Leto XI., št. 2 (nJtrrRO1* it. i« a> LJubljana, ponedeljek 13. Januarja 1941 Cena t n*- Upraviujilvo U|ubi|iuui (Uialijvva s • retefoe It S123 S123. 112«. 11» 412* ti Mera trn *it)ana. teien-our*ova ni - r« S49V il) »482 Podružnica Maribor GraiaK) trt ' reiefoc » MU Podružnica Jeiie Koče nora alt ca 1 — reiefoc K in Ptodn>*nt<-A lesenice. Prt ROtOdvoTB •t 100. Podruxmca Novo mesto: LJubltanaJu seata 4L U Podružnica 1'rhovlje: » h 1*1 dr. Baum- PONEDELJSKA IZDAJA UreoniMvB i.n^ijana K»afijrva a» » reirto* it srn. 3123 2124 412» U> 51.« fooedeljefca tadaja »Jutra« tzn j* nan aatddim ajutraj. - n». rr^Hi «e ' -p ~ ** prejemana Din 5 —. po raznaSal-db dostavljena Din 6 — mesečno. Maribor .rajski trg it I. ie»«iu* •t MU Cel* Stroaamaverleve 'oma,r':e dogodke, pred katerimi se nahaja ne s •* io Balgari.ia. marveč vsa ju?-novzhodna Evropa. Trenutki, ki jih pre-ž'v" ;rmo. ie dejal Filov, so usodni ne samo za Bo\gari.io, nego za vse narode na svetu, ker živ-'mo v največji svetovni ka-t--"rofi. kar iih pozna zgodovina človeštva. Ml rmo priče gigantske borbe, ki se vse b~"i širi in 1*1 grozi zlasti po nedavni de-1-'-radii prežidenta ameriških Zedinjenih držav Rooseve'ta zajeti ves svet ter se pretvoriti v takšno s etovno vo^no, kpkrš^e č'ove5tvo še ne pomni. B;slvo tegi gigantskega spopada ni v tem. da se vod' bot.l za r-^oK^st. za živV^njski prostor ali za ka-J važno gospodarsko ozemlje, marveč je to Izrazito ičeclsHca vojna Iz skušenj preteklosti vemo, da so take vojne najdaljše in najtežje. Zaradi teea moramo dobro premisliti, kakšne posledice lahko rodi ta vojna. Ne gre več za to, kdo bo zmagal, marveč se postavlja vprašanje, kakšen bo končni rezultat te vojne, ki se vodi danes že po vsem svetu. Ta vojna Ima za cilj, da ustvari nov red na svetu. Mi v Bolgariji še ne občutimo te vojne na lastni koži in še nismo izpostavljeni nobenemu riziku. Toda tudi Bolgarija je v Evropi in je član evropske družine narodov in zato bodo tudi njo globoko zajele » vse posledice te vojne. Zaradi tega je kljub vsem našim željam, da bi Bolgarija tudi še nadalje ostala izven tega spopada, naša sveta dolžnost, da ostanemo budno na straži. da vemo, kako bomo postopali v odločilnem trenutku. Predvsem pa je naša prva in največja dolžnost, da ohranimo mir bi hladnokrvnost. Danes se razvijajo stvari s tako brzino, da mnogi niti niso v stanju, da bi to brzino pojmovali. Zaradi tega nagi ašam, da se moramo v prvi vr?tf zavedati. da smo Bolgari »n da smo pripravljeni doprinesti za Bolgarijo največje žrtve r* »»bran**«* fnter«~«>v in da Bolgarija nikdar ne bo služIla tujimi Interesom N« smemo se ndajati nikaki sentimentalnosti in nikakim iluzijam, kajti stvarnost Je dandanes izredno surova, Z gotove strani se poskuša vplivati na bolgarsko zunanjo politiko,. Tuja propaganda, bi je zavzela že zelo širok obseg, si prizadeva, da bi tudi v naši državi izzvala zmedo. Vsakdo, ki verjame tej propagandi in postane njena žrtev, vrši veleizdajo. Najodločnejše vam zagotavljam. je poudaril Filov, da bolgarska vlada ne bo nikdar podlegla takim anonimnim pozivom. Zunanja politika se v nobeni državi ne vodi po kavarnah in na nlcah in bodite prepričani, da se tudi bc'garska zunanja politika nikdar ne bo vodila za kavarniškim omizjem ali po diktatu ulice. Za nas je danes najvažnejše, da smo v vsakem pogledu budno na straži. V tem pogledu naslavljam apel na ves bolgarski narod, na vse prave rodoljube, da zlasti v pogledu zunanje politike enodušno slede kra'ju in vladi. Kakor vam je znano, stremi zunanja politika Bolgarije za tem. da se očuvamo oboroženega spopada ln da ostanemo tudi še nadalje izven sedanje vojne. Bolgarija je storila vse, da očuva pred vojnimi grozotami ne samo sebe, marveč ves Balkan. Toda te politike ni vedno lahko izvajati. Ona je naletela na gotove težave in na gotove razlike. Vlada je obvladala vse ovire, ki so se pojavile in uspelo ji je, da doseže dobre rezultate za državo. Toda usodni preokreti v sedanji vojni in mir niso odvisni samo od bolgarskega naroda, ki je v primeri z drugimi majhen in preslaboten, da bi odločal v usodnih trenutkih. Zaradi tega mora biti vsem jasno, da mi lahko le sodelujemo, da pa nismo v stanju, da bi sami in po svoje reševali vsa ona' velika vprašanja, ki se pojavljajo pred nami Pripravljen! moramo biti na vse možnosti oredvSem oa moramo biti pripravljeni da tudi nadalje ščitimo naše intere se ter Svobodo in nedot >k'jiv.st n"<š? dr žave. Narod ki ni v stanju da s? b r? z svoje Interese v vseh okolnostih tak narod ie že vnaprel zasužn en n« gledp n* to. ali ie ta Mižnoft samo formalna a i dejanska. Zunar ia oolitika vlade ie zasnovana na dobrem ooimovaniu državnih in narodnih Interesov in ie usmerjena na ohranitev miru Nikdar ne siremo oiza-biti df> sme bili vedno za to da =e no-oraviio krivice neuirskega diktata T d že do^eda-i smo vedno naglašili da smele za mirno reviziio neuillske mirovne oo-grdbe. V svojih nadalinrh iz^aan^h ie Fil^v orisal dos°da-iie usp-he tak> bolgarske Politike in podčrial velik nom^n sol irs''i llv '"n o P^garSVi n:»rtM ni R"c,la n:t: N"n»-rifa. niti Morda je b^rSevI'««! relo floHer Piri*o. m-rda narodni *oc"al''»-m rt';bro n't«rov""la lif^-e^o^ N-mfl'« I- fa-lnterecom Jt"l;je. ted^ t" so stvari, bi c® ne dafo fn^^nn ore"ad'tl bolgarska tla. Zaradi tsri Se n° Smemo ndajati nfkablm idejam tn sugestijam. Vi vsi veete. da Je Bolgar;Ja država m l h Dosestnikov in malih bmečbih rospod r-stev Zato potrebuje svoj red In avo.i b-sten na^in življenja. V sv&j:h nadaljnjih izvajanjih }e FHov ob:irno razpravlja' ■j gosp^Klarskih finančnih socw'n?h m kulturnih vprašanjih ter se nato dotaknil položaja bo'gars4ce vojske. ki se je po solunskem s«p'gar4ca vojska ie danes bolje ob >r»»žena kulturni ir gospodarski napredek je v na i več ji mer odvisen od naše lastne sposobnost Od nas sadnih je odvisno, ali se bmno dvignili na Se vi."jo kulturno m go-spi»darsko stopnjo in si tako zagotovili bo'jšo bodočnost V ta iv men apelira vlada na blgar!-Jc narod, da ostane složen in zedinien ter da sode'uje z vlado. Str-nimo se nikme svojega kralia, okn>g prestola, ker bomo le »ako mogli v sedanjih usodn h dneh uspešno delati za naš napredek Naša m»č je same v naši s'ogi! Zato se strnimo v narodne fronto, vedno pri- pravljeni, da doprinesemo vse žrtve za movino io blagostanje naroda 1 Romunski poslanik odpotoval na poročanje Bukarešta, 12. jan. AA- (DNB) Rumun-ski p:slac:k v Sofiji Filotl je pripel v Bukarešto tn bo svoji vladi poročal. Generalstabni raz*3-vori v Ankari Ankara, 12. jan AA. (Reuter) Danes s« prispeli v Ankaro predstavniki britanske, ga poveljstva na Srednjem vzhoda gene. ral Cornwall in Ticemaršal Emharst So. delovala bosta pri razgovorih, ki se po podpisa anglešbo-turškega sporazuma cd časa do časa obnavljajo a turškim general. Štabom. Tem razgovorom bo prisostvoval posebni odposlanec vrhovnega povelj?'va angleškega sredozemskega brodovja admiral Kally. Ta konferenca nima noben'--a posebnega pomena razen v to"bo. ker je to prva konferenca med angleškimi In tnr. gbimi vo.lašb'mi prertitavn^i, odkar Je bi. la Francija izločena iz borbe. lepiti bellššu Grki izfrori^čafo dosežene uspehe in prodira"? dalje v smeri na Berat in Valono Atene, 12. Jan. br. