW.kritina-sinter.si. Prodajamo po vsej Sloveniji in tudi v II. Bistrici. Naše stranke se bodo vljudno odzvale, če jih pokličete na: 051 342 463 (Dolenje); 041 333 427 (Vrbovo); 041 333 406 in051 332 337 (II. Bistrica).
ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE,...
MAČJI AIDS IN MAČJA LEVK0ZA
Tokrat bom pisala o dveh precej sorodnih boleznih, ki se pojavljata izključno pri mačkah. Bolezni se pojavljata po celem svetu, prisotni sta v Sloveniji in celo v naši bljižnji okolici. Predstavila bom nekaj osnovnih informacij o „mačjem aidsu" in mačji levkozi. Pri obeh boleznih povzročitelj prizadane naravni obrambni mehanizem mačke in s tem zmanjša odpornost organizma proti drugim boleznim.
MAČJI AIDS je bolezen, ki se lahko razvije z okužbo z virusom PIV (ang. Peline imunodeficienci virus, kar lahko prevedemo kot virus imunske pomankljivosti mačke). Najpogosteje se pojavlja pri starejših mačkonih, ki bivajo na prostem. Virus je soroden človeškemu virusu HIV, ki povzroča AIDS pri ljudeh, vendar se z njim okužijo lahko le mačke. Prenos povzročitelja bolezni med mačkami poteka večinoma z ugrizi, poškodbami ali spolnim kontaktom. Mačja mati pa lahko okuži svoje mladiče že med brejostjo. Manj verjetno je, da se virus prenese, če mačke ne pridejo v direkten kontakt. Virus je namreč v okolju obstojen le nekaj minut. Po okužbi pri mački lahko opazimo blago bolezensko stanje z rahlo vročino, ki se kmalu izboljša. Skratka nič takega, da bi lahko posumili, da je naša mačka okužena. Nato preide mačka v t.i. Latentno (skrito) fazo, ko ne kaže nobenih znakov bolezni, virus pa nosi v sebi in lahko okuži druge mačke. Po nekaj mesecih ali letih te faze se razvije stanje imunodefi-cience ko mački obrambni mehanizem oslabi in je lahko že majhen prehlad usoden zanjo.
Kako ugotovimo, če je mačka okužena z virusom PIV? Na podlagi samih bolezenskih znakov ne moremo zagotovo reči, da ima mačka PIV. Lahko pa naj posumimo, če ima mačka pogosto težave z dihali (izcedki iz nosu, kihanje), prebavili (driske), sečili (krvav urin, boleče uriniranje,..), ustno votlino (slabo je, hujša,..) in druge težave, ki se težko zdravijo in se stalno ponavljajo. Veterinar lahko posumi na bolezen če pregleda krvno sliko mačke. Za ugotavljanje okužbe s PIV, se opravi test na prisotnost protiteles proti PIV v krvi mačke.Test je pozitiven pri večini mačk 60 dni po okužbi. Mački odvzamemo kri. Kapljico krvi nanesemo na pripravljen test in rezultat dobimo že v desetih minutah.
Kaj če je mačka PIV pozitivna? Pravega zdravila, ki bi to bolezen pozdravil trenutno ni na našem tržišču. Zakaj potem sploh testirati mačke? Če je mačka PIV pozitivna še ne pomeni, daje bolna. Okužene mačke imajo lahko kljub temu dolgo življenjsko dobo, če jim nudimo dobro uravnano prehrano, primerno okolje in takojšnjo veterinarsko pomoč kadar zbolijo. Pomembno je, da skrbimo za redno zatiranje zunanjih in notranjih zajedalcev (gliste, bolhe,...), ki so lahko prenašalci drugih bolezni, pa tudi sami oslabijo
žival. Za veterinarja je za zdravljenje mačke pomemben podatek ali je okužena s PIV, kajti te živali rabijo večje odmerke zdravil in daljše zdravljenje kot ostale mačke.
MAČJA LEVKOZA je bolezen, ki jo povzroča virus mačje levkoze (FeLV, ang. Peline leukemia virus). Bolezen je dokaj podobna mačjemu aidsu in tudi povzročitelja sta si sorodna. V večih primerih so celo mačke okužene z obema virusoma hkrati (PIV in FeLV). Mačja levkoza se lahko prenaša iz mačke na mačko preko sline, izcedka iz nosu, krvi. Med brejostjo se lahko prenese tudi na mladiče. Bolezen ima lahko različen potek. Nekatere mačke imajo virus trajno v krvi. Te mačke navadno v roku dveh do treh let poginejo. Nekatere imajo virus v krvi le prehodno, nakar razvijejo protitelesa in premagajo virus. Spet druge pa imajo virus potuhnjen v kostnem mozgu, vranici in drugje v telesu. Te mačke ne morejo okužiti drugih mačk doklervirus ne preide v kri, kar se navadno zgodi ob stresu. Tudi pri mačji levkozi opazimo podobne znake kot pri mačjem aidsu. Navadno gre za neka nespecifična obolenja, ki se težko zdravijo in ponavljajo. Virus namreč uničuje obrambne krvne celice in zato se organizem težko bojuje proti povzročiteljem bolezni. Z mačko okuženo s FeLV ravnamo enako kot pri PIV. Proti mačji levkozi obstaja na tržišču cepivo, ki pa ima lahko nekatere stranske učinke, zato je potrebno prej pretehtati korist cepljenja. Cepi se lahko samo FeLV negativne mačke, zato jih je potrebno obvezno prej testirati. S testom ugotovimo, ali je virus FeLV prisoten v krvi živali, ne moremo pa zagotovo trditi, da mačka ni okužena.
KAKO PREPREČITI BOLEZNI?
Virus PIV in FeLV zunaj gostitelja dokaj hitro propadeta. Če mački preprečimo stik z drugimi mačkami, je malo verjetno, da bi se okužila. V gospodinstvih, kjer imamo zdrave mačke je priporočljivo predhodno testirati na novo pripeljane mačke, da z njimi ne zanesemo povzročitelja bolezni. Če imamo FeLV/FIV pozitivno mačko, je priporočljivo, da je ločena od drugih mačk in ne uporablja istega stranišča in posodice za hrano in vodo. Taki mački je potrebno posvečati posebno pozornost, da ji omogočimo kvalitetno življenje.
Maja Simonič, dr.vet.med.
Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d.o.o.
PREDSTAVITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA 0 GRADITVI OBJEKTOV (ZG0- IB)
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (ZGO-1 B) je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/07, uporabljati pa se bo začel 15.4.2008, ko bodo spremenjeni tudi nekateri podzakonski akti.
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB, Uradni list RS, št. 102/04 in 14/05) je temeljni sistemski zakon s področja graditve objektov, ki ureja področje projektiranja, pogoje za projektiranje, postopke izdajanja projektnih pogojev in soglasij, določitev strank v postopku, gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj, gradnjo in nadzor nad gradnjo.
Temeljni cilji sprememb in dopolnitev Zakona o graditvi objektov so poenostavitev postopkov in projektne dokumentacije, jasnost in nespornost, odprava drugih administrativnih ovir ter zahtev, ki so za varovanje javne koristi nesorazmerne in nepotrebne. Vsled tega bodo spremenjeni oz. izdani novi podzakonski predpisi, ki vam jih bomo predstavili, takoj ko bodo objavljeni.
Bistvene spremembe in dopolnitve ZGO-1:
1.	Z novelo se jasneje ureja postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij ter pri tem ločuje:
a.	soglasja, ki so predpisana zaradi varovanja javnega interesa, t. j. na varovanih območjih in v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture, kjer bo potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje,
b.	soglasja za priključitev, ki jih dajejo upravljalci gospodarske javne infrastrukture - izdaja se samo soglasja.
Rok za izdaja soglasja je 30 dni, razen če poseben zakon ne določa drugače. Določen je tudi rok za izdajo soglasij pri stanovanjskih objektih in sicer max. 60 dni ne glede na določila kakšnega drugega zakona. Soglaso-dajalec mora imeti za izdajo projektnih Pogojev in soglasij zakonsko podlago. Soglasodajalci za pripravo projektnih Pogojev in soglasij niso upravičeni do kakršnega koli plačila.
2.	Novela zakona tudi jasno opredeljuje, kaj pomeni minimalna komunalna oskrba (oskrba z vodo, elektriko, odva-
janje odpadnih voda in dostop do ceste) in določa, da je to pri stanovanjskih stavbah pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na to, da je zemljišče sicer opredeljeno kot zazidljivo s prostorskimi akti. Za druge stavbe in gradbene inženirske objekte pa se obvezna minimalna komunalna oskrba presoja glede na namen objekta. Kot pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja je določeno, da morajo biti objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba, zgrajeni, s čimer se zagotavlja, da bodo objekti po izdaji uporabnega dovoljenja res uporabni za določen namen.
3.	Sprememba zakona odpravlja tudi nejasnosti pri določanju strank v postopku, ki so se doslej določale na podlagi vplivnega območja. Ker so bili kriteriji za določanje vplivnega območja nejasni in nedoločeni, uvaja novela območje za določitev strank in natančno določene kriterije za njegovo določitev, vezane na vrsto objekta, ki jih bo podrobneje določila uredba vlade. Tako se bo območje za določitev strank v postopku določalo na matematičen način in na podlagi zelo jasno določenih kriterijev.
Kot stranka v postopku se lahko prijavi tudi občina, zato mora upravni organ takoj pozvati občino, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku.
4.	Uvaja se nova kategorija vrst objektov glede na zahtevnost in sicer nezahtevni objekti, ki bodo konstrukcijsko nezahtevni, vendar bo zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje, s tem da bo postopek pridobivanja tega dovoljenja zelo poenostavljen. To dovoljenje se bo namreč izdajalo v
skrajšanem postopku, v katerem bo stranka samo investitor. Uporabno dovoljenje za pričetek uporabe nezahtevnih objektov ne bo potrebno.
Razvrstitev objektov glede na njihovo zahtevnost bo določila uredba vlade.
5.	Zakon uvaja tudi novosti v zvezi s postopkom izdaje uporabnih dovoljenj. Med drugim tudi možnost izdaje uporabnega dovoljenja za manj zahtevne objekte brez predhodne izvedbe tehničnega pregleda.
6.	Namesto spremembe vrste rabe uvaja kot novost primere spremembe namembnosti znotraj posameznih razredov enotne klasifikacije vrst objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, za vse ostale spremembe namembnosti pa je še naprej predpisana izdaja gradbenega dovoljenja.
7.	Določbe zakona, ki se nanašajo na pristojne poklicne zbornice in na pogoje za udeležence pri graditvi objektov ostajajo nespremenjene, saj bo to materijo uredil poseben zakon. Novost je le pri dokončanju gradnje oziroma pri ugotavljanju, ali je gradnja izvedena skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer so večje pristojnosti dane odgovornemu vodji projekta. Ukinjajo se nekateri načrti, nekatere pa prekvalificira v elaborate. Vsi načrti in elaborati se uporabljajo s skupnim imenom projektna dokumentacija in se s tem v zvezi ukinja dosedanji naziv z tehnična dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja.
8.	Zakon prinaša tudi določbe glede možnosti prisilnega vzdrževanja objektov, ki ga bo lahko odredila Občina.
DELOVNA SOBOTA V MESECU MAJU'
Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, štev. 20/2005, 106/2005, | 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007 in 115/2007)v55. členu med drugim . določa, da se zaradi zagotovitve večje učinkovitosti dela in zmanjšanja stroškov, 9 lahko poslovni dan med državnim praznikom ali drugim z zakonom določenim 1 dela prostim dnevom in soboto oz. nedeljo, nadomesti z delom v soboto v istem | mesecu.
I
Na podlagi navedenega, cenjene stranke obveščamo, da bo Upravna enota j Ilirska Bistrica prvo soboto v mesecu maju, ki pade na dan med praznikom in nedeljo, nadomestila z delom v soboto dne 10.05.2008.	I
DEKANIJSKI KRIŽEV POT NA SV. KATARINO
Tretja postna nedelja, ki je bila letos že v februarju, je v ilirskobistriški dekaniji postala tudi nedelja dekanijskega križevega pota na sv. Katarino. Ta edini križev pot na prostem v naših krajih je star šele dve leti, a je - sodeč po številu udeležencev tokratne molitve - že dobro znan. Razmišljanja ob štirinajstih postajah je bral dekan Gabrijel Vidrih, sodeloval je tudi jelšanski župnik
Franc Raspor, molitev rožnega venca med postajami in petje pa so vodili udeleženci.
Škoda, da je tak križev pot pri nas organiziran samo na eno postno nedeljo, saj bi se ga verniki gotovo radi udeležili še kako drugo nedeljo in je to hkrati zelo dobra priprava na praznik velike noči. A postni čas je za duhovnike tudi čas stalnega spovedovanja in tako ‘delovnih nedelj’, laiki pa očitno nismo še tako pogumni, da bi organizacijo križevegS pota prevzeli v svoje roke.
Katja Rutar
Reagiranje
ANAHRONIZMI, ANALIZE IN
KOMENTARJI
Spoštovani bralci našega, za enkrat še edinega občinskega glasila. Čeprav je naklada dokaj nizka, ga marsikdo vseeno prelista. Med takimi je tudi gospod Jožef Šlenc, ki pa je žal oddal svoj prispevek v isto izdajo kot jaz. Ergo: ni poznal mojega pogleda na stvari, ki jih je v svojem prispevku obravnaval, zato upam, da bova neke stvari le lahko razčistila. Pa o tem malo pozneje.
Vesel sem, da je moje pisanje v prejšnji številki obrodilo tolike sadove.
Uredništvo je objavilo poročilo kar dveh sej občinskega sveta. Zanimive so predvsem pobude in vprašanja občinski upravi, ki jih vztrajno postavljajo predvsem posamezniki iz prejšnje sestave občinskega sveta in nekateri novi (Barbiš, Jenko, Batista, Grbec, Kogovškova). Že skoraj deset let se pojavlja vprašanje prometne ureditve v mmestu, investicij v razvoj gospodarstva, v obrtno cono, v ustvarjanje pogojev za kakršen koli premik naprej.
Odgovori pa vedno isti. Še en dokaz, ki me vedno znova prepričuje, da ta uprava skupaj z županom enostavno ne dela nič. Prosim, da si v dokaz moje trditve še enkrat pazljivo preberete članek o delu občinskega sveta z vsemi pobudami in vprašanji v Snežniku z dne 29.02.2008 na strani 6.
Mineva že 17 let odkar se ukvarjamo z nesrečnim domom na Vidmu. Daše nič ne premakne so krivi po navedbah g. Šlenca celo nekateri naši sokrajani, predvsem pa država, ki nikoli ni bila dober gospodar.
V prejšnjem članku sem odgovoril tudi g. Darku Benigarju, ki sicer zelo strokovno prikazuje negativne vplive obratovanja »nove tovarne« Lesonit, ne pove pa kaj bo ukrenil. Jaz sem povedal, da naj meritve plačajo občinski svetniki (občina), če se zavedajo, da morajo delati v dobrobit svojih volilcev in če so pozvani, da kaj ukrenejo. Zeleni podpiramo vse pobude prizadetih krajanov in želimo pomagati pri reševanju problemov. Kot je znano, je v zvezi z Lesonitom, zelo aktivna civilna iniciativa okoliških prebivalcev na čelu z g. Žnidaršičem iz Rečice.
Na koncu pa moram odgovoriti še na prispevek g. Šlenca na strani 12.
Moram reči, da sem zelo presenečen. Čeprav ni mogel vedeti za moj odnos do bivšega TOK-a in BIO FUTURE, ker je bilo najino razmišljanje objavljeno v isti izdaji Snežnika, me čudi njegov pogled na dogajanje v zvezi s TOK-om. Ker je tako želel, mu moram vrniti milo za drago, kajti ko se je zaprl TOK njega že ni bilo več zraven. Prej pa je kot vodilni delal vse, samo v proizvodnjo ni vlagal. Dejavnost TOK-a v dobrih letih je bila preprodaja in prepakiranje kemikalij, preprodaja konjev in kdo ve še kaj, iz proizvodnje pa je smrdelo, tehnološke naprave so se sesedale. Če so te navedbe lažne naj jih kdo demantira. TOK je tehnološko popolnoma propadel, pokopala pa ga je investicija v čistilno napravo, kot sem že povedal in ne Zeleni! (Obtoževati Zelene za zaprtje je čisti primitivizem, ki bi se ga morali protagonisti sramovati.) Verjetno niti vsi ne veste, da so nam hoteli, v zadnjih vzdihljajih, prodati objekt TOK-ove čistilne za komunalno čistilno napravo, kar smo prav Zeleni preprečili, saj bi bil tak projekt za občino popolni polom. Predstavljajte si stroške prečrpavanja vse odpadnih vod iz, denimo Topolca, nazaj v Trnovo (vsaj 200 m tlačne višine, 3 km vodov in to 24 ur na dan). Protagonisti te goljufive namere so bili marsikateri znani Bistričani pod vodstvom znanih stečajnih upraviteljev. G. Šlenc javno opozarja, da ni neki džek in, da nima vpliva. Žal ne ve, da ga tudi jaz nimam. V izogib neobveščenosti naj tudi on prebere moj članek v prejšnji številki.
So me pa strankarski kolegi opozorili, da moram prav na tem mestu spomniti bistriško javnost, da je bil prav gospod Jožef Šlenc, v letih naše osamosvojitve, iskreno povabljen s strani takratnih pomladnih političnih strank, da prevzame funkcijo predsednika občinskega izvršnega sveta pa tega ni sprejel. Je pač lažje kritizirati kot delati.
LP Janko Poklar