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo v pretekli noči v svojem rednem službenem komunikeju: Na fronti pri Klisuri so se včeraj nadaljevale cčiščevalne akcije. Ujetih je bilo okrog 100 italijanskih vojakov in zaplenjeno zelo mnogo vojnih potrebščin, med ni!-roi 10 topov kalibra 81 mm in večje število strojnic. Državno tajništvo za javno varnost pa je ugotovilo v svojem običajnem komunikeju, c'a je v notranjosti Grčije včeraj vladal mir. Italijansko poročilo Rim, 12. jan. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v :v.>jcm današnjem 219. službenem vojnem Ticcii-lu o dogodkih na »'bansko-gr^ki fron'.'•; V Albaniji sovražni napadi na fronti 11. armije. S protinapadi smo prizadejali sovražniku občutne izgube. Prodiranje preti Bcrstti in Valoni Atene, 12. jan. br. (At ag.) Vesti, ki jih Ime jo tukajčnji vojaški krogi, kažejo, da Grki naglo izkoriščajo veliki usneh, ki so ga dosegli pred tremi dnevi pri Klisuri. Grkom se je tedaj odprla cesta proti Be-ratu in dejanska no pričele grške čete takoj z vso naglico prodirati za umikajočimi se italijanskimi četami, ki so se te dni že ponovno, a zaman poskusile ustaviti in zadržati grške oddelke na novih p:stojan-kah severno klieurckegn prelaza. Grkom je uspelo včeraj popoldne zavzeti že pomembno vas Trepeli, ki leži ob cesti iz Kli-sure proti Beratu, 27 km severno cd Kli-sure in 24 km južnovzhoc'no od Berata. V veliko pomoč so bila Grkom pri zasle-do anju italijanskih čet na tem sektorju fronte tu i i angleška letala, ki ro poslednja dva dni neprestano z bombami in strojnicami napadala umikajočo se itaMjansko vojsko, tako da se nikjer ni mogla ustaviti. Nabadala pa so tudi itrlijanska oja-čenja, ki so prihajala s severa z nalogo, da zaustavijo Grke. Ta ojačenja so s pomočjo tankov nekajkrat prešla v protinapade, ki so se pa vsi po vrsti izjalovili spričo angleških in grških lovcev, ki italijanskim silam riso dopustili, da bi se uspešno pognale proti napredujočim grškim četam in povzročile zmešniavo med njimi. Tudi na južnem obalnem sektorju se borbe hitreje razvijajo v korist grških sil. Ponoči so prispele v Atene vesti, da se ,1e Grkom po hudih bojih na než posrečilo predreti italijanske obrambne črte in doseči mestece Ducati, 20 lun severnozapsd-no od H'mare, o:"koder zavije cesta v oddaljenosti nekaj kilometrov od o^ale na sever naravnost proti Valoni. Teren posta-, ja takoj za Ducatijem za napadalne vojne operacije precej ugodnejši. Iz tega pa zaenkrat S-; ni mogoče sklepati, da se bo gržko prodiranje na tem sektorju proti Valoni olajšalo, ker Se ni mogoče dokončno napovedati, kakšen bo italijanski odpor na manj peratem terenu. Znano je, da so Grki dosegli dcelei svo^e nalveč^e uspehe baš v skos in skoz goratih krajih. Na severnovzho^nem predelu fronte je bilo vreme včeraj spet dokaj neugodno. Vendar so grške čete tudi tam c osegle nekaj lokR'Tvh u*ipehov. Zavzele so nekaj pomembnih postojank r območju gornje škumbe in neko manjšo vas ob gornjem Devoiiju blizu Moskopolja. Odbit napad pri Ducati]n Atene, 12 jan. br. (Reuter) Včeraj popolne so Italijani na obalnem sektorju fronte izvedli velik napad s tanki proti grškim postojankam v Ducatlju. Napad je bil odbit Grki so. kakor kažejo vesti tukajšnjih vojaških krogov, Italijanom prizadejali ob tej priliki izredno velike izgube. Več tankov je bilo uničenih. Čete. ki so sledile tankem na tovornih avtomobilih, so bile decimiranc in razpršene. Prvi nemški bombniki na albanskem bojišču Atene, 12 jan. br. (CBS) Danes se je tu izvedelo, da oo te dni prispela na letališče pri Eltasanu prva nemška letala, ki pripadajo nemškemu letalskemu zboru, ki je bil pred kratkim poslan v Italijo. V glavnem so v Allanijo prirpeli nemški bembnlki. Potres v Turčiji Carigrad, 11. januarja. AA. (DNB) V pokrajini Smirne je bilo opaziti 9. januarja potres, ki je trajal 10 sekund in ki je med prebivalstvom povzročil veliko zmedo. Nekaj poslopij se je porušilo in 25 ljudi je bilo lažje ranjenih. Spsmenf cz romunskih politikov Antonescu Budimpešta. 12. jan. p. Kakor poročajo budimpcštrruski listi je skupina rumunskih politikov z bivšim ministrskim predsednikom Maniom na čelu predložila genaredu Antonescu obširno spomenico, v kateri opozarja na Izrecno prekaren položaj, v katerem se je znašla Rumunija. V sprmenl-ci obširno govore o velikih napakah, ki jih je zakrivil legionarski pokret in s tem državo le oslabil. Rumunija je postala iz nekdaj bogate najbolj siromašna država. Podpisniki porivajo generala Antonesca. da zastavi vse sile, da se nesmiselnemu početju gotovih legionarskih krogov napravi konec ln da pride država zopet čo primerne avtoritete ter da se okrepi na gospodarskem in političnem področju. Dr. Maček odpotoval v Beograd Zagreb, 12. jan. o. Zvečer je odpotoval v Beograd podpredsednik vlade dr. Vladko Maček v zvezi z bližnjo rekonstrukcijo vlade. Pred ratifikacijo pogodbe o prijateljstvu z Madžarsko BndimpeSta. 12 lan. d. Kakor se dt-znava na merodainem mestu bo na b ii-njem izrednem zasedanju madžar koga parlamenta predložena v ratif ka iio iu-go~lovensko-nmdžarska ooogdba o večnem prijateljstvu. V madžarsk;h političnih krogih z zadovoMstvom ugo'av^aio dn so se odnošaji med Mad"arsko ln Jugcs avljopo sklenitvi te pogodbe že znatno oogl bili in da ie baš ta okolnost mnogo d-prinesla k stabilizaciji položaja na Balkanu Eepst hud napai na londos V noči od sobote na nedeljo so Nemci znova hudo bombardiran angleško prestolnico, vea-dar pa škoda tokrat ni tslco velika Berlin. II. jan. br (DNB). V pretek« neči je nemško letalstvo »pet nadaljevalo svojo ofenzivo prot' Veliki Britaniji. Napadeni so bili kraji v južnov/hodni in srednji Anglijt. najhuje pa ang!e'ka prestolnica. nad katero se je v napad*ln:h akcijah zvrstilo v zaporednih valovih več velikih skupin nemških bojnih letal. V Londonu je bilo zade^h večje število vtja"kih in vojno gospodarskih pos»'ombn;ko»v so že o mraku navalile na London in vrgle na mesto ogromno število zažiga'nih bomb. Njihov namen je bil povzročiti