BAR /VMUT(T
Bazoviška 25, 6250 Ilirska Bistrica
Odprto:
E:	vsak dan
od 6. ure naprej
RIZZERIA
Vrbovo 22 Tel.: 05 71 00 710
HALO PIZZA
□RELAX
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA
'• bazcviška cota 4/a	AVTOŠOLA RELAX
telefon : 05-71-41-584
e-mail: sandi.cekada@relax.si	SEDAJ TUDI V POSTOJNI
5TEČAJEM CPP PRIČNEMO 2. APRILA 2008 OB 16 URI
VPISUJEMO V TEČAJ VARNO DELO S TRAKTORJEM, KI BO 15. 4. OB 17 URI
VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44
UGODEN RELAX0V KREDIT HA 24 OBROKOV NI STROŠKOV ODORRITVE IN ZAVAROVANJA 00 6 0RR0K0V RREZ OBRESTI
VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF- 5 Z AVTOŠOLO EiRELAX VARNO V PROMET
POVimK POROČILA 0 DELU UPRAVNE ENOTE ZA LETO 2007
Upravna enota Ilirska Bistrica (v nadaljevanju UE) je ena izmed 58 upravnih enot, ki v skladu z določili Zakona o državni upravi (ZDU-1-UPB4, Uradni list RS, št. 113/2005) samostojno izvršuje upravne naloge iz državne pristojnosti na prvi stopnji. Območje delovanja Upravne enote Ilirska Bistrica se teritorialno pokriva z območjem Občine Ilirska Bistrica. Organizacijska struktura upravne enote je v letu 2007 ostala nespremenjena. Naloge in pristojnosti upravne enote so bile organizirane in so se izvajale v treh oddelkih:
•	Oddelku za upravne notranje zadeve,
•	Oddelku za okolje in prostor in
•	Oddelku za občo upravo in splošne zadeve.
Kot način dela v Oddelku za upravno notranje zadeve delujeta še Krajevni urad Podgrad in Krajevni urad Knežak.
Na dan 31.12.2007 je bilo v UE Ilirska Bistrica skupaj zaposlenih 29 javnih uslužbencev, in sicer:
•	27 javnih uslužbencev za nedoločen čas (21 uradnikov in 6 strokovno tehničnih delavcev),
•	1 javna uslužbenka (imenovana na položajno delovno mesto načelnice UE za dobo 5 let) ter
•	1 javna uslužbenka (zaposlena za določen čas).
Zagotovo je leto 2007 zaznamovala zamenjava v vodstvu UE. S 01.10.2007 je vodenje UE prevzela ga. Kristina Valenčič, dosedanji načelnik pa zaseda mesto vodje Oddelka za občo upravo in splošne zadeve, ki je ostalo nezasedeno zaradi upokojitve javne uslužbenke. Od aprila do oktobra se je tako izvajalo le tekoče delo. Ta sprememba je žal vplivala na zamrtje dodatnih aktivnosti vezanih na izboljšanje poslovanja. Predvsem gre za izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu v skladu s CAF modelom ocenjevanja kakovosti. V zadnjem trimesečju leta 2007 smo izvedli manjše organizacijske spremembe v glavni in sprejemni pisarni. Zaradi ukinitve vstopne točke e-VEM in uvedbe elektronskega zajema podatkov in arhiviranja (Imaging) smo dela in naloge ustrezno prerazporedili. Tako smo overitve in izdajo delovnih knjižic preselili v prostore sprejemne pisarne, da bi bile le-te strankam bolj dostopne. Zavedamo se, da so za še učinkovitejše delo potrebne še dodatne kadrovske oz. organizacijske spremembe, katere izvedbo načrtujemo v letu 2008. Starostna struktura ostaja, kljub upokojitvi in zamenjavi v vodstvu UE, še vedno neugodna, saj se je povprečna starost uslužbencev še dvignila (46,43 let).
Usposobljenost, pripravljenost na nove izzive in pridobivanja novih znanj ter primeren odnos do dela so porok za uspešno opravljanje zadanih nalog Ta cilj zasledujemo s stalnim strokovnim usposabljanjem zaposlenih, tako z udeležbo na splošnih kot strokovnih seminarjih s posameznih delovnih področij. Zaposleni so s svojim delom dokazali, da lahko zadane naloge opravljajo brez zadržkov, da so s svojim prispevkom k skupnim rezultatom UE zadovoljni in da so na pripadnost UE ponosni. Kar 90,2 % zaposlenih je zadovoljnih s svojo zaposlitvijo na UE, od tega 15,4% popolnoma Vedno večji obseg dela, zahtevneisa akonodaja, prenovljene aplikativne -ešitve. nerešena prostorska problematika pa tudi sama starost, pušča posledice na zadovoljstvu zaposlenih. V letu 2007 se e tako ponovno dvignil delež zaposlenih, ki si želi spremembe delovnega mesta (42.1% v letu 2007,30 8 v letu 2006).
Poslovanje s strankami
Skladno s strategijo delovanja Ministrstva za javno upravo tudi na naši UE strankam posvečamo posebno skrb. Stranke seznanjamo s splošnimi informacijami o upravnih storitvah preko sprejemne pisarne in drugih javnih uslužbencev, v pisni obliki pa s preko 40 informativnimi zloženkami, ki jih redno ažuriramo. Strankam je ta način informiranja prijazen in uporaben, zato se jih v veliki meri poslužujejo. Vsi obrazci vlog so na voljo v sprejemni pisarni in pri posameznih referentih, v elektronski obliki pa na spletnih straneh UE in portalu E-uprava. Preko spletnega portala UE in lokalnega glasila Snežnik pa občane seznanjamo z aktualnimi temami in novostmi na področjih delovanja UE. Individualno obravnavo strank poskušamo zagotavljati v skladu z danimi prostorskimi možnostmi. Predvsem na področju upravnih notranjih zadev pa je to praktično nemogoče zagotoviti. Stranke lahko plačujejo upravne in cestne takse ter zaračunljive tiskovine na blagajni v sprejemni pisarni z gotovino ali šestimi plačilnimi karticami. V letu 2007 so stranke v knjige pripomb in pohval vpisale 6 pohval, 2 kritiki ter 2 pripombi, ki sta se nanašali na čakalne vrste. Ker gre v večini primerov za anonimne zapise v knjigo, na prejete kritike oz. pripombe strank glede kakovosti poslovanja nismo odgovarjali. Dobro delo zaposlenih in UE kot celote so potrdile tudi stranke, ki so naše delo v anketah ocenile z oceno 4,22 (v naboru od 1-5). Delež strank, ki so odgovorile s »takoj na vrsti« je bil 57% (za 3 % več kot leta 2006), 80% strank čaka na storitev do 5 minut. Kot najpogostejši vzrok čakanja stranke navajajo vrsto ljudi pred pisarno (30%).
Realizacija programa dela
Delo, ki ga upravna enota izvaja lahko razdelimo natri osnovne sklope:
•	reševanje upravnih zadev oz. upravnih postopkov
•	reševanje drugih upravnih nalog in
•	izvajanje drugih spremljajočih opravil (s področja evidentiranja dokumentarnega gradiva, kakovosti, volilnih opravil, finančno računovodska opravila...).
Upravna enota Ilirska Bistrica je, ob enaki kadrovski zasedbi kot leta 2006, opravila skupno 27.804 upravnih postopkov in drugih upravnih nalog, kar je za 16,2 % več kot v letu 2006. Ugotavljamo, da se obseg nalog iz leta v leto veča. Ravno tako se povečuje število postopkov, ki so v celoti informacijsko oz. elektronsko podprti.
Reševanje upravnih postopkov
Skupno število vseh upravnih zadev, ki jih je UE reševala v letu 2007 je bilo 7.989 kar predstavlja povečanje za 25,5% v primerjavi z letom 2006. Leto 2007 je zaznamovalo veliko povečanje obsega dela na področju vojnih veteranov. Spremembe zakona o vojnih veteranih (ZW-C) so namreč opredelile nove kategorije upravičencev, s čimer se je razširil krog dosedanjih upravičencev do priznanja statusa vojnega veterana, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991. Posledica tega je povečan obseg dela na področju Dela, družine in socialnih zadev za 71% (skupaj z obnovami postopkov) v primerjavi z letom 2006. Na področju notranjih zadev je največji porast števila upravnih zadev na prometu (16% povečanje), področju orožja (26% povečanje), izdaji osebnih izkaznic (45% povečanje).
Podrobnejši prikaz dinamike opravljenega dela v obdobju od leta 2003 do leta 2007 je razviden v grafu:
Povprečno število upravnih zadev na uradnika je znašalo 380 (25% več kot v I.2006), na zaposlenega 275, na
PRIKAZ OBSEGA UPRAVNIH ZADEV IN DRUGIH UPRAVNIH NALOG V OBDOBJU 2003 2007
25000
20000
□ Posebni ugoi. pošto
15000
El Skrajšani ugot. postopek
10000
□ Druge upravne naloge
5000
2007
2003
prebivalca pa 0,57 zadev.
Reševanje drugih upravnih nalog
Tudi število drugih upravnih nalog iz leta v leto raste. V letu 2007 je bilo tako evidentiranih 19.815 drugih upravnih nalog, kar predstavlja povečanje za 17,1%.
Daleč največji obseg teh nalog je na področju upravno notranjih zadev (16.342 ali 82,47%), sledijo pa druge upravne naloge na področju javne uprave (upravne overitve; 2.253 ali 11%), na področju kmetijstva in gospodarstva (536 oz. 2,7%) in na področju dela, družine in socialnih zadev (463 oz. 2,3%). Primerjava z letom 2006 pokaže, da se je struktura drugih upravnih nalogah po samem obsegu nekoliko spremenila. Še vedno je največji delež opravljenih nalog pri vnosu dejstev iz MK v MR. Ta trend se bo nadaljeval tudi v letu 2008, ko nameravamo z vnosom zaključiti. Sledi vpis v evidenco gospodinjstev, ki se je z decembrom 2007 zaključil. Povečuje se tudi delež opravljenih overitev (18% povečanje v primerjavi z I.2006), daleč največ se izvajajo overitve podpisov za upravne postopke na področju prometa (registracije vozil). Opažamo znaten porast postopkov prijave in odjave začasnih in stalnih prebivališč ter odhoda in vrnitve iz tujine, ter vpisa v evidenco volilne pravice državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v RS.
Izvajanje drugih spremljajočih opravil
Obseg dela se iz leta v leto povečuje, tako po številu postopkov kot tudi v finančnem pogledu - vplačila, s tem pa tudi obremenitev uslužbencev. To je razvidno tudi iz spodnjega pregleda, ki prikazuje primerjavo zadnjih treh let:
V preteklem letu je bil opravljen 1 strokovni nadzor na področju notranjih zadev (nad izvajanjem Zakona o orožju in Zakona o eksplozivih). V nadzoru je bilo ugotovljeno, da ni nepravilnosti pri delu ter da se postopki in predpisane evidence vodijo zakonito. V jeseni 2007 smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve za pregled izvedenih vnosov v register gospodinjstev in za izdajo soglasja za vodenje gospodinjske evidence v e-obliki. Nadzor je bil opravljen letos januarja, v njem pa je bilo ugotovljeno, da je bil prenos pravilen, zato smo tudi pridobili dovoljenje za vodenje elektronske evidence gospodinjstev.
Obvezna delovna praksa je sestavni del šolskih izobraževalnih programov, zato smo v preteklem letu omogočili opravljanje obvezne delovne prakse 5 študentom in 3 dijakom. Ker traja pri nekaterih programih delovna praksa daljše časovno obdobje, zahteva to od uslužbencev UE dodatno angažiranost. Dejstvo pa je, da so študentje velikokrat v dragoceno pomoč pri izvedbi posameznih nalog zato jih z veseljem sprejemamo glede na dane možnosti.
Sklep in pogled v prihodnost
Prevzete naloge in zastavljene poslovne cilje smo, ob nedvomno precej povečanemu obsegu dela na skoraj vseh delovnih področjih in kljub dokajšnjim kadrovskim težavam, uspešno in kvalitetno opravili. Ustrezne kadrovske rešitve so bile pogoj za primerno organiziranost dela, uspešno poslovanje in dobre medsebojne odnose. Poleg velike stopnje zadovoljstva zaposlenih in dobre ocene strank, se to kaže tudi na zmanjšanem obsegu odsotnosti iz dela.
Obremenitve zaposlenih se zaradi večjega obsega dela, novih nalog, nadomeščanj odsotnih sodelavcev in uvajanj novih aplikacij stalno povečujejo. Z medsebojnim sodelovanjem in za-
primerne organiziranosti dela na nekaterih področjih. Konec leta 2007 so se pričele pospešeno izvajati aktivnosti tudi na tem področju. Visoko angažiranost pri reševanju te problematike je pokazala tako Občina Ilirska Bistrica kot tudi Ministrstvo za javno upravo. Sprejet je dogovor, da se zgradi nova upravna stavba za potrebe delovanja državnih organov v občini II. Bistrica na mestu sedanjega »Provizorija«. Ministrstvo za javno upravo, ki vodi vse aktivnosti, je v fazi izbire izvajalca za izvedbo idejne študije. Zaposleni na UE verjamemo, da bomo v naslednjih dveh letih ta problem uspešno rešili in tako dobili ustrezne delovne prostore.
Prepričani smo, da bo informatizacija na vseh področjih ob izmenjavi podatkov v sistemu povezanih podatkovnih zbirk, končno odpravila izdajo raznih potrdil in izpiskov (vsaj kar zadeva uporabo znotraj RS). Nove informacijske rešitve so ob uvajanju E-uprave bistvenega pomena pri racionalizaciji poslovanja celotne uprave, tako državne kot tudi lokalne samouprave. Strokovnost, medsebojno zaupanje, dobro sodelovanje med UE ter med UE in resornimi ministrstvi so zagotovilo za dobro poslovanje tudi v prihodnje. To je naloga in zaveza vseh zaposlenih. Rezultati poslovanja, zahteve zaposlenih in strank nas obvezujejo, da smo vedno boljši. Iščemo nove izboljšave, ki bodo privedle do večje učinkovitosti, odprtosti, transparentnosti, hitrejšega reševanja postopkov, bolj zadovoljnih strank in zaposlenih. K izboljšavam poslovanja nedvomno prispeva izvajanje akcijskega načrta ukrepov v skladu s CAF modelom ocenjevanja kakovosti. Zaradi kadrovski sprememb v vodstvu UE so aktivnosti na tem področju v letu 2007 zelo upočasnile, zato nas v letu 2008 čaka veliko dela.
Tudi v letu 2008 bo UE sledila svojemu poslanstvu in osnovnim ciljem, ki so:
•zakonito reševanje zadev,
•	učinkovita izraba delovnega časa,
•	izboljšanje nivoja zadovoljstva zaposlenih,
•	izboljšanje nivoja zadovoljstva strank,
•	izboljšanje preglednosti delovanja,
•	izboljšanje učinkovitosti poslovanja,
•	rešitev prostorske problematike,
•	racionalno poslovanje.
Vlada RS je poskrbela za precej zakonskih sprememb oz. novosti, ki bodo stopile v veljavo tekom leta 2008.
Leto Vplačila v gotovini Vplačila s plač. karticami Skupaj vplačila Št. odprem.pošt. pošiljk Št. izd. računov 2007	242.946	29.352	272.298*	10.701	10.168
2006	186.714	21.965	208.679	9.958	8.238
2005	115.725	9.909	125.634	9.541	6.744
‘brez plačil preko položnic Število izdanih računov se je v primerjavi z I.2006 povečalo za 23%, skupen znesek vplačil preko blagajne pa za 31%, pri čemer je delež plačil s plačilnimi karticami le neznatno narasel (na 12%). V stalnem porastu je prav tako število odpremljenih poštnih pošiljk (za 7%).
Povečanje števila izdanih računov gre predvsem na račun podaljšanj osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj, skupnemu znesku vplačil pa botrujejo v največji meri vplačila nadomestil za uporabo cest.
Stanje izdaje zaračunljivih tiskovin v zadnjih štirih letih je prikazano v tabeli:
upanjem pa so jih zaposleni pripravljeni prevzeti, saj imajo za to ustrezna znanja in sposobnosti. Pogoj za to je tudi stalno strokovno usposabljanje zaposlenih in primeren odnos do strank, kateremu dajemo v UE velik poudarek.
Kvalitetno opravljeno delo in skrb za stranke se odraža v zadovoljstvu strank, od katerih prejemamo številne pohvale in dobre ocene. Veselimo se tudi kritik in pripomb, saj so to za nas poseben izziv. Omogočajo nam, da na svoje poslovanje pogledamo z očmi stranke in svoje delo tako še izboljšamo. Vedno večja težnja po skrbi za stranke včasih zamegli skrb za zaposlene. Tega se zavedamo zato v medsebojne odnose veliko vlagamo. Prostorska stiska ostaja največji problem poslovanja UE, saj ne omogoča
Najbolj aktualne ta trenutek so sprememba zakonodaje s področja gradnje objektov, novi obrazci osebnih izkaznic in prometnih dovoljenj. Podrobneje boste o posameznih spremembah seznanjeni v naslednjih številkah Snežnika ter na naši spletni strani.
Vsi zaposleni na Upravni enoti Ilirska Bistrica se trudimo zagotavljati zadovoljstvo naših strank ob upoštevanju osnovnih načel zakonitosti in pravne varnosti, strokovnosti, kakovosti, učinkovitosti, samostojnosti, odprtosti in usmerjenosti k uporabniku.
Veseli bomo vaših pohval, predlogov in kritik, ki jih lahko posredujete na elektronski naslov ue.ilirskabistrica(at)gov. si in tako tudi sami pripomorete k prijazni državni upravi in rešitvam, ki bodo v obojestransko zadovoljstvo.
	V letu 2004	V letu 2005	V letu 2006	V letu 2007	Indeks 07/06
Št. izdanih potnih listov	615	537	579	814	40,6%
Št. izdanih osebnih izkaznic	593	591	973	1402	44,1 %
Št. izdanih registrskih tablic	633	285	380	481	26,6 %
Št. izdanih obmejnih prepustnic 346		113	98	115	17,4%
SKUPAJ	2.187	1.526	2.030	2.812	38,5 %
NOV PREDSEDNIK POD ILIRSKA BISTRICA
Na občnem zboru, 15 marca 2008, so člani prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica izvolili novo vodstvo in tudi novega predsednika.
Po dolgih letih je Janka Slavca zamenjal Marko Rutar Kaj si o bistriškem gasilstvu misli, kako to, da seje kjub napetim odnosom z občino odločil prevzeti to zahtevno funklcjo smo z novim predsednikom poklepetali takoj po izvolitvi...
Koliko časa ste že v gasilstvu oz. v bistriškem društvu?
V gasilstvu sem od leta 1995, kjer sem se tudi vpisal v PGD Ilirska Bistrica.
Zakaj oz. zaradi česa ste se odločili za gasilstvo?
Kot otrok sem rad videl, kako se pionirji in mladinci, ki so bili včlanjeni v društvo igrajo ter vadijo za gasilske vaje. Največ veselja je bilo, ko so se polivali z vodo. To druženje in igranje mi je nekako postalo všeč. Takratni predsednik Pavel Maurič, s katerim smo v sorodstvu , mi je še dodatno vlil veselje, da se vpišem v gasilce. In tako sva skupaj bratom odšla, do blagajničarke pri kateri sva izpolnila prijavnico. S časom pa je to preraslo v to, da rad pomagam ljudem, ko potrebujejo pomoč.
Kako dobro poznate težave društva, ki se vlečejo že dolgo let vse od nakupa novega gasilskega doma, težave pri nabavi vozil....
Kar se tiče težav, sem se zanje začel aktivneje zanimati lansko leto. Vem pa, da je največja ovira pri vsem
tem, bodisi pri nabavi vozila, opreme, zaščitnih oblek..., denar.
Kako ocenjujete delo dosedanjega predsednika?
Delo dosedanjega predsednika ocenjujem zelo dobro. Vem, da si je želel uresničiti več zadanih ciljev, predvsem cilje pri reorganizaciji Gasilske zveze pa ni pridobil zadostne podpore tako v ostalih društvih kot tudi »politike«
Kako ste si vi zastavili svoje delo in cilje v društvu?
Najprej bi rad nadaljeval z dokončanjem gradbenih del v gasilskem domu. Nujno potrebno je uredit fasado na prizidku, potrebno Pa bi bilo dokončat sejno dvorano. Ta nam je nujno potrebna zaradi izobraževanja gasilcev. V domu je še mnogo za postorit pa naj bodo to cilja za letošnje leto. Naslednji cilj je privabiti čim več mladih med gasilce,
posodobiti naš vozni park z novim vozilom gasilsko cisterno 16/25, ki je v fazi izdelave.
Na čigavo pomoč računate?
V prvi vrsti računam na pomoč občine, za katero opravljamo javno gasilsko službo. Občina je že v letošnjem letu namenila poleg sredstev za redno dejavnost tudi sredstva za gasilsko vozilo GVC 16/25. Moja želja in želja vseh bistriških gasilcev pa so tudi dodatna sredstva za dokončanje gasilskega doma. Računam še na pomoč države, raznih podjetij ter samih občanov.
Kakšno je vaše mnenje do trenutne politike do gasilskih društev in kako vi ocenjujete položaj bistriškega društva napram drugim gasilskim društvom v občini?
Volitve bodo tudi na Gasilski zvezi Ilirska Bistrica. Novo vodstvo bo moralo sprejeti neke nove smernice predvsem finančne pa tudi organizacijske, ki bodo zadovoljile tako našo enoto, kot tudi ostale gasilske enote v občini.
Kdaj in s katerimi sredstvi mislite dokončati nov dom?
Gasilski dom se gradi že od leta 1993. Žal nam nedokončan dom predstavlja dodatne stroške. Omenil sem že fasado zaradi katere nam ob večjih padavinah povzroča škodo v notranjosti. Nedokončanega dela je še veliko - ogrevanje, ureditev muzejske sobe, prostorov za izobraževanje nekaj sredstev pa bo potrebno zagotoviti tudi za dokončanje operativnih prostorov.
Naša želja je, da bi dom čimprej dokončali in si s tem odpravili eno od mnogih skrbi, vendar je vprašanje, kje dobiti vsa ta sredstva.
Nekaj se “govori” o profesionalizaciji funkcije poveljnika v društvu, zakaj je to potrebno?
Profesionalno funkcijo poveljnika društva oziroma zaposlitev poklicnih gasilcev v društvu zagovarjamo že vrsto let. Naše društvo je osrednja
Marko Rutar, star 26 let, korlčal je gostinsko šolo za poklic kuhar, sedaj pa obiskuje še večerno šolo za prometnega tehnika v Postojni. Večino prostega časa posveča gasilcem, kar pa ga ostane pa ga najraje porabi tako, da kaj naredi doma.
gasilska enota v občini, po sklepu vlade RS smo enota širšega pomena. Posredujemo na območju, kije eno največjih v Sloveniji. Obseg dela lahko merimo z občinami Postojna, Sežana, Ruj Velenje... Zaradi teh dejavnikov pa tudi ostalih zagovarjamo profenalizacijo v društvu. Trenutno pa sta dva poklicna gasilca in še dva, ki naj bi se po razpisu zaposlila, zaposlena pri Gasilski zvezi II. Bistrica. Upajmo, da se bo prerazporeditev profesionalnih gasilcev v društvo realizirala v kratkem. S tem se bomo prostovoljni gasilci razbremenjeni velike odgovornosti, prepričan pa sem, da se bo tudi kvaliteta opravljanja našega dela dvignila na še večji nivo.
Kateri bodo vaši prvi koraki in kaj si želite za naše gasilstvo nasploh?
Čimprej sklicati prvo sejo upravnega odbora, v katerenm je po novem statutu tudi poveljstvo. Skupaj se dogovorit o nalogah, ki jih bo opravljal vsak član, ter o prioritetnih skupnih nalogah.
Za naše gasilstvo pa si najbolj želim, da bi nas ljudje bolj cenili. Prostovoljni gasilci v tako velikem društvu, ki ima posledično tudi veliko nalog, opravijo ogromno dela. Žal pa nas največkrat cenijo in poznajo, ko se zgodi večja nesreča.
4iiimimiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimu.
@ šola
| Sporočamo vam, da ima e-šola, ki se nahaja v prostorih Gimnazije | | Ilirska Bistrica, (ulica IV Armije) spremenjen delovni čas.
| Obiščete nas lahko vsak dan, od 15-ih do 19-ih.	|
| Ob sobotah, nedeljah in praznikih je e-šola zaprta.	|
| Ponujamo vam brezplačen dostop do interneta, elektronske pošte, | | skeniranje ...	|
| Organiziramo pa tudi začetne tečaje računalništva. Za več infor- | | macij smo na voljo na elektronskem naslovu	|
| esola.ilb@auest.arnes.si	|
| ali po telefonu, (05) 711-11-14	1
^ 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111II111111111J1111| 111111111| 1111111111111111111111111II11II11111! IH111111111111111111111111
BISTRŠKA UBURNIA
V	marcu 2008 smo se skupina mladih in mladih po srcu združili v prostovoljno in nepridobitno društvo Bistrška liburnia, ki deluje na področju kulture, športa, turizma, glasbe, kmetijstva, socialnih, humanitarnih in ostalih dejavnosti za širšo javnost.
Glavni namen društva je povezovati mlade ter starejše občane, delati dobre stvari, početi kar nas veseli, ter to deliti z drugimi. Društvo nam omogoča javno delovanje na vseh področjih, ki smo si jih začrtali. Če ste tudi vi enakega mnenja, se nam lahko pridružite in dodate svoj košček v mozaik pri uresničitvi idej in zamisli.
V	letu 2008 imamo načrtovanih veliko projektov. Že v prihodnjem mesecu, natančneje 12. aprila se lahko udeležite delavnice z naslovom:«Finance za vsak žep«. V davni preteklosti smo si ljudje ‘izmislili’ denar, da nam je olajšal življenje. Dandanes pa smo skoraj že pozabili, da bi naj denar služil nam in pogosto mi služimo denarju. Namesto sredstvo, ki bi nam naj olajšalo življenje, je postal cilj. Na delavnici si bomo na priljuden način obogatili finančno znanje ter spoznali načine kako oplemenititi svoj denar. Dobili boste dragocene in uporabne informacije s pomočjo katerih se boste lažje odločali, kako ravnati s svojim denarjem. Svojo udeležbo lahko potrdite tako, da pokličete Špelo Sedmak ( 031 659 174) ali pa Ano Kalister (051 323 783).
11. aprila bomo za vas organizirali okroglo mizo Droga? Ne hvala!, saj imamo dovolj sprenevedanja in zatiskanja oči. Prisotnost droge je vidna povsod, s težkim srcem pa gledamo, ko nepovabljena potrka na naša vrata, v trenutku, ko jo najmanj pričakujemo. O pereči temi bodo spregovorili številni gostje, ki se na tak ali drugačen način srečujejo s problemom odvisnosti. Vljudno vabljeni tudi Vi, saj se lahko s skupnimi močmi borimo proti drogi in pokažemo, da nam ni vseeno za mlada življenja.
Življenje je kot morje.
Sestavljeno iz drobcenih kapljic,
ki valovijo, izparevajo ali dežujejo.
Vendar brez njih ne bi bilo to, kar je.
Za Bistrško liburnio, Ana Kalister
KNEŠKI GASILCI ZAVIHALI ROKAVE
V soboto 15.3.2008 smo kneški gasilci, le slab mesec dni po sprejemu novega vodstva, že pričeli z večjimi aktivnostmi v letošnjem letu. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Knežak smo pošteno pljunili v roke in se z motornimi žagami, sekirami in traktorji podali na čiščenje in obsekavanje poti iz lokalnega območja imenovanega Petekini proti Naričam oziroma do stičišča ceste, ki pripelje iz Šembij. Na prvi akciji v nizu mnogih, kije potekala od zgonjih jutranjih ur pa do poznega popoldneva, je sodelovalo 25 gasilcev, ki so obsekali obstoječo dokaj zaraščeno pot. Le-to bodo v prihodnje strojno razširili in nasuli s grobim peskom. S tem bo pot postala še kako pomembna povezava, hkrati pa tudi požarna preseka v primeru večjih požarov na tem gosto poraščenem območju. S posekanim lesom bomo hkrati iztržili tudi nekaj potrebnega denarja, ki bo pripomogel k izboljšanju stanja požarne varnosti na teritoriju, ki ga pokrivamo. Z omenjeno delovno akcijo pa bodo seveda zadovoljni tudi lastniki parcel na tem delu, ki do sedaj niso imeli že dolgo časa neoviranega dostopa do njih.
Čeprav je bila sečnja zelo naporno delo, pa smo bili ob tem veseli tudi medsebojnega druženja, pogovorov, izmenjavanja idej ter izkušenj, ki nas bodo še dolgo povezovale v uspešno gasilsko društvo na vseh področjih današnjega življenja.
Erik Delost, PGD Knežak FOTO: Stojan Spetič


»eezii*
PIŠITE NAM
sneznik@kabelnet.net
Ob svetovnem dnevu zdravja - 7. aprilu Vabimo na
POHOD po KETTEJEVI POTI
Kdaj: 12.04.2008
Start: ob 9.uri pred OŠ “Dragotin Kette” v Ilirski Bistrici
VMtčemtiiijje? Potek pohoda:
daljša pot: II.Bistrica-Zarečje- Novakov mlin - Smrje - Prem - Kmetija pri Ivankotovih - Novakov mlin - Topole - II. Bistrica krajša pot: II. Bistrica - Novakov mlin - Topole - II. Bistrica Za pohod potrebujete primerno obleko in obutev ter v nahrbtniku” kaj za pod zob”.
Vsi udeleženci so nezgodno zavarovani, kar nam tudi tokrat omogoča
zavarovalna agencija Adriatic Slovenica iz Ilirske Bistrice.
Organizatorji: Društvo invalidov, Društvo diabetikov in Društvo Kettejeva pot iz Ilirske Bistrice, Območno združenje Rdečega križa , Športna zveza ter Zdravstveni dom Ilirska Bistrica,
vas pričakujemo in se veselimo čim večje udeležbe.
I Communkv Health Centre Ljubljeno
I Zdravstveni dom Ljubljano ENOTA PREVENTIVE ONDI SLOVENIJA
Ulico store pravde S, 1000 ljubljeno
Tet 012307360, tac 01238 7364,e-meil: chdi#id-j.si
MEDIJSKO OBVESTILO
DRŽAVNI PROGRAM PRESEJANJA IN ZGODNJEGA ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB IN RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI - PROGRAM SVIT
PROBLEMATIKA RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI
Rak na debelem črevesu in danki (RDČD) je v Sloveniji velik javno-zdravstveni problem, kar je razvidno iz velike pojavnosti bolezni in velike umrljivosti ter slabšega 5-letnega preživetja bolnikov v primerjavi z državami EU. Po podatkih Registra raka RS je bilo leta 2003 odkritih 1198 novih primerov RDČD, kar je s 13,4% tretji najpogostejši rak pri moških in z 10,6% tretji najpogostejši rak pri ženskah. RDČD je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni. Leta 2003 je zaradi RDČD v Sloveniji umrlo 711 bolnikov, od teh 155 pred 65. letom življenja.
Podatki potrjujejo, da je več kot 80 % bolnikov z rakom debelega črevesa in 70% bolnikov z rakom danke odkritih, ko se je rak že razširil iz črevesne stene v bezgavke (regionalni stadij) ali pa so bili prisotni že zasevki (metastaze).
Relativno 5-letno preživetje zbolelih za RDČD v obdobju 1995 - 1999 je bilo po podatkih raziskave EUROCARE 4 v Sloveniji 44,2%, kar je bilo za 9,3% pod evropskim povprečjem. Relativno 5-letno preživetje zbolelih za RDČD v obdobju 2000-2002 je bilo v Sloveniji 50,5% kar je bilo za 5,7% pod evropskim povprečjem .
Preživetje bolnikov z RDČD za obdobje 2000-2004 prikazujeta naslednji tabeli:
Relativno 5-letno peživetje bolnikov z rakom debelega črevesa (MKB C18) za obdobje 2000-2004, po stadiju v odstotkih.
Stadij	Moški (%)	Ženske(%)
Omejen	96,5	93,1
Razširjen	69,7	67,4
Razsejan	5,9	7,3
Relativno 5-letno peživetje bolnikov z rakom danke (MKB C19-C20) za obdobje 2000-2004, po stadiju v odstotkih.
Stadij	Moški (%)	Ženske (%)
Omejen	83,7	88,5
Razširjen	59,1	55,2
Razsejan	7,6	5,5
Rak na debelem črevesu ali danki je ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo in zdravimo v zgodnji razvojni stopnji. Z uvedbo organiziranega presajanja lahko zmanjšamo pojavnost (incidenco) za 20-25% ter umrljivost za 15-33% in pomembno premaknemo stadij odkrite bolezni od razširjene/razsejane oblike v smer omejenega stadija, ki ima veliko boljšo prognozo in nižje stroške zdravljenja.
V EU so že od leta 2003 priporočene tri vrste organiziranega presejanja, poleg presejanja za raka na materničnem vratu, ki v Sloveniji že poteka in uspešno zmanjšuje umrljivost zaradi tega raka, še presejanje za rak dojk in za raka na debelem črevesu in danki, ki sta v procesu priprave in vpeljevanja v prakso.
Kaj lahko pričakujemo od programa Svit?
Ker se v programu sproti odstranjujejo tudi odkriti polipi debelega črevesa in danke, ki so predstopnje raka, se zmanjša tudi obolevnost zaradi raka debelega črevesa in danke za 25°/o, kar pomeni, da bo zaradi tega raka letno zbolelo 250 - 300 ljudi manj. Ker se ob izvajanju kakovostnega, organiziranega presejalnega programa bolezen odkriva v zgodnji fazi, ko je še omejena in je zdravljenje manj agresivno in bolj učinkovito, se umrljivost zaradi RDČD zmanjša do 33% ali več. To pomeni vsako leto 200 smrti zaradi raka na debelem črevesu in danki manj.
Seveda je tudi kakovost življenja bolnikov, ki za RDČD zbolijo in se s presejanem rak odkrije v zgodnji fazi, veliko boljša kot v primeru napredovale oblike bolezni, ko je zdravljenje agresivno in manj učinkovito ali celo neučinkovito. Učinki zmanjšane obolevnosti in umrljivosti se seveda pokažejo po nekaj letih izvajanja programa organiziranega presejanja.
Program Svit omogoča tudi učinkovitejše obvladovanje stroškov zdravljenja RDČD. Stroški zdravljenja napredovalega raka so že sedaj 3x večji kot stroški zdravljenja omejenega stadija RDČD. Z uvedbo novih, že registriranih zdravil (oksaliplatin v dopolnilnem zdravljenju, bioloških zdravil bevacuzimab in cetuximab za zdravljenje razsejane bolezni), se bodo stroški zdravljenja še vsaj potrojili. Čimprejšnja uvedba kakovostnega organiziranega programa presejanja za RDČD na državni ravni lahko v nekaj letih premakne stadije odkrite bolezni iz sedanjega stanja 85% odkritega RDČD v napredovali ali razsejani obliki in le 15% v omejeni obliki proti stanju, ko bomo več kot 50% RDČD odkrivali v omejeni obliki. To predstavlja bistveno zmanjšanje bremena bolezni tudi v smislu zmanjšanih stroškov zdravljenja, poleg zmanjšanja umrljivosti, boljših možnosti preživetja in večje kakovosti življenja bolnikov.
Redna udeležba v programu presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki bo marsikomu rešila življenje.
Jožica Maučec Zakotnik, dr.med. Direktorica CINDI Slovenija
1 Družinske • j skupine • , AI-AN0N \
|	Skupnost svojcev in prijateljev
I alkoholikov Je pri vas doma" problem alkohol in potrebujete I * anonimno in brezplačno pomoč? • | Pokličite avtomatski odzivnik 01 , 251 3000,	1
GSM 041 590 789.	I
■ Lahko obiščete tudi našo ■ | spletno stran: http://al-anon-I društvo.si ali nam pišete na e- *
naslov: alanon@email.si	I
e
PREVENTIVNE DELAVNICE ZA ODRASLE
25.03.2008	OB 19,00 ŠOLA HUJŠANJA ( šola hujšanja poteka vsak torek in petek do predvidoma polovice meseca junija)
23.04.2008	OB 19,00 ZDRAV ŽIVUENSKI SLOG
24.04. 2008 OB 19,00 DEJAVNIKI TVEGANJA
Vse delavnice potekajo v učilnici za zdravstveno vzgojo v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. 05 711 21 32 .
Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije,
Izdelava
sedežnih garnitur po merah strank,
U p TAPETNIŠTVO ŽELE fr—	...
Pot k studencu 8,6257 Pivka tel.: 05 757 15 32, tel/fax: 05 757 31 74 Salon:
Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.com
PREDSTAVITEV DRUŠTVA ZA POMOČ PRI OBOLENJIH
ŠČITNICE METULJČKA
KAJ IMATA SKUPNEGA METULJČICA IN ŠČITNICA?
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica je relativno mlado društvo, saj je bilo uradno ustanovljeno konec avgusta leta 2006, čeprav je bila ideja o ustanovitvi precej starejša. Ime Metuljčica nosi zaradi oblike žleze ščitnice, ki se nahaja v vratu. Ščitnica je sestavljena iz dveh režnjev, ki sta v sredini povezana s tkivnim mostičkom. Včasih iz tega mostička raste proti čeljusti še tretji trak ščitničnega tkiva, kar je normalna variacija v obliki te žleze z notranjim izločanjem. Zaradi te oblike pravimo, da je ščitnica oblikovana metuljasto.
V	sodobnem tempu življenja, ob številnih stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje. Bolezni žleze ščitnice so zelo različne - zelo površno jih lahko razdelimo na več vrst raka ščitnice, prekomerno delovanje (hi-pertiroza) in premajhno delovanje žleze in golšavost. Do teh bolezni lahko privedejo različni vzroki in avtoimunska obolenja (npr. hashimoto in baze-dovka), ki pa, žal, še niso najboljše raziskana.
V	Sloveniji, pravijo strokovnjaki, ima težave zaradi ščitnice kar 30% žensk po 40. letu starosti. Veliko jih seveda ne ve, da imajo veliko nenavadnih simptomov in težav ravno zaradi ščitnice.
NA KRATKO O ZGODOVINI DRUŠTVA
Prvo srečanje devetih Metuljčic,
ki so se našle in organizirale preko Med.over.neta, je v izredno prijetnem vzdušju potekalo aprila meseca leto pred uradno ustanovitvijo društva. Takrat se je marsikateri udeleženki utrla solza olajšanja, ko je ugotovila, da v svojih težavah, ki jih, mimogrede, zdravi ljudje ne morejo nikakor razumeti, ni osamljena. Strahovi so na temu srečanju postali veliko manjši; vprašanja, češ, zakaj me ob stresu še vedno boli ščitnica, zakaj sem raztresena, zakaj se redim brez pretiranega vnosa hrane, sem vedno utrujena in zaspana ter me zebe, so počasi začela dobivati ustrezne odgovore, saj vendar več glav več ve! Devet udeleženk prvega srečanja si je takrat zadalo nalogo- ustanovitev društva, pod okrilje katerega se bodo po pomoč in nasvet, ali pa samo pogovor, lahko zatekli tisti, ki jim ščitnična obolenja znižujejo kakovost življenj. Od ideje do realizacije je sicer preteklo še nekaj vode in v ta projekt je bila vložena marsikatera prosta urica. Seveda vse aktivne članice v društvu delujejo prostovoljno.
CILJI DRUŠTVA
Društvo so ustanovili z namenom ozaveščanja javnosti v zvezi z boleznimi žleze ščitnice in pomoči ljudem s tovrstnimi težavami. Simptomi so namreč pri teh boleznih velikokrat zelo različni in težko prepoznavni, nemalokrat pa lahko posledice obolele ščitnice nosi celo telo.
Zadanih ciljev je še veliko, če pa omenimo še nekatere, lahko izpostavimo predvsem
sodelovanje s strokovno javnostjo in prizadevanje za registracijo in predpisovanje najsodobnejših, bioloških zdravil pacientom.
DRUŠTVENE AKTIVNOSTI
Pod okriljem društva trenutno deluje več skupin za samopomoč: v Postojni, Ljubljani, Novem mestu, Kranju, na obali in v Celju. Seveda metuljčice nudimo pomoč pri vzpostavljanju skupin tudi po drugih krajih Slovenije.
Društvo je pripravilo že več odmevnih srečanj, na katerih so prisotni prisluhnili predavanjem strokovnjakov in si izmenjali izkušnje o boleznih in zdravljenju.
Glede na to, da za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, čeprav tudi moški niso varni pred njimi, so v društvo včlanjene večinoma ženske, so pa med njimi tudi moški. Članice, ki društvo poganjajo so prostovoljke in si želijo, da bi se jim pridružilo še več podobno mislečih, ki bi radi pomagali tistim, ki so pomoči potrebni.
Sicer pa ima društvo tudi svoj forum, na katerem si bolniki med seboj izmenjujejo izkušnje in člane seznanja z aktivnostmi. S forumom vas poveže en sam klik na http://metuljcica. mojforum.si/
Informacije v zvezi z društvom lahko dobite na 041 /268-252, oglasila pa se vam bom Sabrina.
Brezplačna številka društva Kala
0801816
Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV. raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro.
PROFESOR DR. JANOŠ BUTINAR Z UUBITEUI PSOV
12. marca je bil na šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici gost domačega kinološkega društva profesor dr. Janoš Butinar, direktor bolnice za živali v Postojni. Poln večnamenski prostor je uvodoma napolnil z zgodbami o živalih in izkušnjami iz otroških let, pa vse do današnjih dni, ko vodi bolnico v Postojni. Želel sem postati zdravnik za živali in ne veterinar, je dejal. Prisotni so razumeli razliko med obema pojmoma, ko je s primeri predstavljal njegov osebni odnos do živali, tako z domačimi v družini, kot do živali, ki prihajajo na zdravljenje ali operacije v bolnico. Tudi njegovo razumevanje lastnikov živali ob bolezenskih težavah je pokazalo, da še kako razume stisko in strah lastnika ob obisku bolnice. In to so kvalitetne spremembe zadnjega obdobja, ki smo mu priča. Ljudje smo do svojih ljubljencev postali veliko bolj čuteči in skrbni, kar terja tudi od veterinarske stroke, da se tem razmeram ne samo prilagodi, temveč jih predvsem razume.
V nadaljevanju se je ob veliko vprašanjih, ki so jih imeli obiskovalci pogovora razvila bogata, tudi strokovna razprava, iz katere se je v celoti potrdila teza, da je domača žival, naj bo to muca, pes ali kateri koli druga res član družine, saj lastnikom ni žal ne denarja, ne časa, ko se pojavijo bolezni ali pa pride do poškodbe. Včasih so takšno žival preprosto usmrtili, sedaj pa se vsi skupaj borijo za to , da ostane čim več časa v družini. Žival ne crkne, ne krepa, je dejal dr. Janoš Butinar, sam verjamem in sem prepričan, da umre. Saj je živo in čuteče bitje. Kot primer je
Predsednik društva bere pismo enega od članov kluba.
navedel nedavni dogodek, ko mu je v naročju umrl znančev pes. Njegov pogled tik pred smrtjo mi je povedal, da ve kaj se dogaja in se zaveda tega, da umira, je dejal dr. Butinar.
Dr. Butinar je sicer domačin, rojen v Trnovem, kjer je preživel vsa leta do zaključenega študija veterinarske fakultete. Njegova pot se je nadaljevala na sami fakulteti, dopolnjevanje znanja in doktorski naziv ter profesorski naziv pa po vsej Evropi in Ameriki. Sedaj se je usmeril zlasti v živalsko onkologijo, saj se ta bolezen vse bolj pojavlja pri psih. Kot, da bi se tudi s tem nezaželjenim pojavom kazala še večja povezanost med človekom in psom. Delo na diagnostiki in zdravljenju rakavih tvorb pri živalih mu je sedaj postal nov življenjski izziv pri njegovi poklicni poti.
Potrditev strokovnosti in priljubljenosti dr. Butinarja je bilo tudi pismo člana kluba, ki se ni mogel srečanja udeležiti, a se mu je v pismu zahvalil za uspešno opravljeno operacijo njegovega psa ter za res zgleden odnos osebja bolnice do lastnikov bolnih ali poškodovanih živali.
Gromek aplavz ob zaključku večernega druženja je potrdil, da so prisotni uživali v profesorjevi družbi. Janiju, kot ga prijatelji in znanci imenujejo, pa je pomenilo to znak, da se res časi spreminjajo in, da je vse več ljudi, ki v svojih živalih ne vidijo zgolj čuvaje, postavljanje pred sosedi, dobiček ali lastno nečimrnost, pač pa čuteča bitja, ki potrebujejo človeško toplino, razumevanje in ljubezen.
HIDRANT'r KOT GA ŠE NI BILO
Tudi kneški gasilci smo v letošnjem letu že izpeljali volilni občni zbor, ki se je odvil v soboto 23.2.2008 in prinesel veliko sprememb predvsem pa pomladitev vodstva PGD Knežak. Potekal je v veselem vzdušju, saj smo na njem, poleg vsakoletnih poročil, podelitev priznanj in odlikovanj, sprejeli nov temeljni akt društva, novega člana društva in pa seveda že omenjeno novo vodstvo.
Po uvodnih besedah starega predsednika in začetnih formalnostih, je vajeti vodenja občnega zbora prevzelo delovno predsedstvo, ki se je z veliko vnemo lotilo zastavljenega dnevnega reda. Točke so se odvijale brez zapletov in kaj kmalu smo se v društvu znašli z novim soglasno potrjenim statutom, ki je uvedel nove smernice v delovanje društva, predvsem pa enoten vodstveni organ, ki ga doslej nismo bili vajeni. Kako bo z delom v njem bomo videli v naslednjih mesecih, ko se bodo pojavili prvi izzivi, ki jih bo potrebno obravnavati na seji le-tega.
Na dnevnemu redu so sledile točke volilnega značaja, saj smo najprej razrešili staro vodstvo, za katero je nadzorni odbor društva podal pozitivno mnenje za razrešitev in pohvalo za uspešno delovanje v preteklem petletnem mandatu. Kot najpomembnejši del volitev so bile seveda volitve novega predsednika in poveljnika društva. Kandidacijska komisija je predstavila predloge kandidatov in besedo vrnila delovnemu predsedstvu, ki je pričelo s postopkom potrjevanja le-teh. Volilna komisija ob tem ni imela problemov, saj je kaj hitro ugotovila, da so vsi udeleženci občnega zbora soglasno Potrdili predlagane kandidate. Tako smo v društvu dobili novo vodstvo. Predsednika Antona Delosta je zamenjal ErikDelost, poveljnika Roberta Tomšiča pa Janez Kastelic. Sledile
so mnoge pohvale, kaj kmalu pa veliko presenečenje, ki ga staro vodstvo, ni pričakovalo.
Še v času pred občnim zborom so se zbrali nekateri člani društva in skovali »tajni« plan, ki naj bi ga izvedli na dan občnega zbora. Rodile so se ideje o darilih, ki si jih je staro vodstvo z uspešnim delovanjem resnično zaslužilo. Protokol podeljevanja daril je bil naštudiran do potankosti, saj sta tako stari predsednik kot poveljnik ob spremnih besedah najprej dobila zelo cenena darila, češ da bo za njuno dolgoletno požrtvovalnost to dovolj. Šele po nekaj trenutkih smeha in njunega zmigovanja z glavama, smo se jima slavnostno zahvalili za ves vložen trud in sicer smo se poveljniku, kot operativcu, zahvalili z vgraviranim Victorinox nožem imanovanim »Fireman«, delovnim pasom in pripadajočim etuijem.
Za predsednika Antona pa smo imeli posebno presenečenje, saj nam je uspelo narediti hidrant, kot ga še ni bilo. Z nekaj truda nam je uspelo pridobiti poškodovan nadzemni hidrant, ki smo ga predelali v nastavek za točenje žlahtne kapljice. Ob pogledu nanj, je predsedniku kar zastala sapa, saj česa podobnega ni pričakoval. Da bi bilo veselje še večje, smo obema naredili unikatna kozarca z vgraviranim imenom, letnico 2008, ter podpisom »Kneški gasilci«. Ob tem je delovno predsedstvo hudomušno naznanilo, da formalni del občnega zbora še ni končan, ki pa bo, ko bosta stari predsednik in poveljnik s polnima kozarcema nazdravila njunemu uspešnem zaključku vodenja društva. Le-to sta seveda storila z velikim veseljem in s tem dejanjem pošteno ogrela dlani vseh zbranih gasilcev ter gostov.
Letošnji občni zbor se je tako zaključil s smehom ob pogostitvi in z veliko pohvalami staremu vodstvu ter seveda željami, po nadaljevanju uspešno zastavljene poti, novemu vodstvu.
Erik Delost, PGD Knežak Foto: Spetič Stojan
GRADIH A NA TV SLOVENIJA
Folklorna skupina Gradina bo decembra praznovala peto obletnico delovanja, v lanskem letu pa smo nastopili na 11 prireditvah. Nastopali smo v naši občini in tudi po vsej Sloveniji. Leto smo zaključili z nastopom v priljubljeni razvedrilni oddaji Televizije Slovenija Na zdravje in tako ponesli ime našega kraja v sleherni slovenski dom. Na snemanju oddaje smo zelo uživali in se tako dobro odrezali, da so nas znova povabili v eno od marčevskih oddaj, obljubili pa so nam še več nastopov na televiziji.
V začetku leta pa je v skupini prišlo do sprememb. Izvolili smo novo vodstvo, predsednik je postala Mira Kirn, zamenjal se je tudi član sprem-
ljevalne instrumentalne skupine, pridružil se nam je harmonikaš David Sedmak in trije novi mlajši plesni pari. Zapustila nas je tudi mentorica Marija Pija Mizgur, ki se ji ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za ves njen trud in požrtvovalno delo s plesalci. Vajeti je namesto nje v roke prevzel Tonček Jeger. Pod njegovim vodstvom pridno vadimo nove plesne korake in nove odrske postavitve. Ob koncu leta pripravljamo jubilejni koncert, kjer bomo z ljudskimi plesi in pesmijo obudili stare običaje ter prikazali česa smo se naučili v petih letih druženja.
Medse vabimo vse ljubitelje pesmi in plesa. Vaje imamo v Harijah vsako nedeljo popoldne ob 17. uri. Vabljeni!
Mira Kirn
Novosti iz samostana
» Gospod Jezus naj napolni vaša srca s tolažbo, mirom in veseljem, kakor nekoč verne žene, ki so na veliki petek in veliko soboto žalovale za njim in kakor učenca na poti v Emavs. To je naš velikonočni pozdrav in naša velikonočna želja za vas.” (bi. mati Terezija Gerhardinger)
OBDARJENI IN UUBUENI SMO, ZATO LAHKO DAJEMO IN UUBIMO
Postni čas je čas, ko se marsikdo želi vsaj malo ustaviti in urediti svoje življenje. Prav kot pomladanska dela čiščenja in pospravljanja na vrtu - ko nas „potegne“ notri, se kljub telesni utrujenosti počutimo polni moči. Na področju duhovnosti pa v molitvi in meditaciji želimo pogledati na svoje odnose do ljudi, zlasti do najbližjih in tistih, s katerimi smo veliko v stiku na delovnem mestu in tudi na svoje delo. Tako so se na duhovnih vajah zbrali člani molitvenih skupin Serra klub iz Ajdovščine, Ljubljane, Postojne in Ilirske Bistrice, skupina ločenih in razvezanih, ki so vzporedno z duhovnimi vajami imeli poseben program za otroke in prostovoljci, ki delajo na telefonu za ljudi v stiski. Ena od prostovoljk je dejala: “Potrebujem, da se ustavim, da se zavem, daje vse dar. Potrebujem molitev in meditacijo. V njih se učim spoštovati in sprejemati sebe, da lahko s spoštovanjem, naklonjenostjo in razumevanjem sprejemam in poslušam klicalce, kadar dežuram na telefonu.”
Udeleženka iz skupine ločenih in razvezanih je svoje vtise opisala takole: "Na tokratnih duhovnih vajah sem se »spopadla« z razkrinkavanjem notranjih iluzij o smislu življenja... Pogled vase je težaven, zahteva velik napor, predvsem ko poskušam preseči negativna in razdiralna čustva. Zaradi tega so duhovne vaje potrebne, saj nakažejo pot, ki vodi v odrešenje. V njih sem letos odkrivala, da sem - z vsemi težkimi in bolečimi izkušnjami - vendarle ljubljena hči usmiljenega Boga”..
Poseben dogodek v predvelikonočnem času je bila razstava Velikonočna prireditev 2008, ki jo je organiziralo KŠD Koseze. Organizatorjem je v kratkem času uspelo navdušiti kar 24 skupin - društev, šol in posameznikov, da so se odzvali vabilu k udeležbi. Obiskovalce navdušujejo izdelki otrok in iznajdljivost njihovih mentoric, vztrajnost in potrpežljiva natančnost pri vezenju, krašenju pirhov, pripravljene velikonočne jedi "ku koda”. Članice KŠD Koseze, ki bedijo nad razstavo, nimajo veliko časa za počivanje, saj se obiskovalci razstave
- posamezniki in skupine - vrstijo kar naprej. Knjiga vtisov je polna zahval, čestitk in spodbud: “Tako čudovite, bogate in raznolike razstave še nisem videla. Iskrene čestitke! Ohranite vse to bogastvo vašega kraja!"
Prav prijetno je opazovati posebno otroke, ki ponosno opazujejo svoje izdelke ali mizo svojega vrtca ali šole ali koga, ki ga poznajo. Njihovo navdušenje navdušuje tudi odrasle in sporoča: kaj takega je treba večkrat ponoviti.
s. Martina Radež
POSTNO PREDAVANJE 0 CERKEV IN OBIAST NA PRIMORSKEM V LETIH 1945-1953
Letošnji prvi postni večer v župniji Ilirska Bistrica, ki je potekal v petek 7. marca zvečer v samostanski novi ‘predavalnici’, je bil zgodovinsko obarvan. Predavateljica je bila zgodovinarka mag. Marija Čipič Rehar, doma iz Vipave, zaposlena pa v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Predavateljica je govorila o cerkvi in oblasti na Primorskem v prvih osmih letih po drugi svetovni vojni - tema, o kateri je lani jeseni pri založbi Družina izdala tudi knjigo. Gre za strokovno literaturo v kateri skoraj ni strani brez citatov, opomb ali navedb virov. Njeno raziskovanje je temeljilo večinoma na virih tedanjih oblasti. Cerkveni viri iz tistega obdobja so namreč bolj skromni, ker je bilo takrat - prvič - bolj varno ne zapisati preveč stvari, saj so bili zaseženi zapiski duhovnikov lahko obremenilni dokaz v preiskavah, in - drugič - župnijske kronike so se nanašale (se nanašajo) bolj na verske kot na politične teme.
Razmere na Primorskem so bile v prvih povojnih letih precej drugačne od razmer od v osrednji Sloveniji, na kar je vplivalo četrt stoletja italjanske vladavine na področju med Logom pod Mangartom in Snežnikom ter
negotova usoda t.i. con A in B po drugi svetovni vojni. Obravnavano obdobje je predavateljica razdelila na dve obdobji: (1) obdobje od konca vojne do odločitve o priključitvi Primorske k Jugoslaviji leta 1947 ter (2) obdobje po priključitvi do izdaje zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v letu 1953. Slovenski duhovniki so bili v času italijanske vlade na Primorskem pogosto edini ohranjevalci narodne zavesti pa tudi društvenega življenja in njihovo praslovansko delovanje je bilo v - za Primorsko - politično negotovih dveh povojnih letih s strani takratnih oblasti celo zaželeno. Potrebovali so njihovo sodelovanje in se zato tudi njihovega verskega delovanja niso upali preganjati, saj so se zavedali močnega vpliva duhovnikov na večinoma verno prebivalstvo. Po določitvi zahodne državne meje pa se je zatiranje katoliške vere in delovanja duhovnikov - tako kot že dve leti prej v ostali Sloveniji - z vso močjo začelo tudi na Primorskem. Zgodovinarka je iz arhivskih zapiskov citirala mnoge konkretne primere oviranja verskega delovanja, tudi na bistriškem, ki so se nam mlajšim poslušalcem zdeli tragično-komični; poslušalcem, ki pa so tiste čase doživeli tudi bolj od blizu, pa so
bili opisani primeri gotovo tragično-žalostni in verjetno tudi precej znani. Torej zelo primerna tema za ‘asketske’ postne dni.
Če vas ta tema zanima in ste predavanje zamudili, lahko še mnogo več zapiskov kot jih je bilo predstavljenih na predavanju preberete v zgodovinski knjigi z naslovom Cerkev in oblast na Primorskem v letin 1945-1953. V bolj literarni obliki pa je to obdobje opisal npr. tudi Alojz Rebula v romanu Nokturno za Primorsko in si z njim leta 2005 prislužil nagrado kresnik Društva slovenskih pisateljev.
Katja Rutar
OBNOVUENI PROSTORI OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA
Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica je v zadnjih dveh mesecih obnovilo svoje prostore.
Pri tem so nam pomagali:
1.	Podjetje RIMEX d.o.o. Knežak, ROLIH MIRAN
2.	Podjetje JAVOR STOLARNA d.o.o. BAČ
3.	Stanovanjski servis BGM Janko Dolgan s.p.
4.	Komunalno podjetje Ilirska Bistrica
5.	Zdravstveni dom Ilirska Bistrica
Vsem se toplo zahvaljujemo za izkazano pomoč in vam želimo veliko uspeha pri delu.
Ob tej priložnosti vabimo vse občanke in občane, ki želite postati člani ah podporni člani Rdečega križa in tako sodelovati pri izvajaju različnih humanitarnih aktivnosti naše organizacije, da nas obiščete v prostorih Doma upokojencev, na Bazoviški 28. Vse dosedanje članice in člane pa obveščamo, da lahko pri nas poravnate članarino za leto 2008.
Za informacije smo dosegljivi na tel.št. 05/711 07 90 ali 041 233 194, oziroma na elektronskem naslovu: e-pošta: obmocna.zrk@siol.net
Občinski odbor OZ RK Ilirska Bistrica
	