serijo pož-vw, v kat—h svitu bi potem nadafjnjt bombniki khko odvrgli svoje eksplozivne bombe vsaj približno na z« že'j ene cilje. Angleži pa so po napadu prod 14 dnevi organizira'! nove velike oddelke gasilcev, ki so preteklo noč takoj intervenirali v malih četah, opremljeni z vsem potrebnim, čim je kie eksplodirala kaka zažigalna bomba. Tako je bilo mogoče, da so veliko večino nasta'ih požarov pogasili že v kali. Nemški bombniki, ki so sledili prvim eskadram napadalcev z za žiga'ni mi bombami, »o morali svojo tovore eksploziv spričo tega odvreči ne slepo srečo. Komunike leta,<:kega h» notranjega mi-nffltrstva, ki je b3 davi izdan o teh nemških letalskih napadih, pravi, da so btti zelo intenzivni. Pričeli ao se že kmalu po 19. in traja'i dobre tri ure. Poslednje skupine netn"kih bombnikov so odvrgle na me- s«to serije eksplozivnih b^mb, ki so poškodovale vrsto stanovanjskih hiš in ponovnih lokalov ter zahtevali neko število človečkih žrtev, ki pa niso bfle v nikakem pravem razmerja z obsegom napadov. Po'eg sc- Nemci bombardirali tudi nekaj krajev v južnovzhodni in srednji Angliji, kjor pa so imeli napadi v primerjavi z onimi na London znatno bolj omejen obseg. Vojna med Siamom in Indokino Bangkog, 12 januar}«. A A. (Reuter). Vrhovno poveljstvo poroča- Siamske aile prodirajo v Cnmbodgo. Topni'k; dvoboj, ki je začel včeraj vzdo'ž meje Makonga, se danes nadaljuje. S'amski bombr;k» so leteli nad mestom Sienrab kot v povračilo, ker francoska letala skuša'a bombardirati snoči srarr-Vo meto. Tri francocka lov-ska lota'a so *oi'a sestreljena. Mno^o drugih ' letal ie bilo uničenih aili poškodovanih na tleh. Poleg tega » watn«ka letala napadla številna druga mesta. V soboto je bik/ mnogim mestom v notranjosti naročeno, da morajo biti popolnoma zatemnjena. Pogodba o ameriških oporiščih Washtngton, 11. jan. AA (DNB) Wa-shingtonska vlada poroča, da bo 17. januarja f Clipperiem odpotovala v London delegacija treh članov, med katerimi bosta dva vojaška predstavnika In en predstavnik pravosodnega nrmstrstva. Ta dele gacija bo odpotovala zaradi dokončnega besedila sporazuma, t katerim daje Anglija Zedinjenim državam oporišča na za-padnl polobli V tem poročilu v fffihlni- tonu se pravi, da je bi! dosežen sporazum med Zedinjenimi državami in Anglijo o velikosti vojaških oporišč in da Anglija ne bo zahtevala od Zedinjenih držav riti najemnine, niti davka, niti carine. Zedi. njene države pa morajo plačati odškodnino privatnim lastnikom, ki bodo prizadeti zaradi zgraditve teh oporišč. Oporišča na meji Aljaske Ottava, 12. januarje. AA. (Reuter). Izvedelo se je, da bo kanadska vlada kmalu obfavfla načrt o izgraditvi cele v i ste letalskih oporišč na meji med Zed;njenimi državami in Aljerko. Ta oporšča bi izgradila Kanada, toda rabila bi jih tudi !*vko amerFka vojaška letala, ki lete med Zedinjenim državami in Aljaska Japonci zasedli otok Haitan Toki® 12. jan. AA. (DNB) Poročajo, da se je vojska pod vodstvom generala Cang-kuja ln Vangčingveja izkrcala 9. januarja, kekor javlja agencija Demej na otolcu Haitan. Id je ol?oll 100 milj južno od Amo-ja. Gete so zasedle otoSko prestolnico. w kateri «ivl 160.000 ljudL Mesto ja wm ~ pddobtvvja aott. Nemci posegajo v boje na Sredozemlju Nemški letalski oddelki se ude] stvujejo predvsem v napadih na angleško brciovje — Angleži se pripravi ta jo na glavni napad na Tobruk — Bombardirana italijanska industrijska in pomorska središča — Spopad v sicilskem prelivu ' R'm, 12. jan. br. (Štefani) Vihovno poveljstvo italijanske vojske ie objavi o davi 219. službeno vojno poiočilo. v kaiere-n pravi: Na csredniem Sredozemskem moriu so oddelki nemškega letalske?a zbora sijajno nadaljevali »vole včerai orčeto delovanje Bili so na izvidniških Doletih ter 9o znova naoadli skupine sovražnih voinih !a 'ii Napadli so dve formaciji sovražnega oi-nega ladjevja Neka sovražna krl?arka tipa »Brmngham« ie bila gotovo zadeta z bombo težkeea kalibra. V Cirenarki delovanie too"f§*va in oa-trol Naša letala so b mbard:ra'a sovž-ne oddelke na oodročiu o*i D»ar bu' u. Sovražna leta'a so oonovno napadla nekai naših oporšč v Cirenaiki V vzhodni Afriki delovanj* p-itroi na sudanski in kenijski fronti O lb t ie bil na-oad sovražnega oddelka na neko -aš^ portoianko na oodročiu or Ga'a^at'1 čeprav ga ie oodrvralo bid« an Iško n:štvo Sovraž"'ku so bile prizadeja e pr^ei"nie i7grbe D"e 10 t m ob zori ie *k-p'n» n?>iih to-n'l:ark ki ie bila na s+r^žni v>žn:i v k*na'u o^a^a vč-'o formah io sovražnih voinih ladii ki le b'la sest v-li-^a i^ SWi1nih ladij D"e naši frp div-ki sta od'^xno nan^dl' 1a^iQ v jtp^ for-jpo^io to^ 2. dvorna tnme^-nr'Z"d li n~ki k^"*?a-ko ki *-e ie rv.T-e;e kavor b'1« -»"a5^no oot^njlaia h'"* snn- pad pvH »CT^ž^im? m§:M k' "h ie o d pirai0 tudi več kri"ark t»»r naš;mi *o~pi-lnrVami ki s-> d->l<»o in int°"z'vn^ s*re-li^ie *ovra*-:ka V tem so-malu «ta b1-'a d-a sovražna 7-d *a in «or*ti e^o naSih t-m:li^*-V ie 79- d-^la salva ermat ter ii 'moH^rfraii st^-o-tp rntn ra d-u°a ki i3 ud^rTa v sl^a-d:"?=> s+reliva k^r ie oovrr-'!b. d" se ie 1?d;a potop'la Driffa to-oTarica s° 'e tavoi oo-r"a1a na kr«* Viar se ie l?d'a p~*»v>»«., d?> bi re*Pa broio1omce V n-č' od 11 "a 12. ian'-a- so sovr~žna 1^'ala. k; so o-^tMa o-~ko Švice ran d a T-Tr'n 'n <5a'i~1s'">o Od'1-^a s^ Št">- v'ir> ek^olo^vnih in T-ži ~a'n'Vi b^m^ V b"o za-W*h n^a* H'1 ih T'-'5« SO h'li Sf-i« r-,ni-vr,i v Saviff'fan'» so b'l« r^d^e v"i"»-š'-a b~.inne^H eta-no^^i^Mh >>SS in žrt—pp-r^-av R:To *k<">d"* a p'>H->'-'-> ^T-irJ Cnts-I1 '1 jo na- ]rn. r--*-, .1—, lo^o^o VČ',-">1 pO"'"1 " ^e' M^a »G'an Mir- f;n* ki ?e ie v zraku vne'o. Vzzstvzm brh Eim. 12. januarja. AA. (Ste"ani) Jut a-nj; listi leomentirajo italijanska vojna ro-ročila. ki so bila objavljena v zadnjih dneh in ugotavljajo, da se ie poostrila 'eta 9' a in pomor ka borba v Sredozemskem morju. Iz prvih poročil se vidi da ie bila hudo radeta neka vel?ka angleška nosilka 'e-tal in neka težka križarka (10 000 t:n> 'er dve kontratopiljerki. Končno slivo o dosedanji delavnosti se bo moglo dob ti Še"e čez n^kai dni. ko bodo one anie končane, in ko b do pr spela vsa poreč la Na podla"! d^7da1 znanih rezultatov »Gior a'e d Italia« u"otav'1a da b-ita^ske pomorska s'le iz G braltarja in Aleksandrije zastonj pork"šaio zediniti se v sicilsk-m kanalu Iz tega »Giornale d ItaMa« zak ju-č"1e. da so itaTiansk« sile ned~t~kn'ene k"jub upanju Churrh:lla da bo A*ti ia km-^u zavladaj v Sredozemskem mo i'i. Italijanske sile še naorei nadzorujejo in g'>~oodar:io v Sredozem"k?m mo"iu. k: ie ž;v11er,iske"a rrmma za razvoj on^ae'i ob-»h an«l"šk'h brodovii L'st nato ud-^ria rč'nkovit^st itaMians^o-n^mške a s^d^o- ania v Sredo^emsV^rn morju in končuje, da ie sedanje obd~b'e ore-acij d da po Angleži zmotili ko po mi-slrli. da bodo Italijo MočiM iz bortn S:,e o"i 'ma'0 orav ko ^'a^no^nno gle'aio rrv*->VTiii razvoi voi^šk!h oo^-adi. pravi ra ko^^j »Romale d I^a^a« Ti^i dru"i ^'avlialo prv^iia s*rr»Mh oo*e' nTh d~n?t*ri:kov rod—bit oo^^i^o^o p~sa-^"o^V" Vsp-h-> it^TI-n^k h ^om-gvTt, z bo'n'm' e-M-i-a- mi It teb wni!" rp ia^o virt! i-našl"0 ir, borbenost italijanskih ter nemških vojakov. komunike Kair0, 12. jan. (Reuter) Danes popoldne je poveljstvo angleške vojske na Bliž-n cm vzhodu objavilo naslednji komunike: Frprave za nadaljnje operacije na področju pri Tobruku se intenzivno nadaljujejo. Na sudanski meji je oživelo delovanje patrcl. NaSe čete so vzhodno od Galabata usnečno napadle Italijanske postojanke pri Motelmaju. Sovražnik je Imel nekaj izgub. Cp2rac'j8 pTdMtt Kairo. 