	
1 m Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj.	SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net
	

tmSšm
•J
msmm
Ze za 8.990 EUR
i tohko o. ikuzu* opremo, h nt serijsko. Um«« >w.% omejena. Povprečno pvwba	v*= roodsA od <>,<6 do 7,2 «100 km. En, A-ČO; zu vse umdUt. «1121 du 185 $M.
-
COKSA
%
Spoznajte tudi vi lepotico med lepoticami in odpeljite svojo Opel Corso. Obiščite najb.ižjego trgovca z vozili Opel in ugotovite, zakaj se nad njo navdušuje tudi Miss Slovenije.
STAREGA KINA NI VEČ
V marcu 2008 smo na Prešernovi ulici porušili staro kino dvorano. Najmlajši med nami se njene uporabe ne spominjajo več, nekateri pa smo tam še utegnili videti svoje prve filme. Še bolj kot tega se spominjam, kako sem z radovednimi očmi raziskoval filmske plakate na stenah. Sploh ogromna grafika za Bitko na Neretvi je še danes omenjena vsakič, ko se teh reči spominjamo.
Kino dvorane so bile vedno torišče mladih in njihove kulture. Obisk filmske predstave je pomenil duhovno bogat uvod v družabni večer, naj bo to v dvoje ali pa s prijatelji v večjem številu. A tudi sicer si tam vedno koga srečal. Nekateri s(m)o se srečevali zgolj v kinu, ker se drugače nismo imeli priložnosti srečati.
Danes večina filme dobi preko digitalnih tehnologij, zaradi česar se ogledi zreducirajo na najožjo družbo, če sploh. Veliki kino centri pa spominjajo bolj na industrijo cenene, a v evrih drage zabave, kot pa na tisto, kar je meni filmska izkušnja. Svet gre pač svojo pot naprej in film kot medij sam po sebi ne sproža take fascinacije kot nekoč, saj rojeni v času masovne filmske produkcije gibljivih slik ne dojemamo več kot čudež, ampak kot samoumevni del sveta. Takšna prilagoditev je normalni del psihologije. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi romantično pripomnil, da imajo sprehod do dvorane (v dežju!), čakanje v vrsti za mali paprinat listek, škripajoči leseni stoli, vonj mastnih prigrizkov, polna dvorana in glasni komentarji lokalnih frajerjev iz zadnje vrste, v sebi vendarle nekaj več, kot BS Player. :P Zato se jih navsezadnje spominjamo .
Tik pred rušitvijo mi je uspelo posneti nekaj zadnjih fotografij. Pri takih stvareh, je slike dobro dati v objavo; če jih človek špara zase, se prej ali slej izgubijo, če pa so natisnjene v časopisu ali knjigi, jim število izvodov statistično skoraj zagotovi obstanek dolgo za nami.
Sam se na žalost ne spominjam več prav dosti, kako je izgledala notranjost dvorane, še manj, kako je zvenela. Dvoranska akustika je šele zadnjih nekaj let v ospredju mojih zanimanj, zato apeliram na vse bralce, ki bi lahko imeli kakršne koli fotografije notranjosti (pa lahko tudi
radio capris
dobra družba
Pogled proti odru oz. filmskemu platnu	Pogled iz odra proti prokejcijski lini
V projekcijski sobi je le še na kupe smeti in plakat filma, ki je zadnji razprodal dvorano več večerov zapored. Sedeli smo celo po stranskih stolčkih.
.®®<s>f§
UA.0I
teoel
zunanjosti, med delovanjem) stare kino dvorane, da me kontaktirajo na spodnji naslov.
Marjan Krebelj marjan.krebelj@guest.arnes.si
Od Bitke na Neretvi je ostal samo še obris
in potem
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ilirska Bistrica
# # dogodki # #
5.	april ob 18. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Predstavitev pesniške zbirke Danice Pardo
6.	april ob 18. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Prišuštarji, prireditev Folklorne skupine Brkini z gosti
9. april ob 18. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Naša pomlad, srečanje otoških in mladinskih pevskih zborov iz občine Ilirska Bistrica
12. april ob 19. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Letni koncert Pihanega orkestra Ilirska Bistrica
18.	april ob 19. uri, Ilirska Bistrica, Varstveno delovni center (Rink Floyd)
Otvoritev likovne razstave Rajka Kranjca
19.	april ob 18. uri, Hrušica, vaški dom
Moški ženskam, literarno-glasbena prireditev
19. april ob 20. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Študentski kulturni večer s »stand up« komedijo
26. april ob 19. uri, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu
Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju
00 glasbaSSMi
PRIMORSKA POJE V KNEŽAKU
Primorska poje letos slavi že 39 let. Revijo tradicionalno prirejata Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na letošnjo revijo Primorska poje se je prijavilo preko 200 zborov in pevskih skupin, ki bodo nastopili na koncertih širom po Primorskem, v zamejstvu in letos tudi prvič na Hrvaškem.
Letošnja revija Primorska poje je posvečena očetu slovenskega knjižnega jezika Primožu Trubarju, katerega 500-letnico rojstva slavimo v letošnjem letu. Zakaj je ta veliki Slovenec pomemben tudi za zborovsko glasbo nam postane jasno, ko se spomnimo, da Primož Trubar ni napisal le prve slovenske tiskane knjige, pač pa tudi prvo slovensko natisnjeno pesmarico. To vse pa daje pomemben pečat ohranjanju slovenskega jezika in slovenske pesmi, ki je zlasti v časih, ki nam niso bili najbolj naklonjeni, odigrala pomembno vlogo pri širjenju narodne zavesti. »Danes zborovsko petje ohranja tradicijo ljudskega ustvarjanja in poustvarjanja ter hkrati vzpodbuja nastajanje vedno novih
glasbenih umetnin, kar prispeva h kulturnemu bogastvu vsakega naroda. Hkrati spodbuja odprtost za soočanje z dosežki drugih, sosedskih in bolj oddaljenih narodov, s čimer širi obzorja in vzpodbuja kulturno sodelovanje ob dolžnem spoštovanju raznolikosti...« je v popotnico eni najobsežnejših zborovskih prireditev v Sloveniji zapisal Igor Tršar, direktor JSKD-ja, kije ob Zvezi pevskih zborov Primorske glavni soorganizator Primorske poje.
Na koncertu v Knežaku seje 15. marca občinstvu predstavilo šest zborov. Nastopili so Zbor Jadran iz Milj, Oktet Rožmarin Temnica, Dekliški pevski zbor Plejade iz Ajdovščine, Mešani pevski zbor Košana (na sliki), Moški pevski zbor Šempeter in Mešani pevski zbor Planinska roža iz Kobarida. Prisotne je nagovoril Rudi Šimac, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske. Koncert v Knežaku je potekal v organizaciji MePZ Tabor Kalc 1869. (i.š.)
Zaključni dogodek enaintridesetega meseca kulture je Knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici napolnil do zadnjega kotička. To niti ne preseneča, saj je bil gost večera dr. France Bučar, ki nam je iz prve roke predstavil kako je pravzaprav nastajala nova slovenska država. Pogovor o novejšem obdobju slovenske zgodovine je z avtorjem vodil novinar in predsednik Društva za krajevno zgodovini in kulturo Ilirska Bistrica - Tomo Šajn.
»V knjigi z dramatičnim, a tudi optimističnim naslovom »Rojstvo države« s podnaslovom »Izpod praga narodove smrti v lastno državnost« France Bučar pripoveduje zgodovino našega naroda v 20. stoletju na način, kakršnega nismo vajeni. Ne gre za znanstveno razpravo v klasičnem pomenu besede, ki bi slonela na objavljenih in neobjavljenih virih, na arhivskem delu in aparatu opomb. Opraviti imamo z esejističnim pristopom človeka, kije večino tega, o čemer piše, doživel na lastni koži in ne kot statist, pogosto kot sooblikovalec dogajanja, včasih celo kot protagonist. Vsota teh izkušenj, povezana z državljansko zavzetostjo in nabita s patriotskim čustvom, je temelj pričujočega
ROJSTVO DRŽAVE
razmišljanja, ki bralca ne more pustiti brezbrižnega. Kajti Bučar ga postavi pred fresko naše politične izkušnje zadnjih stotih let, ne da bi kaj skrival ali olepševal, temveč mu brez usmiljenja prikaže vse napake, zmote in zločine, ki smo jih storili vtem obdobju. Z druge strani pa kljub kritičnemu pristopu ne zanemari svetlih, celo herojskih trenutkov naše zgodovinske izkušnje, ki so se zgostili predvsem v času Osvobodilne fronte in osamosvojitvenega napora v drugi polovici osemdesetih in začetku devetdesetih let 20. stoletja, trenutkov, ki nam dovoljujejo, da naredimo pozitivno bilanco minulega stoletja. Iz naroda podložnikov, da ne rečem hlapcev, smo se v obdobju dveh generacij, kot pravilno ugotavlja Bučar, razvili v narod, ki je samostojno odločal o svoji usodi in si priboril prostor pod evropskim soncem.« Tako je v predgovoru knjige dr. Franceta Bučarja »Rojstvo države«, ki je izšla v drugi polovici lanskega leta, zapisal znani zgodovinar dr. Jože Pirjevec.
Kulturni dogodek, ki se je v soorganizaciji Knjižnice Makse Samsa, Društva za krajevno zgodovino in kulturo ter Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica zgodil 28. februarja, je bil pika na i letošnjemu Mescu kulture, ki ga je financirala Občina Ilirska Bistrica, (i.š.)
RAZSTAVA SLIK ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA FRANCETA PAVLOVCA
V niz prireditev v okviru meseca kulture sodi tudi razstava del članov Likovnega društva Franceta Pavlovca v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Razstava je bila na ogled konec meseca januarja.
Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice je redni akter kulturnih dogodkov na Bistriškem. Aktivni člani društva nas vsako leto razveseljujejo z novimi deli v najrazličnejših tehnikah in s številnimi motivi. Na tokratni razstavi v prostorih mestne knjižnice se nam je s svojimi deli predstavilo kar enajst domačih likovnikov. Svoja dela so poleg predsednika društva Rajka Kranjca na ogled postavili še Jože Rosa, Neva Macarol, Andreja Kranjec, Romeo Volk, Zdenka Vinšek, Marino Samsa, Janez Knafelc, Karmen Primc, Helena Valentin in Jerica Strle. Takšno število razstavljavcev je
prav gotovo dokaz temu, da bistriški likovniki plodno ustvarjajo kljub temu, da je ta kulturna dejavnost zaradi pomanjkanja razstavnih in galerijskih prostorov v Ilirski Bistrici nekoliko zapostavljena.
Na otvoritvi, katero je z glasbenimi vložki popestrila glasbena skupina Nostalgija, je umetnike in njihova dela predstavila Rajko Kranjec, sicer predsednik Likovnega društva Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica, (i.š.)
PUR^TEX
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
SIB
INŠTALACIJE d.o.o.
SIB Inštalacije d.o.o„ Jablanica IZ. 6250 Ilirska Bistrica teL 05 714 85 B. fax 05 714 BS IG. GSM: 041714 394
e-mail: 5ibist@sid.net
www.instalacije-sib.sl
ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija
r^nrrranj viadhIb
weishaupt VIEgMANN
"Eursthem
0RIEUO
Unical
$ $ SS mesec kulture SS $	I	# # recenzija # #
KONCERT OBMEJNIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN
Koncert obmejnih pevskih zborov in skupin, ki je bil v dvorani Doma na Vidmu 23. februarja, je bil en zadnjih dogodkov občinskega meseca kulture. S tem koncertom smo lahko še enkrat občutili že utečene povezave kulturnih društev na prostoru od Kvarnerja do Tržaškega zaliva.
Gostje so prišli iz treh držav: Italije, Hrvaške in Slovenije. Uvodoma so se občinstvu predstavili domačini: Mešani pevski zbor Ahec Jasen (na sliki) in Oktet Jasenski pevci. Iz Hrvaške sta prišla k nam matuljski Ženski pevski zbor Učka in Lovski pevski zbor Matko Laginja iz Klane. Iz italijanske strani pa sta nastopila Moški pevski zbor Fran Venturini iz Domja in Lonjerska pevska skupina. Za piko na i pa je ob zaključku koncerta poskrbel zelo kvaliteten sestav Mešanega pevskega zbora Divača.
Koncert je bil ponoven dokaz, da kultura ne pozna meja. V letu, ki ga Evropa imenuje leto med-kulturnega dialoga, so takšni dogodki kot je bil koncert obmejnih pevskih zborov in skupin še posebej zabeleženi. Ev-
ropska unija je leto 2008 razglasila za »evropsko leto medkulturnega dialoga« s katerim skuša vzpostaviti dialog in razumevanje med različnimi narodi, jeziki, etničnimi skupinami, religijami in kulturami na evropskem kontinentu tako znotraj same Evropske unije, kot tudi izven njenih meja. In ta prireditev je sodila v kontekst evropskega leta medkulturnega dialoga.
Za organizacijo koncerta je potrebno posebej pohvaliti člane Društva Ahec Jasen, ki s svojim prispevkom tako z organizacijske kot z vsebinske plati nedvomno pomembno prispevajo k bogatitvi kulturnega utripa v Občini Ilirska Bistrica, (i.š.)
reški arhiv^ $ $
PREDSTAVITEV REŠKEGA ARHIVA
Reški državni arhiv, sicer ena največjih arhivskih institucij na Hrvaškem v svojih prostorih hrani precej materiala iz naših krajev. Območje današnje ilirsko-bistriške občine je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih tesno povezano s kvarnerskim prostorom, zato je vrsta pomembnih dokumentov, ki pričajo o zgodovini naših krajev, danes shranjenih v Državnem arhivu na Reki. O samem arhivu ter o dokumentih, ki zadevajo našo občino, so nam na kulturno-zgodovinskem večeru v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici spregovorili Goran Crnkovič - direktor arhiva, arhivarja Albino Senčič in Boris Zakošek ter domači kustos-zgodovinar Ivan Simčič.
Gostje so nam predstavili dokumente, ki se nanašajo natri obsežne zbirke, katere hrani reški arhiv. Gradivo iz reškega avguštinskega samostana je najstarejši del predstavljenega gradiva, saj sega globoko v srednji vek nekje od 13. pa vse do 18. stoletja. Že omenjeni reški avguštinski samostan je imel v lasti fevdalne posesti tudi na ozemlju
		HJIF' mm	
1 ■rrm		K|i	HuUpPH UH
			
naše občine, zlasti jugovzhodni del današnje občine Ilirska Bistrica. Gre za enega najstarejših pisnih virov, ki se nanaša na naše kraje. Reški državni arhiv hrani tudi gradivo istrskega deželnega zbora iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije iz 19. stoletja. V tej zbirki najdemo vrsto dokumentov, ki se nanašajo na južni in zahodni del naše občine, najobsežnejši arhivski fond pa sega v čas fašistične Italije, ko je celotno območje današnje občine Ilirska Bistrica pripadalo reški oziroma kvarnerski provinci.
O pomembnosti kulturno zgodovinskega dogodka govori sama udeležba. Prostori mestne knjižnice so bili napolnjeni do zadnjega kotička, kar priča o tem, da med občankami in občani Ilirske Bistrice za preteklost iz domačega kraja vlada posebno zanimanje. Kulturni dogodek so s svojim nastopom obogatili Hrušiški fanti, (i.š.)
f-fTa3 JR ¥5 6		
	GEM1NUS	¥ 6
Poskrbite za vas obraz, odstranite gube, okrepite		
	tonus mišic obraza... START KLEB tehnologija	
S) m	Pokličite: tel: +385 (0)51 732 028 MOB: +385 (0)91 568 7775	P ~ Jr (2^ri§
DEJAN d.o.o.
Vanganel 38, 6000 Koper PE Ilirska Bistrica Levstikova 14 6250 Ilirska Bistrica
Nepremičnine, posredovanje v prometu z nepremičninami:
prodaja, nakup, oddaja, najem
Vabljeni k sodelovanju, potrudili se bomo za vas
Pokličite nas na tel.: 031 357 133 e-pošta: dejan.doo@siol.net
Misel o knjigi...
Desa Mutk: Pasti življenja
Mohorjeva družba, Celovec, 2005
»Smehljanje, trepljanje in površen klepet so postali prenaporni in se mi zdi to čista izguba časa. Družim se samo še z ljudmi, s katerimi si imam zares kaj povedati.«
Dr. Al lan R. Reiss z univerze Stanford pojasnjuje, da se na humor odzivajo ženski možgani bolj analitično in ko se jim zdi nekaj resnično smešno baje bolj uživajo v njem kot moški. Kdo ve. Američanom tako ali tako ni vedno verjeti ©. Ljudje uporabljamo humor za soočanje s stresom, pri ustvarjanju medsebojnih zvez - ja, verjeli ali ne, tudi za krepitev imunskega sistema. Kdo od nas ni vsaj enkrat na teden glavni junak kakšne osebne komedije? Komično razporejamo dejanja in dogodke, ki nam dajejo v medsebojni prepletenosti iluzijo življenja, pravi H. Bergson. Neštetokrat si mislimo, da delujemo svobodno. Smo raztreseni in komični sami, ali je takšen le naš jezik, ki nas dela komične? Smo duhoviti, ali le razredčeno komični? Pravzaprav to sploh ni važno. Glavno in najbolj važno je to, da se še znamo smejati. Na vlaku, plaži, na postelji, kjerkoli - s knjigo, s spominom, s človekom, ki nas nasmeje. Ko ob misli »otrpnemo kot hipnotizirana žaba« in ko se lahko vprašamo »ali smo morda in pravzaprav in vendarle srečni«. Pozitivno je, da smo še sposobni »odrešujočih jokov in tako norih smehov, da imamo zaradi njih lahko slabo vest«. Da si priznamo lenobo in hormone in tišino in tuljenje in klitorise. Da smo lahko zadovoljni tudi brez dr. mr. fr. br. nazivov in da se lahko z vso pravico smilimo samemu sebi. Da smo lahko mesec dni v istih kavbojkah »ki so že dvakrat razpadle na riti in jih zdaj lepimo s silikonom«.
O vsem tem v svoji knjigi Pasti življenja, ki jo tokrat predstavljam, piše Desa Muck. Gre za zbirko kolumen, ki so izhajale nekaj let nazaj v reviji Naša žena in kasneje v Oni. Zbirko je uredila Nela Malečkar. Gre za najbolj brano slovensko pisateljico, ki piše le, kadar mora. Ki živi na podeželju s tremi hčerami, dvama mačkama, psom in konjem. Če bi živela v kakšni drugi državi, bi bila nedvomno boljša, veliko boljša (tudi po debelini bančnega računa) od same gospe Rovvlingove. Res. Blazno resno. Avtorica j uspešnica med mladino in odraslimi. Mimogrede pravi, da med odraslimi in pubertetniki pravzaprav ni prav dosti razlike. Da smo odrasli le bolje opremljeni z izkušnjami, ki nas silijo k večji odgovornosti. Da smo se naučili nekoliko obvladati življenje in sebe, to je pa tudi vse. Njene knjige doživljajo 64.000 izposoj letno (gospa Desa prednjači pred gospo Svetlano, ki ima 20.000 manj izposoj). Medijska prepoznavnostjo ne dviga pod nebo, kjer bi navadnim smrtnikom ne bila dosegljiva. Ne. Njeno pisanje je predvsem in na prvem mestu ISKRENO. O vonju pokošenega sena. O seznamu želja v nekih glavah. O povešenih dojkah in poblaznelih narezkih. O nagravžno predolgih praznikih. O tišini in o tem »kako pa nekoga vendarle moraš imeti rad, pa čeprav zlato ribico ali kaktus.« Njene junakinje (predvsem so to ženske) se bojujejo s čisto pritlehnimi, vsem znanimi, težavami. Je humorna. Simpatična. (Kot moje tečajnice © in itak moji tečajniki-ja, oprostite, ne morem si kaj). Peskovnik boga otroka je za Alamutom najbolj prodajana knjiga. Svojih knjig ne bere, ker nima časa. Ker ji knjiga, potem ko je napisala, odmre. Ker se sekira, kaj bi še popravila. In to, da knjige piše po naročilu, nas bralce sploh ne moti, a ne? Ker pisanje jemlje kot poklic. Brez nobene vehementne vzvišenosti. Piše knjige, ki bi jih tudi sama rada prebrala. Napiše jih v mesecu ali dveh (ne vprašajte me, kako©). Potem, ko jih nekaj časa pestuje v svoji glavi in nato strese na papir. Je ženska, ki se raje druži z moškimi kot z ženskami, čeprav ima na tone prijateljic. Vendar jo pogovori z njimi hitro zdolgočasijo. Rada ima moške, ker pripovedujejo zgodbe. Ker ne zapletajo stvari. Ker so čustveni. Ker so (vsaj nekateri) izjemni. Končno nekdo, ki je iskren. Njena hormonska napoved je »delno romantično z rahlimi padavinami«. (Zakaj neki jo tako zelo razumem? ©). Preprosta. Dotakljiva. Več ali manj nasmejana. Ženska, ki trdi, da si je »upala vsaj ljubiti ne glede, kako patetična je bila ob tem«. Ženska, ki misli, da so čustva največja dragocenost, ki jo premoremo. Pisateljica, s trebuhom, »prostodušno obešenim čez pas« in s postavo »ki je prikupnejša, če jo zakriva čim bolj masivna miza ali šank«. Vendar bralce ali nebralce to sploh ne moti. Ker je iskrena. Ker iskrenosti ne moreš plačati, odkupiti, podkupiti. Ali si ali nisi. Ali je ali je ni. In prav nič me ne bi motilo, če bi bila neštetokrat klonirana. In če bi se ji lahko nekega dne z objemom zahvalila, ker tako naglas izraža tudi moje misli. Morda sem tokrat nekoliko daljša, a Desa je ena sama. Patetično? Naj bo.
Naj vam za konec citiram le še prgišče njenih misli, ki naj vam ostanejo globoko vtetovirane v srce. Obenem toplo priporočam v branje prav vsako njeno knjigo, da se tudi sami lahko »resno nadrete«, če se niste v enem dnevu vsaj enkrat iz srca nasmejali. Skušajte jo rahlo posnemati. Nevvsem, ker drugačnost kljub vsemu dela človeka posebnega. Morda le v iskrenosti.
Objem do naslednjič, Patricija.
Za pokušino pa še to (in z vsem se popolnoma strinjam ©):
»Opustite običajne socializacijske obrede, ki vam narekujejo, da se vedete všečno. Spustite se z verige vsi skupaj. Bodite malo nori, plešite utrgane plese, derite se na vse grlo, nadlegujte ljudi po telefonu, igrajte se in govorite resnico. Spustite samega sebe, tistega, ki se ga običajno sramujete in ga skrivate pred svetom, spustite ga ven, da se malo prezrači in poveseli. Tudi tisti segmenti nas samih, ki jih štejemo k malo neprištevnim in drugačnim, imajo pravico do življenja. To se seveda počne samo med strogo zaupnimi prijatelji, ne več kot enkrat na mesec, da se ne razvije v kakšen alkoholizem, in lepo je prej opozoriti sosede. Dobra volja po takšnem antistresnnem programu traja vsaj dva tedna. Preverjeno. (...) Prepričana sem, da je osnovna ideja, ki naj bi jo dojelo človeštvo, da se imamo na tem svetu tudi lepo, uživamo in se zabavamo. Pa naj bodo še tako slabi časi. Verjetno je res, da rastemo skozi trpljenje in žrtve, ampak to se dogaja samo po sebi. Najbolj rastemo, kadar se smejemo.«
likovna dejavnost	V dvojna dioptrija
MEHKOBA IN T0P0L0TA
je bila na ogled od 7. marca do 21. marca 2008, v Domu obrtnikov v Ilirski Bistrici.
Območno združenje Rdečega križa iz Ilirske Bistrice pripravilo razstavo likovnih del domačinke Dragice Sušanj.
Ob otvoritvi, ki je bila v petek, 7. marca 2008, je slikarko predstavil Frane Dolgan in dejal: »Dragica Sušanj se je rodila 3. aprila 1966 na Dolnjem Zemonu. V letu 1994 se je poškodovala v prometni nesreči in postala tetrapleginja. Upam si trditi, da je Dragica Sušanj ena tistih srečnih ljudi, ki jim je navkljub vsemu bil dan najprej talent, potem volja in pogum, da je vztrajala in se podala na pot slikarstva.
Na različnih likovnih tečajih in delavnicah je spoznala temelje slikarske osnove in z veliko dela in volje hitro napredovala. Leta 2006 je bila uradno sprejeta v mednarodno združenje slikarjev, ki svoja dela ustvarjajo z usti ali z nogami.
Dragica največ ustvarja v tehniki olja na platnu.
Zasvojena je z lepoto narave, v njej odkriva različna osebna občutja in tihe vzgibe, ki jih potem z osebno občuteno likovno govorico prenese v vizualno podobo. Soočimo se z dejstvom, da slikarka zaprisega
trojna dioptrija
NATEG VSESLOVENSKEGA ŽIVUA...
Bilo je tam po novem letu, koso se vsi začeli pogovarjat, da bo po novem letu treba imeti v vozilcu nov komplet prve pomoči... ker baje da so ta stare jugoslovanske (bog naj mi jo čuva v raju) preveč zastarele, plesnive in neuporabne...bolj učeni ljudje so rekli, da niso več sterilne (medicine nisem nikoli študiral, tak da ne vem kaj to pomeni...)
In tudi zanimiva informacija je zaokrožila med ljudstvom, da bo kazen modrih angelov 70 EU...seveda je vsak « normalen » mislil in tekel po nov komplet za 15 EU...oziroma tisti najbolj podjetni so izkoristili ponudbo Špara in v akciji dobili škatlo po slabih 10 EU...(dobro zame...to poslušam vsak dan)
Seveda so mnogi potem zmozgali, da bodo v avtu potem imeli oba kompleta (starega in novega)...v primeru nuje bi uporabili starega, tisti ta nov zapečaten pa bi bil pa samo za angele (vemo vsi katere - tiste, ki nimajo z župnikom našim nič skupnega in so od ene druge firme).
Seveda sem tudi sam zavil do štacune, ker res ni lep občutek. ..da ti nekdo v mrzli noči ponuja »frulico«, pa veš da si istočasno »tud odzad« v napaki (homiče pustimo tokrat pr; gmah © ...mislu srn kofan).
Samo nekdo pač vedno bedi nad mano in sama božja previdnost in radovednost me je gnala, da sem zavil mimo Špara enih sto metrov višje na Transport... kjer domuje in kraljuje slavni Ročko & kompanL.da izvem informacijo iz »prve roke«.
če oni ne vejo, potem nihče ne ve.. .sem si mislil. Tak bolj za »zajebancijo« sem vprašal, kako je kaj s tem. Pa so mi oni povedali že takoj, da ta zakon velja le za vozila, ki so bila prvič registrirana po prvem maju leta gospodovega 05...nekaj, da je bilo baje po medijih, ma ne kaj preveč ©.
Ker vsi vemo, kakšen je vseslovenski povprečen standard.. .se mi ob tem vsem skupaj dozdeva, da je bila velika večina »kišt« na naših zmahanih cestah prvič registrirana PRED prvim majem 05...
Še enkrat sem mal pregledal frišne reklame in ob tem nikjer opazil, da bi to pisalo kje kaj na mičkeno, pa bi se precej spodobilo...niti v drobnem tisku ni bilo nikjer zaznati tega zanimivega in pomembnega podatka...dasiravno se glih tam vedno skrivajo premnoge cake za tiste brez očal.
Zadeva se mi je začela dozdevat precej podobna tisti zadevi izpred par let, ko je naša hudobna vlada potem (ko se je malo zamenjala) full zj... eno ubogo podjetje, ki se je ukvarjalo z izdelavo nalepk za registracijo... danes je pa vse po starem, samo ene par vil novih stoji. ..hm...
No...povedat sem samo želel raji to, da je dandanes življenje pestalo zgolj in samo en nateg, pa saj to v osnovi skoraj vsi že dolgo vedo ($$$:), samo pomagat si kaj prida ne morejo.
Res je, da tudi v naši bajti RTV naročnino plačujeta oči pa mami (bog naj mi ju še dolgo ohrani zdrava in pri močeh ©), samo tudi meni mozgoviči reklamno-agencijski-lublanski obenem prodajajo tudi zobne paste. En zobodohtar (predvidevam, da ne zastonj inv dobro le drugih ©) priporoča Sensodin.. .ta drugi pa Kolgejt... in tretji, ki da baje preprečujejo preobčutljivost zob itd... hm, hm...še moja stara mama bi jim nasedla, pa čeprav nosi že dvajset let protezo ©. Samo ni kaj, boj je dandanes hud in trg neizprosen.
In pralni praški so vedno na reklamah...pa tamponi in mehčalci...in zdravila, tista na »ta belem«, seve (Koldreks, Aspirin, Angal $, da lahko Goje »pašprica« itd...)...in sprej za čistit ušesa, ki nadomesti predpotopne »palčke« (da fibic za lase, zobotrepcev in žveplenic sz vato niti ne omenjamo ©).
čudi me, da dandanes več nihče ne reklamira lesenih oken, ko pa so baje bolj zdrava od plastičnih in aluminijastih, ki slabo dihajo...«sej u bistvu konc koncu ne veš, a se gre le za dobiček...al se gre le za ljubezen« ...hm...
&&&&&
Ja, če pogledamo zadevo nasploh lahko rečemo, da nam je razvoj vsem zelo olajšal življenje in poenostavil vsakdan © (Patricija, ne zameri mi ker kopiram tvoje smeškote, ma si ne morem kaj ©).
In čisto na koncu bi citiral stavek, ki mi je padel v oči v enem prejšnjih Snežnikov.
UO GZS OZ Postojna piše.. .»Specifičnost gospodarstva regije je nadpovprečno visok delež predelovalnih dejavnosti, ki ustvarjajo nižjo dodano vrednost kot druge dejavnosti in zaposlujejo kar 67% delavcev v regiji.« ©. Ljudi božji moji zlati... ne delat! Še enkrat vam pravim...ne delat, ker je brez veze! Delo je že preživeta dejavnost! Naša prihodnost je predvsem v trgovini, sovražnih prevzemih, borzah in podobno! © Lahko pa tudi začnete pisat pesmi © ...samo NE DELAT ...lepo vas prosim, ker bo zguba!!! ©
Da crkneš od silne ljubezni!!! ©
© LPMV
na naravo in pokrajino kot stalni in nikoli izživeti motiv ter navdih svojega slikarstva.
Velikokrat vpliva s svojimi podobami predvsem na gledalčeva čustva, da se zamisli nad mehko, skrivnostno, pomirjujočo ter velikokrat prehitro minevajočo se lepoto narave.
Čeprav v razstavljenih delih prevladuje krajina, je med njimi tudi nekaj tihožitij s premišljeno kompozicijo in uporabo umirjene barvne palete, ki je tako značilna zanjo.
Do sdaj je sodelovala na številnih skupinskih razstavah društva. Svojo prvo samostojno razstavo je imela leta 2006, danes pa je to njena 5. samostojna razstava. Dragici želimo, da bi še dolgo ohranjala svoj slikarski navdih in nas s svojo toplino razveseljevala tudi v bodoče.
Slikarska dela so naprodaj in predstavljajo trajno darilo nekomu, ki vam veliko pomeni in ga imate radi. Ogledate si jih lahko pri njej doma.
Prej pa jo pokličite na telefonsko številko 05/ 714 2079.
Območno združenje RK Ilirska Bistrica
POGREB V BELEM
Kadar je razsajala pri nas zelo močna burja, so imeli stari ljudje navado reči, da se je verjetno kdo obesil. No, v začetku marca je kar nekaj dni prevračala vse, kar ni bilo trdno pritrjeno. Morda je naključje ali pa tudi ne, daje njeno divjanje sovpadalo z enim žalostnim dogodkom za našo občino, in sicer s "pokopom” naše Zveze kulturnih društev, katere "smrt" smo uradno potrdili in razglasili na zadnji seji skupščine, ki je bila 4. marca. Da ji ni več pomoči, smo vedeli že nekaj časa, le poguma nismo imeli, da bi naredili še zadnji korak in to javno priznali. Tokrat smo se zbrali v skoraj v polnem številu, tako kot spodobna žlahta na pogrebščini kakega svojega sorodnika. Tudi obnašali smo se podobno resnobno, kot bi bili na njej, le da nismo imeli požrtije, ki navadno sledi pokopu ... To pa zato, ker je ne bi imeli s čim plačati, saj je bila "pokojnica” občinski vzdrževanec.
Pustimo ob strani jalovo razglabljanje o tem, kdo je bolj zaslužen, da je vzela konec. Dejstvo je, da si nobeno od včlanjenih društev v ZKD ni upalo prevzeti na svoje rame pravne in finančne odgovornosti zanjo. V takšnih okvirih financiranja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kot jih imamo sedaj, ni to nič čudnega, saj si morajo društva vsak evro krvavo priboriti na raznih razpisih, kjer je treba izpolniti in podpisati goro obrazcev in pogodb za vsak korak, ki ga bo kdo naredil. To shladi veselje do "kultiviranja" še tako velikemu navdušencu, ki se po končanih papirnatih postopkih počuti kot tat proračunskega denarja na pogojni svobodi ... Poslanci, ki so v parlamentu glasovali za novi zakon o društvih, gotovo niso pomislili, da s tem glasujejo istočasno tudi za smrtno obsodbo dosedanji ZKO-jevski obliki financiranja in organiziranosti ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Taje bila kljub nekaterim pomanjkljivostim dobra, ker ni podpirala najbolj glasnih članic, ampak je skrbela za uravnotežen razvoj vseh ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini. Zdaj, ko jih zakon prepušča trženju kulturnih "storitev,” verjetno precej od njih ne bo preživelo, kar zagotovo ne bo v prid za naše razmere zavidljivo visokemu kulturnemu standardu, ki smo ga v naši občini dosegli predvsem v letih po osamosvojitvi.
Na to bi morala pomisliti tudi naša občina, da namreč z ukinitvijo ZKD tvega izgubiti še tisto, na kar je bila lahko ponosna, če ji je seveda sploh še kaj do lastnega dostojanstva ... Izgovarjanje na pomanjkanje denarja ne bo nikogar prepričalo, posebno če je res, kar sem nekje slišal, da baje namerava zaposliti nekoga, ki bo urejal njeno glasilo. Imeli bomo torej dva časopisa v občini in nikogar, ki bi se ukvarjal s koordinacijo delovanja menda več kot 40 kulturnih društev! Nisem pozabil, da imamo uslužbenca izpostave JSKD, vendar, kot je dejal eden izmed razpravljavcev na skupščini, je vprašanje, če bomo po uvedbi pokrajin še vedno imeli v Bistrici to izpostavo! Na to možnost bi morali računati že zdaj in se ne zanašati na slepo srečo, ki je nimamo, saj Bistrica že dve desetletji v glavnem samo izgublja. Žalostno bi bilo, če bi lahkomiselno zapravila še tisto, kar ima, in to samo zato, ker se ji zdi škoda odriniti kak evro za kulturo. Če bi naši predniki tako gledali nate reči, mi zdaj ne bi imeli česa razkazovati obiskovalcem in svojim zanamcem, razen kakih razpadajočih tovarniških hal ali blokov iz obdobja socializma.
Ko že omenjam kulturno dediščino, naj povem, da smo v naši občini tako hitri, da znamo pokazati celo tisto, česar še ni, kot recimo sliko sv. Metoda v naši premski cerkvi, ki je bila v času proslavljanja zaključnih del prenove stenskih poslikav Toneta Kralja (v nedeljo, 16. marca) še v ateljeju, oziroma nebesih ... Sodeč po "naglici," s katero napredujejo ta dela (težave s pridobivanjem sredstev), lahko sklepam, da v tem desetletju najbrž ne bomo dobili vabila na naslednjo proslavo. Čemu bi sicer razstavili zidarski oder, ki je "krasil" našo cerkev kar lepo število let, če bi se res nameravali "takoj po praznikih” lotiti dela? Bolj poceni in tudi logično bi bilo počakati s proslavitvijo še kak teden, do zaključka del, in tedaj narediti pošteno fešto. Tako pa človek ni vedel, ali je bil na veselici ali pogrebščini ...
Jožko Stegu
koliSter
ovlo
Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 P E Ilirska Bistrica, 05/710 14 30
Velika izbira avtoplaščev in alu platišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV
NOVA PONUDBA	1
POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE
delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. Ure.
I Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09
Akcija "Pomladanska presenečenja" z izrednimi popusti do konca meseca junija
NOVA CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO
NOVA OPEL ANTARA
POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS	I
originalni rezervni deli, originalna dodatna oprema
POSLOVNI NASVET PRED VAŠIMI VRATI
Direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ustanovil Evropsko podjetniško mrežo Enterprise Eu-rope Netvvork.
Mreža na enem mestu nudi podporo, predvsem v obliki pomoči in pridobivanju informacij o dostopanju na nove trge, možnostih izkoriščanja enotnega evropskega trga, pomoči pri razvoju novih izdelkov, možnostih financiranja, dostopa do finančnih virov, nasvete o tehničnih vprašanjih, informacije o dejavnostih EU... Skratka pokriva področje, ki sta ga doslej pokrivali bivši mreži Euro Info Centrov ( EIC) in Inovacijskih Relejnih Centrov (ICR).
Mrežo so slavnostno predali uporabi 7. februarja letos. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave in slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Številni udeleženci so bili enotnega mnenja, daje mreža mejnik v celostni politiki Evropske komisije, ki promovira podjetništvo in rast podjetij v Evropi. V izjavi za javnost so v zvezi s tem zapisali: »majhna podjetja so hrbtenica evropskega gospodarstva. So glavni vir zaposlovanja ter inovativnih izdelkov in storitev. S tem igrajo ključno
vlogo v Lizbonski strategiji za rast in delovna mesta, ki pomaga evropskemu gospodarstvu izkoristiti svoje potenciale v vse bolj konkurenčnem svetu. Nova mreža Enterprise Eu-rope Netvvoek je pomemben instrument za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju njihovih potencialov in inovativnih zmožnosti. S ponujanjem visokokakovostnih trgov v Evropski uniji. Te storitve podjetjem omogočajo, da so bolje obveščena o dejavnostih EU in priložnostih, ki jih ta ponuja.«
Mreža ima 500 centrov v več kot 40 evropskih državah. V Sloveniji je prisotna v konzorciju šestih partnerjev, ki ga sestavljajo: Institut »Jožef Stefan«, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarska zbornica Slovenije, Mariborska razvojna agencija, Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Več informacij o mreži lahko torej dobite tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije v Ljubljani. Kontaktne osebe: Larisa Vodeb, Danijel Lamperger, Emilija Bratož, Edina Zejnič in Katarina Železnik Logar.
Alenka Penko
TRETJI ROJSTNI DAN ŠPARA
V soboto, 22. marca, je hipermarket Spar v Ilirski Bistrici praznoval svojo tretjo obletnico. Zato so se vsi njegovi zaposleni še posebej potrudili in pripravili za vse obiskovalce pravo veselico. Ob tem je Spar Slovenija najmlajšim občanom, malčkom vrtca Ilirska Bistrica podaril tudi prenosni radio z ojačevalcem znamke JVC.
Vsi obiskovalci hipermarketa so se lahko v soboto v družbi zaposlenih poveselili in zavrteli ob zvokih poskočnega ansambla Zdomarji, svoje počutje pa so lahko dopolnili tudi z okusno hrano in osvežilno pijačo. Razigrane otroke je animiral poskočen rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. Medtem so se starši lahko v miru posvetili nagradni igri kolo sreče in morda domov odnesli katero izmed številnih praktičnih nagrad. Za prazničen zaključek je za vse prisotne bila razrezana tudi torta s tremi svečkami.
Lokalna skupnost je hipermarket Spar že sprejela za svojega, zato je Spar Slovenija pripravil posebno presenečenje vrtcu Ilirska Bistrica. Vzgojiteljice in radovedne otroke je par dni pred obletnico obiskal zajček Sparky in jim ob veselem in zabavnem programu predal igrala in druge didaktične pripomočke. V soboto, na dan praznovanja hipermarketa, pa bo predstavnikom vrtca slovesno predal še prenosni radio z ojačevalcem JVC.
Hipermarket Spar Ilirska Bistrica se razteza na 1.830 m2 površine, nudi prostor za parkiranje 139 jeklenih konjičkov in zaposluje 27 ljudi. Priznan je po dobro založeni in ugodni ponudbi svežih izdelkov in izdelkov lastne blagovne znamke ter po prijaznem in ustrežljivem osebju. Prav zato so želeli svoj že tretji rojstni dan deliti z vsemi svojimi zvestimi obiskovalci.
041/869 727
^GRADBENIŠTVO SAFTIČ
| SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98
www.gradbenistvo-saftic.si
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o.
Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124
Geacomm d.o.o., Ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.si
nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje
Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več.
Vabljeni!
Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20
Tel: 031 734 851, Fax: 05 71 00 485 ejnail: daria.trebec@geacomm.si
EXMj fMSSOmA s
Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500
^.S
>
z
z
ZAVESE ■ METRAZNO BLAGO ČIPKA BRISAČE POSTEUNINA
Z '
PREŠITE ODEJE IN VZGLAVNIKI BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES
DARILNI PROGRAM ■ KARNISE - OKRASNE BLAZINE ■ SEDEŽNIKI PRTI - KUHINJSKE KRPE - PREDPASNIKI - NADPRTI - PRTIČKI
IN ŠE IN ŠE IN ŠE
z
REDNI PROGRAM:
široka ponudba
*	izdelanih zaves
*	dekorativnih zaves
*	metraže
(brezplačno šivanje po naročilu)
ŠIRŠI PROGRAM:
široka ponudba
*	posteljnine
*	brisač
*	prešitih in navadnih odej
*	posteljnih blazin in pregrinjal
NOVOST V PONUDBI:
*	plastificirani prti
*	umetno usnje - skaj
*	karnise
URNIK
NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12
NEDELJE IN PRAZNIKI
ZAPRTO