12. lan br (Reuter) V komunikeju o borbah za Tobruk beleži poveljstvo an?leške vojske na BlJž jem vzh du. da se topniške operaelie okrog T»bru*a nadaljujejo v vedno ostrejšem tempu Britanske motorizirane čete so prodrle zapadno od 1 >" brvka na več mestih do cbaie in že popolnoma presekale cesto, ki je spe jana iz Tobruka proti Derni Izv d ii ški oddelki operirajo sedai v smeti jkozi puščavo naravnost proti Bengasiu. Kairo. 12. ian. br (CSB> Angleški iz-vidniški letalci, ki s svojimi aparati stalno krcžiio nad področjem med Tobruk m in 1S0 km odca* ,€no Derno so jgo'ov»ii so s priie.i Ita^lani um kit? 1 vseh pomorskih in letalskih oporišč na *pm ozemlju V 130 km oddal eni Bombi ni več nobene ladje. Na leta'iSvh v D?ml. Matrubi. el Tmimi in el Garali n: op:r/'ti več nikakega delovanja it'liianskih letalskih sil Na teh letališčih ie ?*oer op žiti neka' italijanskih letal ki Da sto-e ne-prem'čno na vzletišč''h že odkar b-j lih v zadn"h 48 urah orazili. Spričo teca so-d'jo da so bila letala oo§'- dovand o obliki anTlešk h l^t-^kih napadov in da »o ni* no^ob^a za polet. N^ka angleška lovska eskadrlla vče-ral un^fla 2 itarian. selreli»mh v noči na soboto in vč nai ziit.a; nad letališči v Banini in Barki kjer so angle- I ške bombe povzročile tudi "el:ko razdejanje. Nastalo ie več večj h in ma lj^ih eksplozij v neo sredni bližini oa vzletiščih razpostavljenih letal Letalski napadi na Malto La Vallette, 12. januarja AA U adno poroči;o britan kega poveljstva na Ma'ti pravi: Sovražnikova leta'a so v sob'to poskušala izvršiti napad. Pri tem na- adu je sovra5nikovo letalo 'etelo nizko nad otokom Pro'iletalske baterije so 'akoj začele streliati in tudi lovci so vzl-teli Eno lovsko letalo ie do n^sr^č' pad'0 v morje in Dilot ie utonil S vražn k vo letalo ni vr<*!o nobene bomb? V oet^k 1e bil petkrat dan znak za alarm toda leta^ <=e n;so 00javila Kafro 12 iaa ln (Reuter) Z Mi»e -e bilo včerai »lužbem- javljt-no da «0 tsrr cd pričetka ve me z ItaliK> d<»Me) 'Mi 40 talMans;lc'h leta' ?6 ladalrnuh pa poškodovali NJ« an^e^k' ^.tran' le dosedanje izgube 1 apa^a^ov Peto r ta'o if bilo -rf^treMem včera? o pribki ne kega spopada 2 italijanskimi lovci Padlo ie v nMorje Napadi na Turin in Wilhelmshaven London. 12 jan br (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne komunike o napadalnih operacijah angleškega letalstva v pretekli noči in včeraj popoldne na objekte v Nemčiji, zasedenih pokrajinah in Italiji. Skupma angleških bombnikov, pravi ko munike. ie v pretekli noči znova napadla Turin in bombardirala tamkajšnji vojašk arzenal v katerem je nastalo več velikih in manjših eksplozij. Napadeni so bili tu di neki objekti v turinski okolici. Tam sc nastali štirje požari Druge formacije angleških bombnikov sc ponoči bombardirale naprave nemške voj ne in industrijske naprave v Wilhelmshave-nu. Včeraj popoldne so angleška letala bombardirala več objektov na N zozemski in belgijski obali Z Vseh teh napadalnih poletov se le dve letali nista vrnili na svoje oporišče. Znano je, da se je posadka enega izmed njih rešila. London, 12 jan (Reuter) Izvedelo se je da so angleški bombniki včeraj popoldne bombardirali na nizozemski in belgijski obali predvserr Mi elharness Zeebrilgge m Dornburg. V Domturgu so bombe treščile na vojafko vežbališče. na katerem je baš ekserciralo nekaj nemških čet Letala so Nemce obstreljevale tudi s strojnicami. Žrtve v T urinu Rim. 12 ianuarja AA (Štefani) Objavljeno ie uradno poročilo o osebah, ki so bile ubite ali ranjene Dri snoč ;jem napadu na Turin Ubite so bile tri ose'~e med kater mi ie bila tudi ena bo'niča ka Poleg tepa so bile ranjene tud: tri žQn-ske. od katerih ie ena stara 78 let. Tudi neki 121etni deček e b 1 ranjen. Napad na Palermo Kairo 12. jan. br. (Reuter) Službeno je bilo noooj objavljeno, ca so angleški hidro-plani napadli Palermo, zlasti pristanišče. V enem izmed zunrnjih pomolov je bilo zasidranih 12 ladij. Ena iz med njih je bila neposredno zadeta, 4 nadaljnje poškodovane. Prizadeta so bilo tudi pristan'ška skladišča in as v njih nastali požari ter eksplozije. Iz tega napada so se vrnila vsa angleško letala na svoje oporišče. Letališke akcije v Abesiniji Naii^bi, 12 jan. or. (CBS) Nocoj je 01. tu objavljen komunike, da so južno-afri-ška letala napadia in uspešno bombardirala bencinske tanke in Capicnijeve letalske delavnice v Mai Adagi. Nadalje sta bili bombardirana Berbera v angleški Somaliji in Džigdžiga. Vsa afriška letala so se vrnila na svoja oporišča Zopet tuja letala nad Švico bern, 12. jan br itiDA) Urauno poročajo; V pretekli noči so zopet tuja letala preletela švicarsko ozemlje Pojavila so st s severozapada med gorovjem Jura m 2e nevskim jezerom ter so letela v smeri pri. ti jugu V več Krajih te bil letalski ilarm Tudi protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Cez poi ure so se ista letala vra čala z juga proti severozapadu Domneva ;o da so bila angleška Bivši avstrooersko oficirji •sprejeti v italijansko vojske Rim. 12 jan. p Ura On' ^ojn ist oojav ija dekret, po katerem s< vsi DivSi avstre »grški oficirji z ozemlja ki je svoteCasu pripadalo avstro-ogrsk1 monarhiji spieje* v italijansko vojske kot rezervni oficirli haloge In cilji Uužne Afrike London 12 »an br (Reuter) Južno •jtrišk- mmistrsk- pred.»*edn;k senca Smut-jt tmel g«vwr v katerem e obcieŽM iai«» It Južne Atr ke v tem letu Izraziti ie prr orčanje da bc v ma r.«»v.vbojen slehernejja anl-va in oh ast' napada cev Itaiija bo zrrif na z južnih '>bui Sredi,zem«»kega moru 'i Abes.nije To je MiMy'er ki se mu nora Južna Afrika posvetit' ? vsemi -»v^jimi lami Za dc*ego tega cilia te bo lužn* Afrika bcnia z vs>emi razpoložljivimi iltJO Na'a nalogi je, da .etos storimo vse d* se Abesimja reši italijanske oblasti n dt> »e osvobudi tud. britanska Somalija At doslej smo mnogo storili za dosego »ega svojega cilja. Medtem ko je general Wawel premagal italijansko vojsko v Libiji. južnoafriške sdle zadrža.e ltalijansi.