POČITNIŠKI ŽIV ŽAV NA OŠ TONETA TOMŠIČA
JEJMO ZDRAVO
Letošnje zimske počitnice so za 24 otrok iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak minile malo drugače. V šoli smo namreč v torek 26. in sredo 27. 2., organizirali ustvarjalne, računalniške in naravoslovne delavnice, ki so jih vodile učiteljice Maja Sedej, Klavdija Sotlar in Vanja Žele.
Na ustvarjalnih delavnicah so se učenci izkazali v risanju, rezanju, barvanju in celo šivanju. Prvi dan so izdelali spomladansko dekoracijo za šolska okna, ki so tako zacvetela v mnogih pisanih tulipanih. V sredo pa so se mali »ustvarjalci« preizkusili v šivanju denarnic in šolskih peresnic.
Učenci v naravoslovni delavnici so v okviru Eko šole po kneških ulicah raziskovali število, pasme in oskrbo domačih živali-psov. Zbrane podatke so naslednji dan obdelali s pomočjo računalniških programov.
Računalniška delavnica je ponudila tudi risanje spomladanskega motiva v programu Risar in prosto raziskovanje preko interneta. Po izjavah učencev je bilo sklepati, da so se na delavnicah imeli lepo, nekateri pa so si želeli, da bi potekale še kakšen dan več.
Torej z veseljem čakamo naslednji počitniški živ žav.
OŠ Toneta Tomšiča Knežak
PODARIMO
PESEM
Na osnovni šoli Podgora Kuteževo je bilo v petek, 7.3.2008, pestro in razigrano. Šola je namreč gostila Kulturno-športno-turistično društvo Prem, ki je želelo s pesmijo in plesom voščiti ženskam za dan žena.
Na prireditvi so sodelovali: MePZ Ahec pod vodstvom gospoda Saše Boštjančiča, premski pesnik Jožko Stegu s pesmima o ljubezni in ženskah, ŽePZ Prem, ki ga vodi gospa Irena Rep, Alenka Penko in Tonči Porta s kratkim skečem o zdravi prehrani, Tadeja Logar s klavirsko harmoniko, Folklorna skupina OŠ Podgora pod mentorstvom Magdalene Logar in Kerglci spod Ahca, ki so se nam Kočancem predstavili prvič in nas vse navdušili. Program je povezovala Helena Strle, ki se je na duhovit način dotaknila praznovanja omenjenega praznika nekoč in danes.
Program nas je navdušil.
Tadeja Logar
Na soli smo prvič gostili tudi Kerglce spod Ahca.
Alenka in Tonči sta navdušili s 'svojim humornim nastopom.
V JEIŠANSKEM VRTCU JE BILA PIKA NOGAVIČKA
V našem vrtcu že nekaj tednov poteka projekt »MALA ŠOLA OPISMENJEVANJA - SEDEM SLONČKOV« pod vodstvom predsednice združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije Doc.Dr.Dr. Jožice Bezjak, univ.dipl.inž..
Avtorica ddr. Jožica Bezjak je zbrala košarico drobcenih pesmi za otroke in nastala je njena obsežna pesniška zbirka v obsegu treh slikanic z naslovom POJE JIH BLAŽEK. Prva slikanica, iz katerega je tudi navedena pesem , je moto slikanice in nosi naslov MOJI PRIJATELJI. Namen te slikanice je , vzbuditi ljubezen in spoštovanje ter druge pozitivne lastnosti pri otroku, tako do narave kot do sočloveka, druga slikanica ima naslov NARAVA SKOZI VSE LETO in tretja slikanica, KO BOM VELIK, BOM...kjer so prikazani najrazličnejši poklici. Več kot 100 pesmic v vseh treh slikanicah odlikuje, da so kratke enokitične saj si jih otroci tako lažje in hitreje zapomnijo. Radijih poslušajo in berejo saj so bogato ilustrirane, pojejo, ker so vse z glasbeno spremljavo
izdane tako v knjižni kot elektronski obliki..otroci si z njimi bogatijo besedni zaklad, dobivajo občutek za ritem in zvočnost lepe slovenske besede.
Otroci iz Jelšanskega vrtca znajo kar nekaj teh pesmic. Zapeli so jih Piki Nogavički, ki nas je obiskala kot nagrada za našo pridnost med izvajanjem projekta. Pokazali soji tudi druga pridobljena znanja.
Povedala je, da ona že ne bo hodila ne v vrtec niti v šolo, ker nima časa. Mora peljati Fickota v Afriko in mora božati svojega konja ha, ha...
Pika Nogavička nas je vse prijetno presenetila, razveselila in obljubila, da še pride, če bo imela čas seveda. Otroci iz jelšanskega vrtca pa bodo nadaljevali z izvajanjem projekta, mogoče jo bodo prepričali , da je v vrtec super hoditi in bo postala celo njihova vrtčeva prijateljica v Mali šoli opismenjevanja.
Kaj je sreča?
to ni vreča,
kjer hraniš svoj denar.
Sreča je, da ni ti mar,
če si reven al bogat,
glavno je,
da si po srcu zlat.
In kaj v resnici počnemo v Mali šoli Sedem slončkov z Didaktičnimi tablicami ddr.Jožice Bezjak pa naj ostane skrivnost do naslednjega poročanja.
Vzgojiteljica Irena Tomšič
Učenci devetih razredov OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice smo imeli v drugi polovici januarja naravoslovni dan z aktualno temo ZDRAVO ŽIVLJENJE. Najprej smo poslušali zanimiva predavanja različnih strokovnjakov s tega področja, v drugem delu pa so nam predstavniki Mercatorja predstavili svojo linijo Zdravo življenje.
Zdrav duh v zdravem telesu moramo začeti vzgajati in vzdrževati že v mladosti, kajti prve posledice nezdravega načina življenja se začnejo kazati že pri tridesetih letih.
Ga. Andreja Rebec, referentka iz zdravstvenega doma, nam je spregovorila o pravilnem načinu prehranjevanja. Opozorila nas je, da si običajno izbiramo tista živila, v katerih uživamo, ker so nam všeč, in pri tem ne razmišljamo, ali so tudi zdrava. Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranil, ki jih potrebuje naše telo, zato moramo izbirati čim bolj raznovrstno hrano.
Izračunali smo tudi indekse svoje telesne mase in ugotovili, da ima večina idealno telesno težo. Ali bo taka ostala tudi čez nekaj let, pa je odvisno predvsem od nas.
Po malici nam je učiteljica Marta Bratovič predstavila pomen gibanja. Vsak tretji slovenski otrok se namreč premalo giblje, vsak deveti pa je kritično predebel. Že pri petletnih otrocih zdravniki opozarjajo na holesterol, povišan pritisk in slabšo pljučno kapaciteto.
V	nadaljevanju smo se razgibali z žogicami različnih oblik. Všeč nam je bilo, da smo se igrali kar s petimi žogicami naenkrat. Ugotovili smo, da se po gibanju prijetno počutimo, čeprav se zanj premalokrat odločamo.
V	zadnjem delu tega poučnega dneva se nam je pridružil še »naš najboljši sosed« Mercator s svojo linijo Zdravo življenje. Tako smo pili korenčkov sok in sok rdeče pese, bio mleko in različne jogurte. Vsak izdelek smo ocenili.
Najvišjo oceno so dobila bio jabolka, mleko in hrustki. Sošolec jih je v šali imenoval kar stiropor, potem pa je ugotovil, da so zelo okusni. Uslužbenka Mercatorja nam je povedala, da je bila to prva tovrstna predstavitev njihove linije na šolah.
Anja Boštjančič OŠ Antona Žnideršiča
TEHNIŠKI DAN V VDC-JU IN NA OS JELSANE
Kako lepo so nas sprejeli varovanci vdc-ja v il. Bistrici, ko smo v sredo, 20.02.08, Prišli k njim na tehniški dan. Razdelili smo se v tri skupinice ter pridno poslušali, delali, malicali in ustvarjali s papirjem, blagom in lesom. Pomagali so nam varovanci nina, jože, tomaž, meri, sandi, alenka, vinko,anja, marijan, nevenka, srečko, marta, branko, bernarda, peter, tinka in tanja ter njihovi mentorji.
Veseli smo bili svojih izdelkov. Naredili smo denarnice, leseni avto, vizitko ter čisto sami izdelali papir. Na koncu smo se še fotografirali in sliko uokvirili. Tako kot lesena ura, tudi slika visi na steni v naši učilnici. Pridite in si oglejte!
Kaj menijo varovanci:
Sandi: Veseli me, da so nas obiskali otroci iz Jelšan. Lepo je, da vidijo, kako nastane papir in jaz jim to rad pokažem.
Marijan: Rad bi, da bi otroci večkrat prišli. Pri nas je veselo, ko nas obiščejo otroci. Je živžav. Otroci so zabijali žeblje, brusili les, lepili, sestavili avto in uro.
Srečko: Zadovoljen sem, da so prišli. Naj še pridejo, naša vrata so jim vedno odprta.
Jože: Gotovo je sprememba otrokom dobrodošla. Tako dan preživijo malo drugače, pa še naučijo se kaj.
Bernarda, Tinka: Imenitno je bilo, da so bili otroci tukaj. Bili so prijazni, pridni in ubogljivi.
Nevenka: Tisti dan je bilo veselo v šivalnici. Otroci so šivali gumbe, pa še slikali smo se skupaj z Nives.
Tomaž: Lepo je bilo, ko so nas obiskali otroci iz Jelšan! Lahko pridejo še!
Peter: Zrezal sem dosti cvetic iz papirja.Učenci so delali iz njih lepljenko. Delali so v dveh skupinah. Eni so izdelovali papir, drugi lepljenko. Bili so pridni, vse jih je zanimalo.
Nina: Dan, ki smo ga preživeli skupaj z učenci, je bil živahen in zanimiv. Še si želimo takšnega sodelovanja.
Alenka: Celo noč prej nisem spala, ker sem se bala, če bom lahko sešila vse tiste denarnice. Pa se je vse dobro izteklo.
Meri: Lepo sem učila otroke, pridno so me poslušali. Pokazala sem jim, kako se šiva gumb. Takoj so vse znali.
Branko: Gotovo je za otroke koristno, da doživijo, kako se dela v praksi. Kmalu nas bodo obiskališe otroci iz Pregarij.
Tanja: Skupaj smo se slikali. Še sedaj rada gledam slike, ko so nas obiskali otroci iz Jelšan.
V marcu mesecu praznujemo praznik žensk in naših mam. Zato smo v četrtek, 14. 03. 2008, Izpeljali tehniški dan z naslovom »presenečenje za mamo«. Ustvarjali smo z das maso, s papirjem, kartonom in plastiko. Učenci 1. In 2. Razreda so oblikovali vazice in velikonočne košarice. Učenci 3., 4. In 5. Razreda pa okvirje za slike ter različne okrasne vazice.
UČENCI od 1. - 5.r. OŠ JELŠANE
ZAKUUČEK PROJEKTA V ŠKOCJANU
OŠ Antona Žnideršiča že nekaj let sodeluje v Mreži šol parka Škocjanske jame. V okviru tega sodelovanja se vsako leto prijavimo na raziskovalno delo, ki ima vsakič drugačno temo. V to mrežo je vključenih kar nekaj šol. Letos smo učenci pripravili projekt Kuhinje nekoč in ga občinstvu predstavili v petek, 14. marca.
V izdelovanju naloge smo sodelovali učenci od 7. do 9. razreda, in sicer tako, da smo anketirali starejše ljudi, na fotografijah pa smo ujeli veliko zanimivih motivov pa tudi predmetov, ki so jih gospodinje nekoč uporabljale v svojih kuhinjah. Oblikovali smo še nekaj plakatov, zbrali smo namreč veliko gradiva, in pripravili predstavitev v programu PovverPoint.
S predstavitvijo svojih nalog v Škocjanu smo zaključili letošnje raziskovanje Kuhinje nekoč. Najprej so bili na vrsti učenci OŠ Pinka Tomažiča iz Trebč, nato učenci iz OŠ Kuteževo, za njimi pa se je predstavila naša šola. Sedmošolke Edita, Petra, Tery, Anja in Kristina smo stopile pred občinstvo in začele. Čeprav smo imele v uvodu malo treme, je naš govor stekel kot
po maslu in že je bilo naše predstavitve konec. Občinstvo je bilo nad našim projektom zelo navdušeno, zato smo si zaslužile bučen aplavz.
Čakala nas je pogostitev z okusnim pecivom, v spomin na ta dan smo dobile kratek video, na koncu pa smo se še slikale pred našima plakatoma ter si ogledale razstavo predmetov iz življenja nekoč. Učiteljice mentorice so bile ponosne, ker smo tako uspešno predstavile naš projekt.
Sedmošolke: Kristina, Tery, Edita, Petra, Anja
OŠ Antona Žnideršiča
»ODŠLI SMO NA MADAGASKAR!«
Naš gost je bil Joseph Rakoto-rahalahy, ki je šolo obiskal v sodelovanju s kulturnim društvom »Šem(i)bije. »Predavanje« o Madagaskarju je sovpadalo in odlično dopolnilo branje in pogovore v jutranjih krogih v tem tednu in sicer po knjigi Gorana škobalja Mami, kje je šola doma?. Otroci so spoznali, da je šola doma v večnem snegu in ledu, v puščavi, v Evropi, Aziji in ... na Madagaskarju. Z veseljem smo ugotovili, da se šestletniki po svetu učijo o zelo različnih stvareh, vendar so učni cilji tudi skupni: prijateljstvo, strpnost, ljubezen, dobrota, poštenost... Ravno to smo doživljali, ko smo se miselno preselili na Madagaskar. Sicer pa nam to sploh ni bilo težko, saj nam je »predavatelj« dovolil, da se učimo na nam ustrezen način, z opazovanjem, dotikom in sodelovanjem. »V živo« smo se lahko primerjali z njim in se prepričali, da smo pri urah spoznavanja okolja pravilno ugotovili, da smo si ljudje med seboj različni. To različnost smo sprejeli kot bogastvo, ki se je tokrat izrazilo na glasbenem področju. Presenečeni smo bili nad dejstvom, da otroci na Madagaskarju igrajo na vsaj tri glasbila. Ob igranju in poslušanju njihove glasbe pa je presenečenje splahnelo. Ni čudno, da so vsi tako povezani z glasbo, še posebej, če imajo takšne učitelje, kot je bil naš predavatelj.
Skratka, na »predavanju« smo se učili na zabaven način, potem pa smo vznemirjeni in hkrati veseli hiteli pripovedovati o novih znanjih in izkušnjah.
Vtise smo besedno združili v miselnem vzorcu, nato pa smo jih še naslikali.
»Strašno« lepo nam je bilo!
razredničarka Morena Hostinger in učiteljica Vanja Žele
OŠ Toneta Tomšiča Knežak
SREČANJE Z GLASBENIKOM NAŠEGA KRAJA
GLEDALIŠČE BIČIKLETA NA OBISKU NA OŠ BREGARJE
Obiskal nas je gospod Mirko Slosar, glasbenik našega kraja. Na začetku smo mu zapeli pesmico Mali modrijan, ki jo je takoj prepoznal. »To sem pa jaz napisal,« je dejal in nas vse skupaj lepo pozdravil.
Hiteli smo mu postavljati vprašanja, na katera nam je umirjeno, z nasmehom odgovarjal.
In smo začeli. Najprej z igranjem na ORF-FOVA GLASBILA. Če si glasbenik, lahko igraš, poješ, ustvarjaš marsikaj. Vse, kar smo zaigrali, smo izlili v prelepo melodijo. Najprej smo igrali vsi, kot orkester, nato posamezno, kot solisti, pa spet kot orkester. Naučil nas je tudi novo pesmico »POLETNA«. Oh, kako lepo smo se počutili!
Za obisk smo se mu lepo zahvalili in še kdaj ga bomo medse povabili.
Gospod Mirko Slosar HVALA.
Učenci nižjih razredov OŠ Jelšane
TEHNIČNI DAN V VDC
Težko pričakovani dan je končno napočil, in tako smo se v petek, 14. 03. 2008 odpravili v Ilirsko Bistrico, v VDC. Tam smo imeli tehnični dan v različnih delavnicah. Že takoj na začetku smo se razdelili v dve skupini - na starejše in mlajše, nato pa so iz vsake skupine nastali še dve. Razvrstili smo se po delavnicah, kjer smo izdelali vsak svoj izdelek. V vsaki delavnici smo imeli po 45 minut časa. V šiviljski smo naredili prijemalko, v lesni voziček, skupina mlajših šolarjev pa je izdelovala papir, slike in predmete iz keramike.
Vse to smo odnesli s seboj domov. VVDC-ju nam je bilo zelo lepo, vendar bi nam bilo še lepše, če bi odigrali igrico, ki smo jo pripravili za to priložnost. Toda žal je nekaj otrok zbolelo in igrica je odpadla. Kljub temu pa smo se vsi imeli lepo, in komaj čakamo, da nas bodo spet povabili v VDC.
Ingrid Dodič, 7. razred
V petek, 22.2.2008, smo si na šoli ogledali lutkovno predstavo Cipitio iz gledališča Bičikleta, v režiji Brigite Leban.
Cipitijo je legenda salvadorskih Indijancev. Cipitio je prijazen duhec salvadorskih gozdov. Deček nikoli ne odraste in je že stoletja star pet let. Živi v gozdu ob reki. Druži se z džungelskimi živalmi. Prikaže se samo otrokom, odraslih pa se izogiba, ker ga ne razumejo.
Z najboljšo prijateljico Tenancin skupaj raziskujeta džunglo.
Predstava nam je bila zelo lepa, zato priporočam, da si jo ogledate.
Nina Bubnič, 4. razred
PESEM NAS JE ZDRUŽILA
Na OŠ Podgora Kuteževo smo v sredo, 18.3. gostili zanimivega gosta, ki prihaja z Madagaskarja, otoka, kjer sta vsak vzhod in zahod lepota raja, kjer petje pomeni srečo, kjer narava pomeni življenje. Joseph Marie Adrien Rakotorahalahy, drugačen od nas po izgledu, a po notranjosti in v duši podoben nam, kar dokazuje to, da nismo imeli težav pri vživitvi v njegov program. Sproščeno smo se prepustili njegovemu vodenju, mu brez težav sledili in pri tem neizmerno uživali. Čeprav besedil pesmi nismo razumeli, smo jih začutili tako živo, da smo jih z lahkoto za njim ponavljali in z njim peli. Joseph nas je svojo pozitivno energijo tako prevzel, da nam je druženje z njim prehitro minilo. Spoznali smo, da nas kljub drugačnosti kultura združuje in predvsem duhovno bogati. Hvaležni smo mu zato izkušnjo in za bogastvo širine duha, ki gaje razlil tudi med nas.
Novinarski krožek OŠ Podgora Kuteževo
UČENCI 4. RAZREDA OŠ PREGARJE ZMAGOVALCI V UMIVANJU ZOB
Šolsko leto 2006/07 je bilo za učence OŠ-Pregarje kar uspešno in zanimivo. Imeli smo mnogo tekmovanj, projektov, izletov, športnih, tehničnih in kulturnih dni. Učenci 4. razreda pa smo si prislužili prav posebno zmago. Bili smo namreč zmagovalci obalno-kraške regije v umivanju zob. Bili smo zelo veseli in ponosni na svojo zmago, ko smo za to izvedeli. Deležni smo bili pohval in osebnega darila.
Vsak od nas je dobil: zobno nitko, zobno pasto ter kremo za sončenje.
Za nagrado pa smo prejeli stensko uro v obliki zoba. Že hitimo novim zmagam in dogodivščinam naproti!
Tea Jenko, S.razred
ČEBELICE NA PRIREDITVI"ŽENSKA ŽENSKI"
Glasba velikokrat vnaša v življenje otrok pa tudi odraslih veselje, sproščenost in srečo.
S tem namenom je otroški pevski zbor "Čebelice" nastopil na prireditvi" Ženska ženski".
S svojim kratkim ampak simpatičnim nastopom je razveselil vse prisotne na prireditvi. Za vse, ki so to priložnost zamudili naj povem, da bodo "Čebelice" znova nastopile na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov "Naša pomlad" v mesecu aprilu. Za prijetno klavirsko spremljavo se zahvaljujem Eleni Sedmak.
dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič,
OŠ A. Žnideršiča, Enota vrtec.
mali oglasi
Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo).
Nudim pomoč na domu in varstvo otrok; info: 041 203 410.
Kolo z motorjem »Tomosflekser« A 35, I.98, 49 ccm prodam; info:05/ 714 55 54
Lektoriram in prevajam iz srbohrvaščine; info: 040 640 429 Pomagam starejšim osebam, 24 ur ali nekaj ur v II Bistrici; info 031 310 410
Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge.; Info: 040/378-888 VII. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, primerna za večdružinsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.
jtflCZlMIK
PIŠITE NAM
sneznik@kabelnet.net
etegeuf/p/ nfgoipod bu afagrop/ euje/ofi/op
8ST - 6Z8 - TPO •■Pws/e
'■■moubo + OOlOd -
‘liadM vn vrvaoud -
s/A/as ui efupeJŽA ‘ efepojd jddo)i 0009 d/Z eA3fjdiqag
muzo An ui mudojsez
II A J9SI/U9S Ul JdlUOlfl
ABJdBU BtUI/Jf
BUBO @^sfew
Vai VW prodajalec:
Malgaj Postojna Tržaška 84 Tel: 05/72 11 400
Golf Rabbit.
Samo 250 nas je!
Lov je odprt! Predstavljamo vam legendarni model Golf Rabbit. Tokrat smo ga opremili s klimatsko napravo, Štirimi vrati, tempomatom in ostalo bogato opremo. Izbirate lahko med štirimi privlačnimi barvami in dvema zmogljivima ter varčnima motorjema, s katerima se bo vsaka vožnja spremenila v popoln užitek in kar je najpomembneje -cena je izjemno ugodna. Obiščite naše salone in čimprej ujemite svojega najljubšega Rabbita!

www.malgaj.com
PRESENEČENJE V SKUPINI PIKI
Igralnica najmlajših Pikijev v bistriškem vrtcu je bila v marcu pravi dom, otroci pa kot pravi starši. V igri so jih posnemali pri vseh domačih opravilih, kuhanju, gnetenju, pomivanju, čiščenju, likanju , obešanju perila in negovanju dojenčkov. Namen dejavnosti je bil spoznati svojo družino, vzpodbujanje ustvarjalnosti in domišljije.
Še posebej so uživali pri kuhanju saj so to počeli z novimi igračami, ki so darilo podjetja MADD d.o.o.
Pikiji in generacije za njimi bodo uporabne igrače še dolgo uporabljali. Zahvaljujemo se jim za presenečenje.
Vzgojiteljica Ivanka Štembergar OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec.
Kako se znebiti dolga
DOLGOVI SO NOČNA MORA
Dolgovi so nočna mora, ki se jo znebmo šele takrat, ko odplačamo zadnji obrok kredita ali pa limita na tekočem računu. Mogoče je osebnega zadloževanja pri svojcih in prijateljih manj kot gaje bilo v starih časih. Bančno poslovanje si je prilastilo popoln nadzor nad našimi prihodki in odhodki. Če imaš službo od katere je odvisen dotok denarja na tekočem računu si komitent banke, ki ti je naklonjena vse do takrat, ko uspevaš držati ravnotežje med prihodki in odhodki, in ne zdrsneš globoko pod limit, ki ti gaje banka odobrila. Za vzdrževanje finančnega ravnovesja lahko uporabimo ljudsko modrost, da ni pomembno koliko zaslužiš, pomembno je koliko ti ostane. Mogoče se bo marsikdo namrdnil, zamahnil z roko, in še naprej gospodaril po starem s svojim težko prisluženemu denarju.
Za rešitev kakršnega koli problema, ki nam greni življenje je prvo pravilo, da si priznamo, da problem imamo. Da ga sami nismo sposobni rešiti in, da za rešitev potrebujemo pomoč. Zanimivo bi bilo se vprašati, če že imam problem kako to, da v njem ne uzrem rešitve. Rešitev je res skrita v samem problemu. To je dovolj očiten razlog zakaj potrebuje pomoč. Lahko poiščemo svetovalca, preberemo dobre knjige na to temo, ključnega pomena pa je namen, da se bomo problema dejavno lotili. Tako pomemben cilj si je dobro zapisati. Neverjetno, kako to učinkuje, ko svoje cije zaupamo čisto navadnemu papirju.
Pomembnost vračanja, oziroma vračila dolgov je temeljnega pomena ne samo za dolžnika samega, ampak tudi za njegove svojce in potomce. Dediči od svojih staršev podedujejo tudi dolgove, ki so sestavni del njihovega imetja. Dolgove, ki jih niso zmogli ali pa niso hoteli poravnati še za čas svojega živjenja. Sem sodijo tudi davki pa tudi minusi na tekočem računu.
Bančni limiti so pasti v katere se z lahkoto ujamemo. Že tisti navidez majhen limit, ki nam nekako pripada brez, da prosimo zanj je dovolj velika past, da se zadolžimo čez mero svojih finančnih sposobnosti. Na limit se prilepijo obresti, kijih banka nikoli ne pozabi pripisati. Če limita kar se da na hitro ne pokrijemo, se številke z neverjetno hitrosto zamenjavajo. Lahko se podvojijo ali pa celo potrojijo.
Ne glede nato koliko zaslužimo, del zaslužka namenimo poplačilu dolgov. Vsoto, ki jo bomo namenili odplačevanju dolga ali pa več dolgov si določimo sami kakor tudi čas, ki ga potrebujemo, da svoj dolg v celoti povrnemo. O svojem namenu se pogovorimo z banko in z ljudmi katerih dolžniki smo. Verjemite v svoj dober namen ker nebo je z vami. Rada plačujem osebne račune, enako tudi račune, našega malega podjetja Point electronic. Tudi naši kupci so dobri in redni plačniki. Nekatera podjetja pa plačujejo celo do ure natančno.
Vse je odvisno od namena. Lahko se vam zgodi presenečenje, da boste okradeni ali pa vam bo določeno premoženje odvzeto. Nekje na nek način se vse izravna, in vse se vrne v svoj izvor. Posvetne stvari uživamo le kratek čas in še te so nam dane le na posodo. Še telo katerega se tako strašansko oklepamo (bojimo se smrti) bomo morali vrniti materi zemlji. Postanimo dobri učenci in življenje nam bo hvaležno, ko pa se bomo znebili še straha strahov, nam bo svet postal ljub in drag.
Antonieta
PRIJATELJI NAPOLNIKI SKALO
Ljubitelji narodno - zabavne glasbe so spet prišli na svoj račun. Radio 94 in NTR sta že trinajstič zapovrstjo, tokrat v športni dvorani Skala, organizirala javno radijsko in TV oddajo Prijatelji, ostanimo prijatelji.
Obiskovalcem prireditve so se predstavile številne skupine - Slovenski zvoki, Viharnik, Malibu, Novi spomini, Tulipan, Navihani lisjaki, Javor, Nanos in tamburaška skupina Dupljak. Za popestritev programa so poskrbeli plesalci brkinske folklore in mladinski svetovni prvak v igranju diatonične
pammi omm mm
harmonike Niko Poles. Veliko navdušenja so bili deležni domači humoristi Rozalija - Alenka Penko, Tonca - Zdenka Požar in Polde - Polde Mišič, ki so v svojih narečjih prikazali raznolikosti dela in življenja prostora, ki ga s svojim signalom pokrivata Radio 94 in NTR.
V vlogi gostilničarja Korla se je predstavil Aleš Brian, ki poleg Andreja Bratoža na radiu že dolga leta vodi to priljubljeno oddajo.
POHOD »PO POTEH GENERALA RUDOLFA MAISTRA«
Območno združenje veteranov in policijsko veteransko društvo, s člani iz bivše bistriške, postojnske in cerkniške občine bosta v soboto 5. aprila organizirali 2. spominski pohod » Po poteh generala Rudolfa Maistra«. Start bo Ob 11. uri pred gasilskim domom na Uncu pri Rakeku. Udeleženci bodo člani organizacij, mladina, krajani, skratka vsi, ki jih združuje hoja v naravi, medsebojno druženje in ne preveč zahtevno pešačenje. Pohod bo dolžine cca 7 km, z manjšimi vzponi in spusti okrog unške Koliševke. Pohodniki, ki se bodo pohoda udeležili prvič, prejmejo izkaznico pohoda in priložnostno razglednico z likom generala Maistra. Za vse bo ob zaključku poskrbljeno s toplo malico : vojaški pasulj s klobaso.
Lanskoletni pohodniki naj s seboj za potrditev drugega pohoda prinesejo izkaznico. Za tri opravljene pohode bodo udeleženci prejeli posebno priznanje.
AVTO ■ RADE, d.o.«.,Vrhnika
P°dARIT£ Sl
Bravo že za 12.560 EUR *
Bravo 1.4 16v Dynarnic

*EOM 9,63%. doba vračanja 60 mesecev. Vsi izračuni in EOM so informativni. EOM se lahko spremeni, če sc spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu. EOM je bil izračunan na dan 11.2.2008. Referenčna obrestna mera za finančni lizingjc 3M Euribor. Akcija velja za vozila financirana preko SKB lensinga in velja do 31.3.2008
MEDNARODNI SREDNJEŠOLSKI DEBATNI TURNIR
V	Sloveniji deluje okoli 30 srednješolskih debatnih klubov od Lendave do Kopra, v katerih sodeluje nad 700 mladostnikov, ki sestavljajo tričlanske ekipe. Glavni cilj tovrstnega delovanja je pridobivanje novega znanja, učenje metod natančnega raziskovanja razpisanih tem in uporabe različnih virov, spodbujanje k strokovnemu razpravljanju, navajanje k strpnosti in spoštovanju drugače mislečih, učenje artikuliranega in jasnega govora, obvladovanje strahu pred javnim nastopanjem, vzgoja za aktivno državljanstvo, predvsem pa razvoj kritičnega mišljenja in spodbujanje mladih, da se zanimajo za aktualno družbeno dogajanje.
Debatni klub na Šolskem centru v Postojni deluje že sedem let, v Ilirski Bistrici pa smo začeli z dejavnostmi debatnega kluba v tem šolskem letu. Kljub kratkemu stažu ilirskobistriškega debatnega kluba se naši dijaki uspešno udeležujejo debatnih turnirjev po Sloveniji, postojnski debatni klub pa je gostoval tudi že v tujini. Tako so se postojnski debaterji v šolskem letu 2003/04 udeležili nagradnega potovanja v Strasbourg, kjer so za znanje o Evropski uniji prejeli pokal, leta 2005/06 pa so se udeležili tudi debatnega tedna v Stuttgartu. Sodelovali so tudi pri snemanju različnih oddaj, kot so oddaja Jasno in glasno in oddaja Tekma na RTV Slovenija ter oddaja Odloč' se na POP TV.
V	petek, 7. marca, in soboto, 8. marca, smo na Šolskem centru v Postojni organizirali Mednarodni srednješolske debatni turnir. Udeležilo se ga je 70 slovenskih, hrvaških in romunskih debaterjev in njihovih mentorjev. Kot gostitelji srečanja smo morali zanje zagotoviti prenočišče, hrano in pijačo, kar ni bil
majhen organizacijski in finančni zalogaj, pri čemer so pomagali tako dijaki, z nudenjem nastanitve vrstnikom iz tujine, kot lokalna podjetja, z raznimi donacijami. Sam turnir je potekal na visoki zahtevnostni ravni, saj so teme, o katerih se je debatiralo, presegale okvire šolskega učnega načrta in predpostavljale široko družbeno, politično in gospodarsko razgledanost ter znanje angleškega jezika, v katerem so debate potekale. Teme debat so bile povezane z aktualno problematiko Evropske unije, saj je bil turnir eden izmed debatnih turnirjev o Evropski uniji, ki se v letih 2007/08 vrstijo pod oznako Debatirajmo o Evropski uniji in jih v sodelovanju z debatnimi klubi organizira Zavod za kulturo dialoga, sofinancira pa Evropska komisija.
Debatni trditvi, ki sta bili znani vnaprej, in sicer mesec dni pred turnirjem, sta se glasili: »Evropska unija bi morala dovoliti prodajo in uživanje mesa kloniranih živali.« in »Evropska unija bi morala uvesti institucijo varuha pravic ekonomskih migrantov.« Dve trditvi pa sta bili znani šele uro pred tako imenovano »impromptu« debato. To sta bili: »Priznanje Kosova je bila napaka.« in »Bolj bi se morali boriti proti blagovnim znamkam.« V finalu sta se pomirili ekipa ljubljanske Gimnazije Ledina in romunska ekipa na vnaprej določeno debatno trditev: »Boj proti prekupčevanju z ljudmi bi morala postati veliko bolj pomembna prioriteta Evropske unije.« Lovoriko so si prislužili zastopniki slovenskih barv, saj je bila njihova argumentacija, po oceni komisije, stilno, vsebinsko in strateško prepričljivejša. Čestitamo!!!
V soboto, 8. marca, sta pred finalno debato navzoče nagovorila direktor Urada za komuniciranje mag Anže
Debaterska ekipa Gimnazije Ledina med podajanjem razlogov »ZA« finalno trditev, ki se je glasila: »Boj proti prekupčevanju z ljudmi bi morala postati veliko bolj pomembna prioriteta Evropske unije.«
Logar in direktorica Informacijske pisarne Evropskega parlamenta. Vse debate so bile javne in odprte za vse zainteresirane.
Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so na kakršen koli način pripomogli k izvedbi dogodka, ki prinaša koristi ne samo našim dijakom ampak tudi širši družbi: Šolski center Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Car - plast, d. o. o., Banka Koper, d. d., Pivka, d. d., PizzeriaMinutka, s. p., Vopex, d. o. o., Pekama Postojna, d. o. o., Turizem KRAS, d. d., Sirarstvo Štemberger, d. o. o., Pobles, d. o. o., Sefedin Aliu - sadjarstvo, s. p., Telico, s. p., Lingva, d. o. o., Liburnia, d. o. o., Mano, d. o. o., Piama Pur, d. d., Naval, d. o. o., Liv kolesa, d. o. o.
Mentorji debatnih klubov:
Cvetka Žagar, prof.
Tamara Povh, prof.
Gorazd Brne, prof.
Mateja Kafol, prof.
Daša Rebec, prof.
OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Mednarodni dan žena (8. marec)
-	praznik, za katerega v zahodni evropi ne ženske ne moški skoraj ne vedo - sev naši državi še vedno (če ne celo vse bolj) intenzivno praznuje, s koncerti, rožami, zabavami. Tudi v zelo majhnih vasicah.
V Doborpoljah smo ga praznovali skoraj vsi prebivalci vasi skupaj
-	ženske in moški in otroci. Zbrali smo se na plošči ob cerkvi sv. Florjana, kjer je lani zrasel nadstrešek za oder, letos smo pa prostor opremili še z vrati in okni, tako da se je tam zdaj moč srečevati tudi v bolj hladnih dneh v letu. Prostoru smo nadeli ime Florjanov hram. Sobotno praznovanje je bolj kot v znamenju praznovanja potekalo v znamenju klepetanja s sosedi, za katerega ob delovnih dneh tudi na podeželju vse bolj zmanjkuje časa.
Katja Rutar
TV GALEJA
F* R
d.d.a.
ST CZ) R l_l
ARHITEKTURA
Vojkov drevored 2 625D Ilirska Bistrica
Izdelava vseh vrst prdjektdv za pridobitev
GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE
Izdelava prostorske in
URBANIZEM
URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE TER STROKOVNIH PODLAG
PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE
		
		
0 KOLESARSKI DIRKI OKROG SLOVENIJE
Športno društvo Bassport je za vse športne navdušence v petek, 22. februarja 2008, na pokritem vrtu gostilne pri Matetu priredilo kolesarski večer. Obiskovalci smo imeli priložnost prisluhniti predstavitvi knjige o lanskoletni prvi kolesarski Dirki okrog Slovenije (DOS), ki jo je v okviru Športno kulturnega društva Notranje letos izdal pobudnik in idejni vodja dirke Pivčan Mirko Zver. Naslov knjiige je DOS-EXTREME -Slovenski RAAM. Zver v knjigi najprej na splošno opiše ekstremni šport in svoje osebne tekaške izkušnje, nato pa še idejo, izvedbo in vtise ekstremne kolesarske preizkušnje DOS. Več o njej si lahko preberete na spletni strani http://www.dos-extreme.si.
Da smo lahko iz prve roke podoživeli tako trenutke največjih naporov kot tudi trenutke sreče in zmagoslavja ob uspešnem prihodu v cilj po prekolesarjenih 1146 km s slovensko državno mejo vzporednih vzpetin in ravnin, sta poskrbela tudi zmagovalca lanskega DOS, Jure Robič v moški konkurenci in Ajda Opeka, edina ženska udeleženka. Oba sta nam razkrila, da za uspešne ekstremne preizkušnje niso dovolj le telesne sposobnosti, motivacija in velika količina treninga, temveč tudi (ali predvsem) »urejena glava« in dobra spremljevalna ekipa, ki mnogokrat misli in odloča namesto tekmovalca.
Ob predstavitvi tega zanimivega
Gosta večera: Ajda Opeka in Jure Robič
podviga oz. že malo prej sem se tudi sama odločila spopasti se z vzponi, spusti, ravninami, vremenom, lepotami zelene dežele, pomanjkanjem spanja in napori DOS. S šestčlansko spremljevalno ekipo smo sredi intenzivnih priprav, kako maja premagati razdaljo 1 200 km in zraven še 13 višinskih km. Uspeh ekstremnih preizkušenj je vsekakor tvegan oz. težko dostopen, vendar je menda bolje poizkusiti in ne uspeti, kot živeti z zavedanjem, da si se bal poizkusiti. Tako pravijo.
V težkih trenutkih se volja potencirano dviguje ob spodbudnih besedah naključnih opazovalcev. Ker je start velike preizkušnje v bližnji Postojni, si boste še precej spočite tekmovalce lahko ogledali tudi v Ilirski Bistrici (med Petrolom in križiščem, kjer se odcepi cesta za Podgrad) v četrtek, 8. maja, v večernih urah.
Tjaša Rutar
Športno društvo Bassport je prireditev izkoristilo tudi za promocijo letošnjega Kolesarskega maratona Brkini, ki bo tokrat startal iz prakirišča podjetja »Transport«, 1. junija 2008. Prireditev bo v sklopu praznovanja občinskega praznika s tri dnevnim dogajanjem.
OBMOČNO TEKMOVANJE PLESNIH SKUPIN
Plesne skupine (mini Pumice, mlajše Pumice, Pumice) OŠ A. Žnideršiča pod vodstvom Mojce Klanšček, so se udeležile 9. marca 2008 Območnega tekmovanja plesnih in navijaških skupin v okviru Zavoda ŠKL. Na njem je sodelovalo več kot dvajset plesnih in navijaških skupin iz cele Slovenije. Dekleta so se zelo dobro odrezala, saj so v treh kategorijah dosegla dva tretja in četrto mesto. S tem so se uvrstile v polfinale plesnih in navijaških skupin, ki bo aprila v Pivki. Za vložen trud in dosežene rezultate si zaslužijo vse čestitke.
TELES
X
Ilirska
Bistrica
z_
smmsssj
mamGsos
	
	
	
TELES, telekomunikacije, d.o.o.
Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica
mmmm
m m®
PLAMING

Plaming,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o.
ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica

tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55
e-mail: info@plaming.si
NOGOMET V OKVIRU PROJEKTA ŠKL
OŠ A. Žnideršiča in OŠ D. Ketteja že drugo leto združeno nastopata z nogometno ekipo deklic in dečkov v okviru projekta Šolska nogometna liga. Ekipa pod vodstvom mentorja Riharda Udoviča je nastopala v predtekmovanju zelo uspešno in v skupini, ki je štela štiri šole s področja zahodne Slovenije, osvojila prepričljivo prvo mesto. V polfinalu tega tekmovanja se bo srečala z OŠ Ig, ki jo je v predtekmovanju že dvakrat premagala. Bravoo! REZULTATI IN LESTVICA 1-kolo - 14. november OŠ Ig : OŠ Dob-8:2
OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja II.Bistrica : OŠ F. Prešerna Kranj - 4:1
2.	kolo - 4. december
OŠ Ig : OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja Ilirska Bistrica - 4:5 OŠ Dob : OŠ Franceta Prešerna Kranj - 4:5
3.	kolo - 12. december
OŠ Franceta Prešerna Kranj: OŠ Ig - 3:2
OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja Ilirska Bistrica : OŠ Dob - 4:0
4.	kolo -16. januar OŠ Dob : OŠ Ig - 3:6
OŠ F. Prešerna Kranj : OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja II. Bistrica - 3:3
5.	kolo - 29. januar
OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja Ilirska Bistrica : OŠ Ig - 6:0 OŠ Franceta Prešerna Kranj: OŠ Dob - 7:3
6.	kolo -13. februar
OŠ Dob : OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja Ilirska Bistrica - 3:10 OŠ Ig : OŠ Franceta Prešerna Kranj - 2:3
1.	OŠ A. Žnideršiča / D. Ketteja 3. OŠ Ig 6 TOČK
Ilirska Bistrica 16 TOČK	4. mOŠ Dob 0 TOČK
2.	OŠ Franceta Prešerna Kranj 13 TOČK
nogomet
NOGOMETNI TURNIR 26.FEBRUARJA
Kraj: športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČA Čas: od 10h do 16h
Turnirja v času počitnic se je udeležilo veliko število mladih - 34.
Prisotni so bili mladi iz osnovnih šol v občini (11), srednješolci (21) in (2) študenta.
Mladi ljubitelji nogometa so se sami organizirali v ekipe, katerih je bilo 5! Čeprav je bila starostna razlika velika so se preizkusili po sistemu vsak z vsakim. Tako je bilo odigranih 10 tekem in mladi ljubitelji žogobrca so aktivno preživeli en počitniški dan. Rezultati so bili sledeči:
LEGENDE	: BALKAN	0-4
JAPODI	DVVJI	0-2
FLORIJANI :	LEGENDE	12-1
BALKAN	JAPODI	1 -11
DVVJI	: BALKAN	10-2
JAPODI	FLORIJANI	1 - 2
LEGENDE :	JAPODI	2-7
FLORIJANI:	DVVJI	5 - 1
BALKAN :	FLORIJANI	4-7
DVVJI	LEGENDE	8-3
Vrstni red: 1.mesto FLORIJANI, 2.mesto DVVJI, 3.mesto JAPODI, 4,mesto BALKAN in 5.mesto LEGENDE.
Največ zadetkov je ponovno dosegel Kapelj A. Turnir je potekal v prijatelskem vzdušju in v duhu “fair playa. Pri organizaciji so mi pomagali PRIMC TADEJ (sodnik), DEKLEVA KAJA(zapisnik in ostala org. dela) ČLANA ŠTUDENTSKEGA KLUBA ILIRSKA BISTRICA, kateri je bil tudi sponzorturnir-ja. Pri vodenju zapisnika in semaforja so mi pomagali tudi igralci na turnirju. Ob zaključku turnirja so vse ekipe prejele spominska priznanja sponzorja, ki je med turnirjem poskrbel za osvežitev udeležencev z brezalkoholnimi napitki in prigrizkom.
organizator: KALC VOJKO
L
bistriške lokostrelske novice