-vo vojsko v Abes niji. vsa druga ita.ijansika armi j ti ki šteje 200.000 mož. ie bila vezana spri čo južnoafriškega pritiska Francija bo zgradila rove vojne ladje Vichy, 1. januarja. AA. (Havas) Mornariški minister admiral Darland je izdal odlok, da se spomin na francoske bojne ladje, ki so bile v vojni potopljene, ohrani tako, da bodo letos zgrudili štiri nove torpiljerke po 1800 ton. Dobile bodo imena potopljenih torpiljerk in kontratorpi-ljerk »Siroco«, »Adros«, »Foudroyan« in »Pu^ton«. Sestancik generala Weyganda z ameriškim odpravnikom poslov Ženeva, 11. januarja. AA. (DNB) General Weygand se je sestal, kakor javljajo iz Viohyja. z ameriškim odpravn:kom poslov Marfijem. ki je trenutno n3 potovanju po Zahodni Afriki. Sfovanski večer js vszko leto cdlična prireditev Ljubljana, 12. januarja. | Slovanski večer naših naprednih jugo-slovenskih akademikov je postal v zadnjih 20 letih že tradicija naše Ljubljane. Snoči nas je bila na Taboru lepa družba, ki smo obiskali vseh 20 lepih nepozabnih večerov Kdo med nami se snoči ni spominjal onega prvega Slovanskega večera v veliki dvorani Narodnega doma, ko so oa-ši napredni akademiki priredili svoj prvi reprezentančni ples v Ljubljani. Takrat je bila Ljubljana še tako majhna Po Aleksandrovi cesti smo se izogibali blatu ter vodili naše dame proti slovesno razsvetljenemu vhodu v Narodni dom. Bili smo šele na pragu svoje svobode in se mladi in razigrani nismo niti zavedali, kaj nam pomeni svobodna domovina M'nilo je že 20 let, in vendar se nam zdi, da je bilo vse kakor včeraj. Na pol stopnišča Narodnega doma so stale takratne pokroviteljice prvega Slovanskega večera gospe Milena dr. 2erjavova, Ančka dr. Kramer-jeva in Olga dr. Pucova in zaskrbl jeno štele slehernega od nas. ki smo stopali po stopnicah. Cim več ras je bilo. tem bolj so jim žarele oči. Bil je lep prvi S"ovan-ski večer in mnogi med nam' so m's'ili nanj snoči, ko smo slavili niegovo 20 obletnico. Ko smo stopali v slovesno okrašeno dvorano soko^ke^a Tabora in gledali v zlato uvezeno števfko 20. smo se .■?do-minjali vseh tistih, ki so z nami d<">živ'iaH te 'mi? večere m1*Potrti in ki 1ih ^anes ni več med nami. Spominjali smo se prv b dveh naših pokroviteljic, ki sta nas toVko-krat prijemali za ušesa, ker smo postajali za stebri in gledali, kako dekneta sede spominjali pa smo se tudi naših starešin ki so nam bW dobri jn vodniki, a danes spe tam pri Sv Križa Madina, ki dorašča danes, ni vsega tega občutila, kar smo občutili mi starejši ki smo snoči prihajali v z državn;mi troboj-nicami okrašeno dvorano na Taboru. Polna življenja je mladost napolnila s svojimi roditelji in prijatelji dvorano. Po sprejemu slavnostnih gostov je stopil na oder predsednik »Jugoslavije« g. Mancer Ernest in pozdravil goste s kratkim govorom, v katerem je izrekel vero jugoslovensko usmerjene slovenske akademske mladine v poslanstvo slovanske misli. »Jugoslovenska mladina med Slovenci se zaveda, da slovanska misel dovolj močna, da prene j še tako krute udarce in da bo kljub vsemu os+a'a svetel p'amen, okoli katerega se bodo zbirali najboljši sinovi vseh slovanskih rodov Mi danes ne vprašujemo in ne razglabljamo. temvač verujemo samo vase v svojo duhovno in Oboroženo moč, v moč slovanske misli in vzajemnosti.« Maribor čez nedeljo Vsa dvorana je sprejela predsednika »Jugoslavije« s frenetičmm odobravanjem Nato je sledila prva točka sporeda Operna pevka gdč. Laboševa je zapela Sker-jančevo »Počitek pod goro« in Moskovskega »Serenado«. Deležna je bila splošnega priznanja Takoj potem sta nastopila z Dvorakovo Mazurko baletna plesalca gdč. Sušteršičeva in g. Garman, ki sta bila nagrajena za svoj umetniško dovršeni nastop z velikim ploskanjem. Letošnji spored Slovanskega večera je bil razmeroma kratek, s čimer so bili vsi zadovoljni, ker so bili pretekla leta prav ti nastopi mnogo predolgi. Po končanem sporedu je otvoril plesni del večera damski komite s Kraljevskim kolom. Tokrat je nastopila pri Kraljevskem kolu samo mladina, dočim so slavnostni gostje sedeli. Med njimi smo opazili zastopnika dravske divizije poapolkov nika Janeza Ahačiča, zastopnika štaba za utrjevanje podpo^ovnika Kajfeža, zastop-n'ka mestne občine ljubljanske dr. Vladimira Ravniharja, ministra v pok. 1. Mo-horiča, profesorja dr. Lavriča* primarija dr. Lunačka, podbana v pok dr Pirkma-jerja, primarija dr. Zalokarja, dr. Trtni-ka, dr. Bajiča. direktorja dr. Vrhunca, direktorja Vranč:ča direktorja mž Ferlin-ca, dr. Janka Pretnarja, bivšega bana dr D:nka Puca, direktorja dr Re.snerja, direktorja Josipa Breznika, ravnatelja Akademskega kolegija Jerara. predsednika CMD inž. Mačkovška. dr. Fetticha, ar Brezigarja. podpolkovnika Ivana Derniča in druge Po Kraljevskem kolu se je vrstil ples za plesom pod vodstvom g Trošta v veliki dvorani, kjer je sviral Adamičev Broad-way jazz. Mladina se je vrtela pod njegovimi takti z največjim užitkom. Za nas starejše pa je bilo njegovo muziciranje le malo preveč živahno. Prijetno je bilo tudi v gorenjih prostorih, kjer so imeli polne roke dela v baru. Kakor se spodobi baru, tudi tod ni manjkalo plesa. Udeležba občinstva je bila kljub danaS-njim hudim prilikam nad vse lepa. Ljubljana je spet enkrat pokazala, da ljubi svojo napredno jugoslovensko akademsko om'adino in da se rada poveseli v njeni družbi. Upamo, da bo tudi finančni rezultat prireditve zelo zadovoljiv To tem bolj, ker nam je znano nehvaležno delo damske?a komiteja, v katerem so zastavile svole sile za naše m'ade akademike gospe Mačkovškova. Breznlkova, Trtniko-va, Lapajnetova, Jeranova in ostale. j Drever. I Maribor. 12. januar a V noči na danet ie zdrknilo živo srebro Še nekoliko niže Po opaža o).h na tezen-ski vremenski postaji ie bil« v ioč na danes minimalna temperatura 186 stopnje Celziia pod ničlo Za mar bork o koliš naDoveduie tezenska oos aia stanovitno mesleno in ob ačno vreme Posebn-h športnih orireditev večjega obsega danes ni bilo Maribor ie do azal a i Zd gostovanje Ivana Francla orvega tenorla I1ub!1an^ke ope e Gl-^a- lišče ie bilo zasedeno d^ zadnjega s deža Franci i«. odl:čno odpel vlogo grofa Ri-oarda v V*»rdiievi operi »Ples v maskah« in ie s sv i!m netiem in igro note mil Z3 seboi tudi of '<» s"del"i">če Pr ds*iva 1° nudila obilr umetiiškeeo u*i'ka Franci «e bil ck"rmo 7 Ve-p M^idi^evo i°i°"en oavdu^enefa Drznania šfevi ne a obč n--tva ki si rsko Maribo-čanov in Ma ibor-^nk P-o'ory> uspelo domoPub"" or^e"!!