karate
ŠOLSKO DRŽAVNO DVORANSKO PRVENSTVO
V	postojnskem šolskem centru se je 8. marca 270 lokostrelcev in lokostrelk iz 63 osnovnih in 36 srednjih šol iz vse Slovenije pomerilo za državne šolske prvake za leto 2008.
Tudi bistriški klub je na prvenstvo poslal vse svoje tekmovalce, ki so na regijskem turnirju izpolnili pogoje za udeležbo na prvenstvu.
V	močni konkurenci obetavnih lokostrelcev iz vse države, smo tudi Bistričani domov pospremili enega državnega prvaka.
V	kategoriji goli lok je pri učencih od 7 do 9 razreda postal prvak ANDREJ PRELOG.
Še dva nosilca medalj smo dobili na prvenstvu. V kategoriji sestavljeni lok je pri učencih od 7 do 9 razreda drugo mesto zasedel PATRIK CEGLAR. Tretje mesto pa si je z ukrivljenim lokom med dečki od 4 do 6 razreda pristreljal LUKA DEKLEVA.
Tik za medaljami, a »nehvaležno« četrto mesto si je z golim lokom pristreljala novinka v klubu KATJA FIRM.
Solidno šesto mesto je zasedel LUKA GEREČNIK z ukrivljenim lokom, NEJC DEBEVEC je bil šestnajsti, MARTIN PRIMC pa enaindvajseti.
MARKO VIDMAR je bil naš edini srednješolec, ki si je z ukrivljenim lokom pristreljal dvanajsto mesto .
Z rezultati naših mladih tekmovalcev smo v klubu zelo zadovoljni, saj nam potrjujejo, daje strokovno delo z mladimi dobro in bo v bodoče dalo še boljše rezultate.
DVORANSKO EVROPSKO PRVENSTVO
Od 4. do 8. marca je italijanska lokostrelska zveza v Torinu organizirala in izvedla evropsko dvoransko prvenstvo na razdalji 18 metrov. Prvenstva se je udeležila tudi reprezentanca Slovenije, v kateri smo imeli tudi bistriško članico Dolores Čekada.
Razen Maje Marčen, ki se je po kvalifikacijah in prvem izločilnem krogu uvrstila v naslednji krog in je dosegla končno 9 mesto, so vsi naši zaključili lokostrelske boje pod pričakovanji. Dolores je med 38 tekmovalkami zasedla 36. mesto. Na tem prvenstvu res ni šlo vse po predvidevanjih , predvsem pa po željah in sposobnostih naših reprezentantov.
DVORANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V BISTRICI
V	soboto in nedeljo , 15. in 16. marca je bistriški lokostrelski klub organiziral in izvedel 17. dvoransko FITA državno prvenstvo. Za državne naslove se je v dveh dneh potegovalo 238 lokostrelcev in lokostrelk iz 28 slovenskih klubov. Prvi dan so izvedli državno prvenstvo zas vse kategorije, na katerem so po končani tekmi proglasili državne prvake v vseh slogih in kategorijah. Za udeležbo na prvenstvu je moral vsak tekmovalec imeti ustrezno normo, ki jo je dosegel na enem od turnirjev v dvoranah, v Sloveniji ali v tujini. Enako je moral vsak tekmovalec, ki je želel sodelovati na absolutnem državnem prvenstvu / na tem delu tekmovanja ni več starostnih kategorij/ izpolnjevati še zahtevnejšo oziroma višjo normo . Priprave v bistriškem klubu so stekle že dobra dva meseca prej, saj je organizacija turnirja zelo zahtevna , tako po organizacijski kot tehnični plati. Že v jeseni 2007 je klub rezerviral termin za dvorano osnovne šole Antona Žnideršiča, naročil izdelavo potrebnega števila stojal za tarče in opravil še druge operativne naloge.
Zaradi velikega števila prijav so morali za tekmo organizirati tri strelske izmene, saj je dvorana premajhna, da bi dovoljevala streljanje vseh prijavljenih na enkrat. Kljub temu pa na turnirju od jutranjih pa do večernih ur ni pojenjala tekmovalna vnema, saj so si tekmovalci želeli med drugim pristreljati tudi najboljša izhodišča za izločilne nedeljske dvoboje in seveda boje za naziv absolutnega državnega prvaka.
Bistriški lokostrelci / tokrat brez Dolores Čekada, ki je po novem članica lokostrelskega kluba Varing iz Novega mesta/ so imeli v mlajših kategorijah nekaj adutov . Takole so se odrezali.
Državni prvak pri dečkih je v kategoriji sestavljeni lok postal PATRIK CE-
GLAR.
Pri mlajših dečkih je z enakim lokom DEJAN DAMIŠ postal podprvak.
Bronaste medalje in tretje mesto v državi so si pristreljali BISERKA ČEH z golim lokom v kategoriji veterank, VIČIČ NINA pri deklicah z ukrivljenim lokom. Nehvaležno četrto mesta sta dosegla JADRAN ČEKADA z golim lokom pri veteranih ter ANDREJ PRELOG z golim lokom pri dečkih. Šesto mesto so pri mlajših deklicah z golim lokom dosegla KATJA FIRM ; pri dečkih z ukrivljenim lokom NEJC DEBEVEC ter pri mladincih z ukrivljenim lokom MARKO VIDMAR.
Pri članih je s sestavljenim lokom naš MATEJ TAŠKAR dosegel 31. mesto. Z ukrivljenim lokom pasta bila pri dečkih naša LUKA GEREČNIK in MARTIN PRIMC enajsta oziroma dvanajsta.
V nedeljo sta se v odločilne boje iz našega kluba za absolutnega prvaka uvrstila naša ANDREJ PRELOG z dvaindvajsetim in JADRAN ČEKADA s sedmim rezultatom. ANDREJ, ki sicer strelja v kategoriji dečkov, seje v eliminacijah prebil do osem najboljših , a za polfinale izpadel s poznejšim zmagovalcem Maksijem Muznikom iz Mosta na Soči. JADRAN je v eliminacijah izpadel v prvem krogu. Kljub vsemu smo z izkupičkom obeh naših lokostrelcev zadovoljni.
Bistričanka Dolores Čekada je v kategoriji ukrivljeni lok zasedla tretje mesto .
Organizacija in izvedba dvodnevnega prvenstva je bila po oceni sodnikov zelo dobra, saj smo od 40 možnih prejeli 39 točk.
Zahvala za res lepo izvedeno prvenstvo gre vsem članom kluba, ki so nosili največjo težo strokovnega dela izvedbe, staršem naših mladih lokostrelcev, ki so se tokrat odzvali v velikem številu in so pomagali v pripravah na izvedbo , pri izvedbi tekem obeh dni, pa tudi drugim, ki so posredno prispevali delež pri uspešno izvedenem prvenstvu.
karate
ŠPELA IN EKIPA ZLATE
Tudi letošnji že 6. mednarodni pokal Žalca 2008 v karateju, ki se je odvijal 15.03.07 v športni dvorani v Žalcu je uspel, saj se je turnirja udeležilo rekordnih 450 tekmovalk in tekmovalcev iz 53 klubov iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije.
Za bistriški karate klub so nastopile 3 tekmovalke in sicer TAMARA KOVAČEVIČ, ki je v kategoriji kate posamezno, pri kadetinjah osvojila 3.mesto. ŠPELA MUHA je pri članicah v katah svoje sotekmovalke pustila daleč za sabo in osvojila 1.mesto.
V kategoriji kate ekipno, pri članicah pa so dekleta v postavi TAMARA KOVAČEVIČ, DORIS BRNE in ŠPELA MUHA brezkompromisno opravile s konkurenco, stopile na najvišjo stopničko in si okoli vratu nadele zlato medaljo.
Čestitke dekletom!
Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica
URŠKA JENKO NAJBOLJŠA NA POKALNI TEKMI
Prvo tekmo za »POKAL SLOVENIJE 2008« je gostil Žalec in kljub zimskim počitnicam sta tehnična organizatorja KK Polzela in KK Nestor Griže poskrbela za vse podrobnosti in vrhunsko pripravila športno dvorano.
Tekmovanje za pokal Slovenije obsega tri tekme v koledarskem letu, končnega zmagovalca v posamezni starostni kategoriji pa dobimo na osnovi seštevka točk, katere si prislužimo z uvrstitvijo na enega izmed prvih šest mest. Posamezni in ekipni nastopi so ločeni. Zmagovalci posameznih tekem prejmejo medalje, v začetku prihodnjega leta pa bodo skupni zmagovalci prejeli pokale na tradicionalni prireditvi »KARATE V LETU 2008«.
Več kot 400 tekmovalcev iz 44-tih klubov, je nastopilo v 480 posamičnih in 40 nastopih ekipnih kat.
Odlično seje na tekmi izkazala naša mlada a zelo perspektivna tekmovalka URŠKA JENKO, ki je v kategoriji kate posamezno pri starejših deklicah prav pometla z vso konkurenco. Urška je iz nastopa v nastop svoje delo opravljala boljše in se tako z lahkoto prebila do finala. V zadnjem, finalnem nastopu je dobilaza nasprotnico izkušeno Vanjo Šiljak iz Karate kluba Shotokan Kranj, a jo je z dobro izvedeno mojstrsko kato JION premagala z najvišjo možno razliko 3:0. Urška je s to zmago na dobri poti, da se tudi v skupnem seštevku bori za najvišja mesta. V višjih kategorijah pa žal naši tekmovalci niso imeli sreče, saj se je naša najboljša tekmovalka TAMARA KOVAČEVIČ, ki je nastopila v katah pri kadetinjah, po drugem nastopu tako poškodovala, da ni mogla več nadaljevati. Doris Brne je svoj nastop zaključila v 1 .kolu, Darjan Smajla pa je pri kadetih izgubil za 3.mesto in tako pristal na 5.mestu.
ZAHVALA
Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica se iskreno zahvaljuje
samostojnemu podjetniku iz Hrušice, DEJANU MEZGECU, ki je pomagal klubu in sponzorsko izdelal klubske našitke.
Najlepša hvala!
*»
Gregor Primc
iČeva 9, IURSKA BISTRICA
TeL: 05/71-00-S10
Nova kolekcija sonciha ocaa Izdelava in popravilo korekcijskih očal Okulistični pregledi
Kronika
POROČANJE 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.02.2008 DO 15.3.2008
Policisti PR Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 11 kaznivih dejanj in sicer 4 kazniva dejanja tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji ogrožanja varnosti in po eno kaznivo dejanje povzročitve lahkih telesnih, poškodb, nasilništva in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi.
Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 18 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške. Dve osebi sta zaprosili za azil, ostalim osebam pa so bile izrečene globe in so bile po končanem postopku izročene hrvaškim mejnim organom.
Poleg omenjenega so policisti obravnavali še 2 kršitvi javnega reda in miru, od tega 1 kršitev na javnem kraju in 1 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi.
Na območju naše policijske postaje se je v navedenem obdobju pripetilo tudi 12 prometnih nesreč. Hujše posledice v prometnih nesrečah niso nastale, tako da sta se dve prometni nesreči končali z lažjimi telesnimi poškodbami, v 10 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda.
Obravnavali smo tudi 6 poškodovanji osebnih vozil na parkirnih prostorih, 4 povoženja divjadi, v veh primerih pa je prišlo do povoženja psov.
V tem času smo na območju PP Ilirska Bistrica obravnavali še 5 požarov v naravi.
Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Ane Valenčič, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
SOSEDOM, PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ZA IZREČENO SOŽALJE, DAROVANO CVETJE IN SVEČE. POSEBNA ZAHVALA GRE DOK.
Tavčarjevi in dok. Komnovi ter Domu starejših občanov za
TRUD IN POMOČ V NJENIH ZADNJIH TRENUTKIH. ZAHVALJUJEMO
se tudi Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Zvon, stegu
Ilirska Bistrica i, prof. Rafku Valenčiču in kaplanu Mirotu Mariniču za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
; DRUŠTVO TVOJ' S TEEFON S
I	I
Ce ste v stiski. Ce potrebujete * pogovor in bi radi ostali anon-*
limni...POKLIČITE NAS!
I
a a a a
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE
TELEFON: 05/720-1-720 e
e
Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine na- * a menijo v dobrodelne namene. Če a g do sedaj nimate izbrane dobrodelne j ustanove, se lahko odločite, da del 1 dohodnine namenite Društvu Tvoj * 8telefon. Društvo je upravičeno do 8 j prejemanja takšne podpore in jej na seznamu upravičencev DURS-1 a, kot društvo, ki deluje v javnem " 8 interesu na področju socialnega 8 | varstva.	j
Ime: Društvo Tvoj telefon,
* Prečna 2, 6230 Postojna	*
8 Davčna številka: 29993407	8
Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40©
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01©
ProDent
zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986
URNIK
po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h
Delovni čas:
Delavnik
Sobota
Nedelja in prazniki
Dežurstva
Delavnik
Sobota
Nedelja in prazniki
fefe
od 19:00 do 21:00
tl	H
... /	ite
	
r	j*
	
Strogo resno
Minuta Nesmisla
Smeh, tisti prisrčni smeh je zdravilo, ki mu ni para. Rada se smejim pa tudi druge rada spravim v smeh, in ker je temu tako, sem se tole zgodbico sposodila od Anthonya de Mello sijajnega učitelja, ki mu je vredno prisluhniti. Pa mu prisluhnimo.
Učitelj je učil, da sprememba, tudi sprememba na bolje, vedno prinaša stranske učinke, ki jih je treba skrbno proučiti., preden se odločimo zanjo: izdajdba smodnika je prinesla varnost pred divjimi živalmi - in posodobitev vojskovanja. Avtomobil je prinesel hitrost - in onesnaženje zraka. Sodobna tehnoligija rešuje življenja - in nas mehkuži.
»Nekoč je živel mož,« je rekel »ki je imel zlat popek. Povzročal mu je neskončne težave, kajti vsakič, ko se je tuširal ali plaval, so se ljudje norčevali iz njega. Molil je in molil, da bi se mu popek spremenil - potem je neke noči sanjal, da mu je angel z izvijačem odvil popek, ga pustil na mizi in izginil. Ko se je zjutraj prebudil, je videl, da so bile sanje resnične - na mizi je ležal njegov zlati bleščeči popek. Možje navdušeno skočil pokonci - in odpadla mu je zadnjica!«
Neta
SIMPLV CIEVER
Vabljeni na testno vožnjo! Nova ŠkodaFabia Combi že od 9.216 evrov!
Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel.: 05 721 14 02
	"i*r	
		
2? □ o 0 ° 0 ©"Z7 o □ [M] IHI.E

Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250
II. Bistrica Gsm : 040 848 940
OKBEPCEVALNICA
TRNOVO
ili
:
!!•:::? 8
—
IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV
IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE
Sprejemamo naročila za zaključene družbe
Tel.: 05/714 12 07 041/424 974


**—■.........- ». -	T
> . e-	t.* ssrs^v' „	..-*r ,	~ m
.... - ■ ■ ......*..........
Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič S.P.
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
8-14
TOREK/ČETRTEK
12-19
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!!
TUDI V PIVKI
Kemična čistilnica in pralnica
Iva Dujmovič s.p. Levstikova 7 6257 Pivka Tel.: 05 75 71 092 GSM: 041 249 007
Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure.
MESEC RDEČIH ŠTEVILK
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D.
Mesec, ki je za nami, nam je ponovno navrgel nekaj svežih rekordov. Unča zlata je presegla 1.000 dolarjev, sodček nafte 110 dolarjev, za evro pa je bilo potrebno odšteti že preko 1,56 dolarja. Dolarje v primerjavi z evrom od leta 2000 izgubil že skoraj polovico svoje vrednosti, kar gotovo ni v zadovoljstvo tistim, ki svoje prihranke držijo v ameriški valuti. Razlog za trenutno šibenje dolarja je nižanje ameriških obrestnih mer ob hkratnem držanju evropskih na nespremenjenih ravneh. Napovedi glede gibanj v bodoče so precej različne, vlagatelji pa se morajo pri varčevanju v tujih valutah zavedati tveganja sprememb deviznih tečajev, ki ne nujno navržejo donosa, pač pa lahko glavnico celo oklestijo.
Ob rasti cen surovin pa nam je mesec postregel tudi z nadaljevanjem rdečih številk pri gibanju delniških trgov. Trenuten razkorak med gibanji delniških trgov in cenami surovin
je evidenten, zgodovinsko gledano pa je ta v zadnjem obdobju nekoliko pretiran. Iz slednjega lahko sklepamo, da bo v prihodnje prišlo bodisi do popravkov delniških trgov navzgor bodisi do ohladitev cen surovin - katere zametki se že kažejo - ter pri katerih je trenutno poleg realnega povpraševanja tudi precej špekulativnega naboja. Mednarodni trgi razloga za rast niso našli, posledično pa se padcem nismo mogli izogniti tudi na domačem borznem parketu, ki svoje povezanosti s tujino nikakor ne more skriti. Vlada je na področju izstopanja države iz gospodarstva v minulih tednih zaključila eno od front, ki - resnici na ljubo - uspeha pravzaprav ni prinesla. Nezadovoljni so obstoječi delničarji družbe, oba ponudnika, uprava Telekoma, pretiranega zadovoljstva - z izjemo nekaj političnih strank - pa ne kažejo tudi koalicijski partnerji. Razlogov za zaključek postopka prodaje je več. Prvi so gotovo trenutno manj ugodne razmere na mednarodnih trgih kapitala, drugi so višji stroški zadolževanja kot pred letom dni, svoj doprinos pa je dodalo tudi dejstvo, da je prodaja Telekoma politično vprašanje, ki v volilnem letu v veliki meri služi za pridobivanje političnih točk, zaradi česar se žal pojavljajo v političnih krogih tudi izjave, ki z ekonomsko logiko nimajo posebne povezave.
Vendar pa se z umikom s prve-
ga, telekomunikacijskega bojišča, očitno odpira boj na drugem, zavarovalniškem področju. Vlada je namreč pripravila predlog, po katerem bi 34,47 odstotni delež Zavarovalnice Triglav KAD predal Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, medtem ko bi SOD-ov 28,37 odstotni delež vsaj zaenkrat ostal pri trenutnem lastniku. V kolikor bi bil predlog tudi dejansko sprejet, lahko morebiti v prihodnje pričakujemo uvrstitev Triglava na borzo, ki je bila sicer predvidena že za začetek letošnjega leta, a zaradi takrat predvidene javne prodaje, malo pred tem ustavljena. Prav slednje je najbolj pripomoglo k padcu cene delnice, ki se je na sivem trgu iz najvišjih ravni pri 550 evrih spustila na trenutni nivo pri 370 evrih.
Ob pogledu na tečajnice v mesecu februarju ni bilo nič kaj prijetno investitorjem, ki imajo naložbe na slovenskem oziroma mednarodnih trgih, kaj šele tistim, ki svoja sredstva usmerjajo na trge bivše Jugoslavije. Vendar pa je statistično gledano z vsakim negativnim dnem verjetnost nadaljnjih padcev vse manjša, nekatere naložbe pa predstavljajo srednjeročno že zanimivo nakupno priložnost.
Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja llirika borzno posredniška hiša d.d.
I nstaIaci j e	^®iKWIJE
Breneie Jože s.p.	*W©D®¥#I
I Li rs It a BisTRicA	*«BI§WUEi lil HMJl
Kako z manj denarja ogrevati več?
Prva CTC toplotna črpalka za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici.
Vabljeni na ogled!
Clfc TOPLOTNE ČRPALKE
ZA OGREVANJE OBJEKTOV
tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
GRADBENI CENTER
Miro Iskra s.P.
Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net
7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00
10% popust na določene artikle
DOSTAVA NA DOM
V Parizu srebrna medalja za Vinakoper
Pariz, Koper, 11. marec 2008 -Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju vin Vinalies Internationales, ki je potekalo med 29. februarjem in 4. marcem v Parizu (Francija), je vino Cabernet Sauvignon Capo dlstria letnik 2003 iz kleti Vinakoper prejelo srebrno medaljo. Nagrada, ki prihaja iz zibelke evropske vinske kulture, potrjuje dober letnik 2003, tako v tehnološkem kot v vinogradniškem smislu.
Francosko tekmovanje Vinalies Internationales predstavlja vsakoletno uverturo v sezono vinskih ocenjevanj. Letos je potekalo 15. zapored, odvija pa se po strogih pravilih Mednarodnega združenja enologov (UIOE), kar zagotavlja visoko strokovnost in profesionalnost ocenjevalnih komisij. Na letošnjem tekmovanju se je med seboj pomerilo več kot 3.000 vin iz 20-ih držav, svetovnih vinskih pridelovalk.
V koprsko klet je srebrni lesk prinesel Cabernet Suvignon letnika 2003 iz najprestižnejše linije Capo dlstria, ki v kleti zori izključno v novih barik sodčkih. Tudi sicer velja omenjeno vino za velikega zmagovalca zadnjih vinskih ocenjevanj, saj je že v lanskem letu v zablestel s srebrno medaljo na angleškem ocenjevanju revije Decanterv Londonu, kasneje pa si je še eno srebrno lovoriko pripel na ocenjevanju Mundus vini v Nemčiji.
Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave kleti Vinakoper: »Letnik 2003 je bil poln presenečenj in od njega smo nekako pričakovali predvsem zelo bogata, obarvana in strukturna vina, vendar brez nežnosti, žametasti in harmonije. Veliko sončnih dni,
fPIESaESa
PARK
IK139SZEI]XE£H
RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 -22 URE
koncentracija v vinogradu, ekstremno pomanjkanje vode in zgodnja trgatev so bile njegove značilnosti. Veljala so deljena mnenja: bo pravi ali ne? Prva pomembnejša letošnja nagrada za Vinakoper se je rodila v močni konkurenci, vendar je zmagal cabernet sauvignon 2003 v vsej svoji elegantnosti, strukturi, izzivajočih taninih ter predvsem z veliko perzistenco mladega Cabernet Sauvignona iz linije Capo dlstria.
V naslednjih mesecih se bo v Evropi zvrstilo še nekaj pomembnih vinskih ocenjevanj (Syrah du Monde-, Decanter) in strokovnih vinskih sejmov. Najprej v Duessel-dorfu (Nemčija - sejem Provvein), v Veroni (Italija - Fiera Vinitaly), in Londonu (Velika Britanija - London International Wine and Spirits Fair), kjer bodo prejeta odličja zagotovo lep uvod predstavitvi naših vin in uveljavljanju Slovenije na svetovnem vinskem zemljevidu.
VINAKOPER D.O.O.
VIRTULUS
Prevajanje in druge jezikovne storitve
tel: 05-920-89-61 e-pošta: info@virtulus.eu
NIZKE GRADNJE
NEPREMIČNINSKA
AGENCIJA
PRODAJATE HIŠO, ZEMLJIŠČE?
Našli vam bomo kupca!
KUPCA STE NAŠLI SAMI?
Da 7momi Mni nrpriimn nmni* ‘
uredimo prepis nepremičnine,
Marjan
INSTALACIJE
Kovačič Stojan s.p.
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
*	CENTRALNO OGREVANJE
*	VODOVODNE INSTALACIJE
*	PLINSKE INSTALACIJE
*	KLIMATSKE NAPRAVE
POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE
Buderus clC vie|mann
esirmt-
teaGonKsOogEz
Opgecftmj Boa GDKsfe^sdtaofjs] (5=®=®=
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n,c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
duiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m mili m nuni nuni nuni Mlini im m m m Hlinili m m Innu i mn iiiiiiiiiii umi u.
|	Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica	|
|	v sodelovanju s policijsko postajo Ilirska Bistrica in PU Postojna |
|	organizira predavanje za starše z naslovom	|
| DROGE MED MLADOSTNIKI
j v četrtek, 8.4.2008,ob 18.00, v večnamenskem j |	prostoru šole	|
|	Predavatelj je g. Primec Vladimir, kriminalist z dolgoletnimi izkušnjami na |
|	področju dela z drogami. Zaposlen je na Policijski upravi v Postojni.	|
| Starše želi seznaniti z drogo kot substanco, z znaki, ki jih kažejo osebe, ki jo! |	uživajo in neželene posledice.	|
|	VABLJENI!	|
RiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiimmiiiiiimmiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimmiiimmiimiiimmiiir
HERMIONA
& 6 ry g/ 't/ a/ p i/J/ a/
Profesionalno fotografiranje porok, birm, krstov in ostalih dogodkov.
Fotografije lahko oblikujemo v vrhunsko foto-knjigo v trdih ali mehkih platnicah z unikatnim oblikovanjem ali pa izdelamo foto-prezentacijo za predvajanje na televizorju ali računalniku.
Nekatere stvari se zgodijo samo enkrat v življenju - naj ostanejo v lepem spominu!
Pokličite nas: 031 202 520 ali pišite na hermiona.doo@gmail.com, in oblikovali bomo ponudbo po vaši meri!
STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI?
PORAVNAVA^ d.o.o.. Odgovarja:
Vprašanje: Pred mesecem dni sem se poškodoval v prometni nezgodi. Zanima me, kakšne so prednosti vašega podjetja (Poravnava, d.o.o.) pred preostalimi odškodninskimi podjetji oz. zakaj bi prepustil svoj odškodninski primer v reševanje vaši odškodninski družbi. Prosim, navedite mi tehtne argumente. Hvala.
Branko, Pragersko
Odgovor: Podjetje Poravnava, d.o.o., je največja odškodninska družba v Sloveniji. Trenutno ponuja pomoč oškodovancem v 20-ih pravnih pisarnah po vsej Sloveniji. Smo tudi prva odškodninska družba in pionirji odškodninskega prava v Sloveniji. Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, stranki pa se posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov. Poravnava, d.o.o. beleži največje število odškodninskih zahtevkov vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%. Da pa vam navedemo še en bistven podatek; podjetje Poravnava, d.o.o., na leto zastopa več kot 6000 zadovoljnih oškodovancev po vsej Sloveniji. Odločitev je vaša!
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na info@DorQvnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 08013 14.
PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, il. Bistrica, gsm: osi 685 m
PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, VOJKOVO NABREŽJE 32, KOPER, 08013 14
ODMIRANJE IN IZGINJANJE ČEBEL IN ČEBELJIH DRUŽIN
Že v prejšnjih letih smo lahko brali tuje članke tudi o 70 % poginu čebeljih družin v ZDA, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Poljski in Španiji. Avtorji so predvsem pisali o nenavadnem skrivnostnem izginotju čebel, kar je povzročilo, da so ostali panji prazni.
O tem, kam in zakaj so izginile čebelje družine, so razpravljali tudi na čebelarskem posvetu v Celju. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je podal tudi informacijo o podatkih, ki kažejo, da je ta trend zaznan tudi pri nas, saj je v nekaterih krajih pogin čebeljih družin od 50 do 70 %. Tudi naš kraj ni izjema, le da podatki s katerimi razpolagam govorijo o 35% poginu ali izginotju čebeljih družin v Ilirski Bistrici.
Če povzamem mnenje Vlada Avguština, čebelarskega svetovalca pri ČZS: “Letos bodo morali slovenski čebelarji vzrejati čebele predvsem za razmnoževanje in povečevanje čebeljih družin in ne za pridelavo medu ter drugih čebeljih pridelkov.”
To pa seveda še ni vsa nastala škoda. Slovenija je po poseljenosti s čebelami na drugem mestu v Evropi, a izgube v tako velikem številu so že kritične, sploh pa tam, kjer so izgube izrazito močne. Sam vidim velik problem tudi v tem, da se čebelarji ob večjih izgubah in poginih odločajo za čebelarjenje z bistveno manjšim številom družin kot pred izgubami. Na dolgi rok tako ohranjamo čebelarje, izgubljamo pa čebele - kar ni dobro.
Poleg neposredne škode nastaja tudi posredna gospodarska škoda, ker čebele ne bodo oprašile rastlin v tako veliki meri, kot to počno v običajnih letih. Pri sadnem drevju, naj bi namreč čebele oprašile kar 70 do 80 odstotkov oplojenih cvetov.
Vzroki
O tem, zakaj čebele tako množično odmirajo in izginjajo, še nima pravega
odgovora niti stroka. Po naših ocenah je iskati primarni vzrok v že znanem zajedavcu čebel varoji.
V ZDA izvajajo tudi študije o možnem vplivu mobilne telefonije na čebele, ki naj bi poškodovala čebeli orientacijo, vendar to še ni dokazano.
Zagotovo pa na pogin čebeljih družin močno vpliva vse bolj razširjena uporaba pesticidov, na splošno onesnaženo okolje in klimatske spremembe. Naj ob tem apeliram na
vse, ki pesticide uporabljate -ČE JE LE MOŽNO ŠKROPITE V VEČERNIH URAH - čebelarji vam bomo hvaležni. Nimam v mislih samo kmetijska gospodarstva, tudi v škropivih za rože je veliko čebelam škodljivih snovi (primer-konfidor), seveda je to na embalaži ponavadi tudi navedeno.
Za konec naj povzemam misel, ki jo je napisal Albert Einstein in pravi, da bo človeška vrsta izumrla štiri leta po izumrtju čebel.
Zorko Šabec
KOMUS d.o.o
Podjetje za komunalne storitve
Jeršiče 3 6230 Postojna T/F: 05 726 45 47 E-mail: komus@studioproteus.si
ASFALTIRANJE - ročno, strojno polaganje tlakovcev, porfido, ostalo... nizke gradnje urejanje dvorišč
IZDELAVA ZIDOV - kamniti, betonski