-°v so ooAastU' nole« sokolskih od,:č"iko^ udi or^dstavn'^ naš3 v^jsk" bi ct v -'avnn^n1 v*»čer k1 le bi' s^-eč>no otvr-°n « KraMfn-^rr kolom 4e »^ot-kel v ori-^cm raTiv»'o*eniu SPk^viti sd red 7 'z 'ranim' to^Vamt ip Imet svo' o s fol "'oHe,tičn oou<"iarek sn«^ o*"?"' du oč">" 'ol fn ePkovitfh narodnih no« Za"«»dr>i yf»r'hr>T io nonovn^ izp svijn rvoc,! dano-ea so se zborovalei izr-kli za Drav lne jše tolrra^nie zadevnih Dr doisov. V to vr-ho le bila določena posebna d-^nu+aHia ki se bo zglasPa ori Dred~'a -ni tv-i m^ tne DoPcije v Mariboru i^ do potrebi t 'd4 ri bansk* upravi v Ljubljani kier nai posre-duie za Dravi^nei^e tolirrčenie teh predpisov in za izpolnitev po'reb na"e^a mariborskega orevozne^a ob t~iš',va Dilo je drugo ozadje Trgovec g S z Dobrave i^ bil ari javil oblastvom d' so neznani naeaiaVi :-"vr-5;P nani razbojniški naoad v S'raž n-sk°m ao'du V teku orpi^kave ji tf ie izka7a'o da ie bila zadava Dracei -i'Jgi-čna Nehate*-? Driče «*> ve^e^ >0've' a1 da ie e S nekai vtikal. k~r ie mimo-'d^e naoot:lo k tpmu da so Z-* -»vor li. na' ne vzklika Vzkik' so se naiii e ali. oo'Pm t>a le t*»kla kri Izo^veib? o if co orvot«o prijavo o razboini^tvn " ile na čisto drugačno osnovo Preiskava se nad.i\'u,<» Mariborski drobiž Tkalka Antonija Pinčinova je b:la v Gu-slovi trgovini, pa se je potem vračala domov v Pobrežje Med potjo pa ji je neznan žepar Izmaknil iz žepa denarnico, v kateri je imela 150 dinarjev gotovine in razen tega več plačilnih listkov. Policija poizveduje za žeparjem. Berta K. je od svojega stanovanja na Aleksandrovi cesti 40 pa do kavarne »Centrala« v Gosposki ulici izgub:ia ogr ioo, vredno okoli 1500 dinarjev- Pošteni najditelj dobi nagrado. 5£>3 dinarslii ponarejene! Iz Kožakov poročajo, da so izsleiill v Počehovi ponarejen 500dinarskJ bankovec. Oblastva so uvedla preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je razpečevalec p-narejenca in od kod izvira. Ni izključeno, da gre za Majcen-Grašičev bankovec. Vsekakor se javnost opozarja, naj bo previdna pri sprejemanju 500dinarskih bankovcev. S tem bo preiskavi zelo koristila. Drzna tatvina v »Titanu" Zaradi tatvine 210 kg cina bi ostalo krnnlu 30 delavcev za nekaj časa brez dela Kamnik, 12. januarja V znani kamniški tvcrnici železnih iz:el-kov »Titan« so razkrili Izredno drzno tatvino, ki je ne samo oškodovala tvornico za 42.000 din. ampak je tudi grozila spraviti ob delo 30 delavcev za dobo skoro dveh mesecev. V znani kamni/ki tvornici železnih iz-el-nje mesa dnasto prevleko, je v velikem kotlu, raztopljen cin Ta kovina je zdaj draga, -aj stane kilogram 200 din, poleg tega pa jo je zelo težavno dobiti in jo ima tvomica le neznatno količino v zalogi. Ves cin, kolikor ga Ima tvornlca, je ves dan raztopljen v kotlu. Po delovnem času. ki traja od 7. do 15. ure, je delavnica zaprta ln cin se v kotlu spet strdi do prihodnjega dne, ko ga znova raztopijo. V petek zjutraj so takoj ugotovili, da je čez noč zmanjkalo v kotlu za okrog 200 kg kovinske mase. Kdo je Izvršil tatvino, si niso mogli takoj misliti. Na vsak način pa je mora biti tat eden izmed tvorniških uslužbencev, ki dobro pozna razmere v tvornici in v obratu. Moral je ostati po delovnem času skrit v obratu ali pa si odpreti dohod s ponarejenim ključem, nato pa vzeti iz kotla še tekočo kovinsko maso 'n jo tuliti v napol izdelane medeninaste skledice za tehtnice. Tu se je cin hitreje strdil. nato pa ga je tat zmetal skozi okno ln odpelial. Preiskava, ki so jo napravili kamniški orožniki, je potrdila gernjo c*omnevo. Neki tvoinlški uslužbenec je videl proti veieru portajatl okrog tvorniške ograje delavca iz tega ob: ata. Videl pa je tucd dva druga, ki sta vlekla težko naložene sani p::tl bližnjemu gozdu. Osumljeni delavec je po daljšem olilevanju res priznal svoje dejanje, zlasti ko so orožniki našli v gozdu kepo cina. težko ekrog 17 kg, ki je očitno padla a sani. Preiskava je ugotovila, da je ukradeni cin ocipeljal delavčev svak na Lmplioo, kjer so ga orožniki presenetili in izvabili iz njega. da Je pokazal skrivališče ukradenega cina. To skrivališče je bila jama v bližnjem goz u, kamor so začasno zakopali drago kovino očitno z namenom, da jo kasneje prodajo naprej, ker so gotovo imeli že napeljane zveze. Orožniki so odkrili sledove sani ln jih njihovi zaključki v sumnjah niso varali. Tvornlca »Titan« je dobila nazaj ves ukradeni cin, ki ga je bilo 210 kg ln je bil vreden 42.000 din. Spričo srečne okclno-8ti, da je eden izmed uslužbencev videl prejšnji večer bitu, in spričo spretnosti kamniških orožnikov, ki so odkrili skrivališče ukradene kovine, je ostala tvcrnlca brez škode. Zaradi pomanjkanja dna bi lahko ostalo 30 delavcev za nekaj časa brez dela. Vsi trije udeleženci pri tatvini so v zaporu. škoSjeleško postajališče je treba razširiti Velik železniški promet to nujno zahteva Škof ta Loka. 12 januarja Železniška nesreča na škofjeloškem k-> ludvoru pred neka? dnevi zbudila v naši javnosti neobičajno pozornost Manjših nezgnd je bilo sicer že več nesreče v tem obsegu pa še nobene Sreča v nevreči je biia v tem. da ie kljub zatrpano&ti treh tirov ostal en tir vedno prost in tako že'eTni?"ki promet ni bil oviran Z oči:čevanjem tirov je bilo mnogo posla Kakor je sedaj dognano. sita opazite nevarntrt tako strojevodja brzega tov<*-nega v aka. kakor tudi kretničar ki je dajal znake na stoj, a je bilo prepozno Brzi tovorni vlak ie bil razpuščen in so odpre-mili njegov tovfir naprej z loškim premi-kalmm vlakom $tev 961 ki je imel preko dve uri zamude Ker se je turščica razsula vse vprek po snegu, je razumljivo, da je niso mogli popolnoma pobrati Se par dni po nesreči so bila tla pokrita z rumenem zrnjem, ki je privabilo na atotino vrabcev. Huda železniška nesreča je prepričevalen dokaz, da bo treba še nadalje pro> urediti škofjeloško železniško postajo. Upoštevajoč široko zaledje okraja m pa velik promet na Gorenjskem sploh bo treba postopno odstraniti vse, kar vernosti n« v prid Zdi se. da enotirne proge niso kos zadanim nalogam in da je loška postaja prekratka tn premajhna. To povzroča nepotrebne premike Nesreča naj bi bila pristojnim 6inite'jera opozorilo, da kliče postaja po preureditvi, ki naj bi bila v skladu z dejanskimi potrebami prometa. Nov oiclc v Egejskem murju Nastal je iz lave ognjenika Thire — O^njeniU Thlra se noče pomiriti Solim, 12. Januarja Stari ognjenik Thlra, ki stoji na otoku Santorinu, je nedavno začel znova delovati. Thlra Je po dolgotrajnem mirovanju spet oživel pred poldrugim letom. Delovanje ognjenika Je tedaj spremljal hud potres na kopnem in na morju katerega posledica je bila, ča je čez noč Izginil neki otoček severno od Santorina V morje ao ae zlile cele reke lave. ki J« napravila, ko ae je ohadila, nov otok. Dva meseca n tem ao aa upali grški geologi stopiti na novi otok, da ga preišče- jo. Dali so mu ime Otok sv. Jurija. Od tistega časa je ognjenik Thira stalno aktiven. Maloštevilni prebivalci, po večini ribiči, ki so ostali na Santorinu, pripovedujejo, da ognjenik neprestano godrnja. Sredi novemb.a preteklega leta se je za nekaj česa pomiril, a dva tedna zatem je znova začel bljuvati lavo. Ob tej priliki se jo odprlo žrelo tudi na novem Otoku sv. Jurija. iz krterega je zabela vreti lava. Od te lave otek neprestano narašča. Te dni sc Je napotila is S-luna na otok Santoria znanstvena odprava, ki hoče preučiti ta prirodnj pojav. sm tt. X. ML č«ii©vito je kraljestvo živali v gorah Soano človek naj M v resnici ostal človek, kadar se sreča 2 njimi in nas osreči. Spet oa ie Drva zapoved za vsakogar, ki hoče biti deležen te velike sreče in zabave v gorah. da se smatra le kot skromnega in tihega gosta v gorskem templju. V megli nikar ne strmi obupano v tla. vdajajoč se ravno tako obupnim mislim. Življenje v planinah gre tudi tedaj svojo pot. le eledati ie treba, pa se ti bo na vsak korak odkrila nca zanimivost. Vsaj planinskesa črnega močerada boš ugledal la mokri travi. Ali ni zanimivo, da se on ravno takrat najprijetneje počuti, ko si ti želiš suhe koče? 2ivljenje ie pre-zanimivo in čudovito, v vsakem bitju drugačno in dobro ie. če se včasih zamisliš v življenje drugih bitii. Planinska pa so še posebej zanimiva, ker so gctovo odoornej-ša. za trdo življenie odlično usposobljena, pa vendarle tako nežna. Zato posveti malo več svoie pozornosti tudi svetu planinskih žuželk, ki so številnejše, kakor se zdi očesu planinca, ki stnni samo v navidezno mrtvo gmoto skalnih skladov Povsod mreoli zanimivih hrošč°v povsod se zibljeio na cveticah razni metulji in razni modrini, cekinčki in koorivarii se uoajo kljub svojemu prenežnemu ustroju neverjetno visoko do redkih cvetic na samotn:h skalnih policah sredi diviih sten. Ravno ti metulji, to prenežno življenje, so najučinkovitejši kontrast, če iih čutečega srca srečaš v višavah, kier samega sebe že šte-ješ junaka, ko si se upal zapustiti topli dom. Svet plazilcev ln ptic Tu in tam poglei v skalne razpoke in začudil se boš. da boš našel tam celo navidezno mehkužnega mehkužca — polža, ki oa se ie po svoie preuredil in priredil življenje primerno žarkemu planinskemu soncu in smrtonosnemu dolgotrajnemu gorskemu mrazu. V kamenitem Prisojnem svetu boš lahko opazil marsikaterega zanimivega plazilca, ki jim ie posebno meščan oremnogokrat nepravičen. Nikar ne mahni Po vsaki kači! V svoji samoti živi trdo in zanimivo živlienie. ki ga ie vredno opazovati saj ie življenje modrasa v visokih legah gora čudovito, ko mora zaradi dolgotrajne zime malone ool leta otrpel v hudem mrazu prebiti pod skalo in šele topli pozni pomladanski žarki spet zbude čudovito iskrico življenja k polni zavesti Zato ie tudi to živlienie vredno več kakor brezmiselnega uboja. Krasen oa ie svet planinskih ptičev. Tu ie treba le malo več pozomcsti in opazovanja in tudi pozimi boš deležen užitka, če boš pazil na snežne bele kotorne. Pomlad ti nudi svoja čuda. Ce si tih ln previden. boš lahko zalezel našo najlepšo ptico sredogorja, divjega petelina. Nisem lovec. a za čuda nehote sem jih videl več kakor marsikdo, ki ga ie puško v roki hotel ubiti. In lažio vest imaš. če je zbežal pred teboi in tvojo nerodnostjo kakor oa da je krasno, čudovito živlienie zamrlo oo tvoji krivdi, ko si ga uničil s pestjo svinčenih zrn. Skalni jerebi in orli Ko pomlad prodira v deželo, sledi planinskim rekam. Z daljnogledom v roki boš deležen lepih prizorov, ko se vračajo ptiči pevci nazaj. Umikajočemu se snegu slede in se vesele novega življenia. Višja pob^ia pa so posebno lena. ko se ie snee umaknil in ko razni planin~ki pt;či izvale svcje mladiče. Nepopisno mikavno je s'e-diti iz skrivališča mladičem skalnega jereba in sorodnikov, ko kakor žive krogle hite preko skal in grap in izsi^jajo. da se znova prikazujejo izpod ruševja in iz travnatih šopov. Ce slediš poletom planinskih roparjev, oa boš videl marsikateri zanimivi bo i med n jimi in drugimi ptiči. Nepopisno zanimiv je bil boi. ki sem ga s Slemena letos jeseni opazoval med neko planinsko kavko in kraguljem. Sno ie za življenje in smrt in ubogi ptič ie neizmerno spretno izrabljal stene, grebene ln spolne za kritje ter končno utrudil k-^oč-ne»a roparja. Pa tudi kralj planin ti. če boš pazil, ne bo o<=tal nepoznan, kaiti veJ-krat se n-> *v-iih dolg;h nohtih or<"r>°Hava preko naših gora in iz^inia v težko dostopnih pečeh, kjer goji svoi kraljevski naraščaj. Od blizu sem ga imel priliko videti samo nekega mračnega dne na pravnik vseh svetih na zapuščenih pobočjih Stola. Bil ie par in bil ie rest& kdai zavozila ali celo izDresla Z male odpuščajoče potrpežljivosti bo za lahn'mi kratkimi nevihtami zmerom oosMalo sonce in to še dvakrat lepše ko orej HA P MAC Ali ne pretiravate v svolih obdolžitvah' Ljubosumnost vanr. te dala ducat oči ki za vsakim vofalom sumničiio Pr^oričal-te se naip^ei sami in ne navdajte govoricam li"di Ce na bo vendarle res. potem ne iSčifp več pit< nazal razen če morene n^eteHost oopni-Tna streti v sebi Pnpfkra- to ni te*ko V°-ndar tv> or pril^*»nem oi^m' sode? ni K'lo n b™« prik^tp al' neiskrenosti Zato še en krat: orfnričaite se z dokazi ter D~>t'e' $P!e sVonai^e da v?m np br> Vda* žal ?a čustvom ki se v drugo ne covrnc več bre* ^'ce UPANTF T <>41 " "" Pisava -a^o^e*** ""'♦"enost k' na zmerom naid" n n«-?*""^ sveti® trenirke raznma Pn^-o^vestn* s+e teT vam b~ pomaaalo nr^broditi morebitne nevšečnosti v 5ivli^nni DOLGI MTLES. Za vas velia v glavnem Isto. kaVor dana§"ii odgovor ood šif^-o »Sreča oMščl me«. Vprašnjete kakšno d?k1e bi bilo m vas Samo tisto k-' vam bo naiboli všeč! »SREČA, OBlSCl ME«. Sreča. ka^rSne si oo pismu 2aHte. in ki ste si "0'judi in ne^a-^Mivi do sam*<»a sebe Brez v^ake^a vzroka' Na-avni n^orisMi3-ni od^os do soliud'. ki ?a vam br d^la volia združena s pogumom 'n snrro^a-vestio vam bo čez noč odprl vrata v dražbo ODLOČITEV. Obe pisavi sta čisto simpatični ln ni česa takšrieffa reči kar bi vam 7ads1alo skrbi. Toda kai vendar misije Nai vam Svetinam, za katero bi se odl~č'li Sami od^o^te In ne o">sta"lia1+« za 7->Von m-čtmsHb fTntil ra-^o-n b' »a iz koristol^-bla V d^e*^ W vi žive nedorasli ml*'''** a1'" oa l:u^ie k volje lri se predajajo ve'rovom ln vprašuj«™ vanje- kako ln kam? OPATIJA Na zunai umirien človek trdnih tal v katerem oa se skriva žareča vsebina Glejte da bo vse tisto, o čemer sanjarite tako vase zaprti oostalo čim Drei resnica Več poguma več volie in stisnjenih oe-sti Mehka dobrosrčna narava ki se mora še razživeti in izkresati da dobi v življenju svoie pravo mesto. M GO. Malodušie vas greni, otresite se ea Potegnite črto čez preteklost zberite vso voljo in silo mladosti ter recite samemu sebi in še svetu v obraz: Tudi laz imam pravico do zadovoljstva in sreče. Pa če boste v to svoio pravico sieoo verovaM ter se zmerom znova in znova zanlo borili ni ie usode in ne nesrečnega naVTučia ki bi vam moglo preprečiti uresnl"en1a vaših hoteni in želia Na1 vam bo Hitro slehernega dne kakor vojaku 1utro ored bitko! Ponm! Kupon za brezplačno »Minuto nomenka" Stav. 67 Benjamin Franklin Slavni Benjamin Franklin, ki je živel od leta 1706. do 1790., ni bil samo velik ameriški politik in književnik. Malokdo ve, da je bil on odkril in izumil Se celo vrsto zelo potrebnih in koristnih stvari. On je bil poleg tega še: prvi ameriški filozof, prvi ameriški poslanik, , Izumitelj harmonike, Izumitelj gugalnega stola Izumitelj uličnih svetilk, prvi risar političnih karikatur, najboljši plavalec svojega časa, organizator prve potujoče čitalnice, odkril je zalivski tok, bil je štirikrat predsednik zvezne države Pensilvanije, izumitelj trgovskega oglaševanja, prvi reformator angleškega pravopisa, prvi je pojasnil, kaj je in zakaj nastane polarni sij, bil je oče modernega zobozdravnlštva. lzumitelj posebnih oblek za nošnjo v tropskih krajih, ustanovitelj demokratske stranke, prvi, ki je v oglasih začel uporabljati ilustracije, prvi, ki je odkril, da Je zrak, ki ga izdihneš Iz pljuč, zastrupljen. ustanovitelj prvega ventilacijskega sistema. Poleg vsega lahko povemo Se. da je bil najmlajši sin očeta, čigar predniki tja do pradeda so bili po vrsti najmlajši sinovi svojih očetov. DOKAZ »Moj stari je prišel ponoči domov pijan kakor klada. Ko je stopil v spaluico, se je kar oblečen vrgel na posteljo ...« »To vendar še ni znamenje, da je bil pijan. Morda je bil samo slabe volje ali kaj podobnega.« »Potem se ne bi bil vrgel na posteljo tam, kjer postelje sploh ni bilo.« POSLEDNJE SREDSTVO »Ali torej res nočete povedati, koliko ste stari?« je dejal sodnik starejši dami, ki je bila klicana za pričo. »Sluga, pokličite sodnega cenilca!« kar bi se moralo zdaj zdaj zgoditi, da niso slišali rahlega bobnenja, ki pa ni bilo od topov. Jaz sem ga slišal, vendar se mi je zdelo kakor v sanjah, čeprav je postajalo z vsakim utripom mojega srca močnejše. Ali je to že smrt? Ali že plavam skozi vsemirje? čutil sem, da je zemlja že daleč, da mi ni prav nič bližja od ostalih nebeških teles. Potem sem se zbudil. Zasvetilo se mi je v glavi: to bo konjenica, ah, ruska konjenica! Kozaki so, eskadron, ali še več. Kri se mi je po žilah silovito pognala Začel 9em se od razburjenja tresti. Morda bom pa še živel! Ah. gospoda, oni trenutki! človek gori ln ne more zgoreti. Ti trenutki so bili šele strašni ko sem bil med življenjem in smrtjo, ko se je pojavila spet rada, da bom živel. Da bi vsaj zavezanih oči ne imel, da bi mogel videti, kaj se dogaja! Kdo ba hitrejši: kozaške sablje ali onih šestero cevi pušk? Vse te mlsH so mi v trenutku prešle skozi glavo. Puške so počile Divja radost me je prevzela, ko nisem začutil krogle v svojem telesu. Zdaj je pa šlo za življenje ln ■rvobodo tudi mojim rabliem! Bobnenje Je prešlo mimo mene In preko mene, pomešano z žvenketanjem sabelj. še bom živel, vsaj nekaj časa Se. Upal sem, da me bo kateri kozakov onazil in rešil lz neugodnega položaja. Zastonj. Morda 1e W1 mrak že gost. pa me nihče nI videl. Morda je bila že temna noč. če Je tako. bom moral vso noč prebiti v tem strršnem položaji. Posknflal sem izvleči rol-e lz vezi. N! Slo. Tudi ml nI uspeio omalati kol in <"a imnlltl !z zemlje. S kolosn na hrt m bi odšel ln se že kako re- šil še enega. Samo da bi bil proč od tega pioklete.ua mesti Zf^el sem vpiti, če b' tudi kak Avstrijec prišel, samo naj pride, čeprav bom potem še enkrat prišel na mo-rišče. Toda kdo me bo slišal! V bližini so ■«x> ^ pokale puSke, krogle so žvižgale tudi meni nad glavo. Od nekod se Je Culo vpitje ranjencev. Nekaj časa se Je streljanje približevalo, potem oddaljevalo in spet približevalo, dokler se nI končno oddaljilo proti avstrijski strani. Vzporedno z bližanjem borbe je rasel ln pojemal zdaj moj up, zdaj moj obup. Ali bom lutrl Se živ, Je bilo odvisno od tega. čigava bo jutri zemlja, ki je bil vanjo zabit moj kol. Grozna negotovost me je Izčrpala telesno ln duševno. Ce bi vedel, da bom umrl. bi bil miren. Tako pa nimam besed, da bi opisal z njimi tedanje moje stanje. Doklej je trajalo, ne vem. Gotovo vsaj pol večnosti. Da bi končal. sem začel tolči z glavo ob kol. Padel sem v nezavest. Zjutraj so me našli Rusi napol mrtvega. Odpeljali so me najprej v poljsko bolnico, kjer so mi nudili prvo pomoč. Tam sem se za nekaj minut zbudil Iz nezavesti. Ko sem zagledal nad seboj bradat obraz ruskega zdravnika, se mi je zazdelo, da vidim angela. Rekel mi je par prijaznih besedi. kaj. nisem več razumel. Spet sem utonil nekam v brezmejnost. Ko sem se iz nezavesti zbudil v drugo, sem že ležal v bolnici v Kijevu. Imel sem vnetje obeh členkov in kolen, pljučnico in Se ubite živce povrh. Nisem zastonj vso noč visel ns kolu. z nogami do kolen v vodi. Zdravniki ln sestre so si na moč prizadevali, da ml rešijo življenje. Uspeli so, čeprav le deloma. Tista noč je bila le preveč strašna. Odrezati so mi pa morali desno nogo. Ni bilo to v njihovi moči, vendar so se čutili pred menoj nekako krivi, ker ml je niso mogli ohraniti. Meni je bilo zanjo manj žal kakor pa njim. Tam v bolnici sem spoznal. kakSna Je ru^ka dna* Sonce Je. kristal. Plemenita Je, velik* Bolelo me 1e. ko Je prišla nanjo ona strašna preizkuSnla — revolucija. Jaz j vem. da le ruski narod ni nmlnfill Morda 1 ac jo oni, ki so ga vodilL štedi s Esuriavol Mekaj napotkov, kako si z majhnimi stroški dobro ogreješ stanovanje Letošnja izredno ostra ln zgodnja trna je povzročila posebno med revnejšml s1 o ji velik poplah, ki so ga nenavadno v.soke cene drv ln premoga še povečale. Ker smo sedaj šele v začetku koledarske zime. se utegne zgoditi, da nas bo obiskal Se hud ln dolgotrajen mraz. Glede na to bo čita-telje gotovo zanimalo, kako se da na najcenejši način ogreti stanovanje. Če je zima normalna, znaša poraba kuriva, samo po naših mestih okrog 132.000 vagonov drv ln 33.000 vagonov premoga, ali z drugimi besedami. 1 6^0 000 ton. Beograd porabi sam okrog 250 000 ton kuriva. Če računamo vagon drv po 3000 vagon oglja pa po 2500 din. vid:mo da se porabi v jugoslovenskih mestih samo za kurjavo okrog pol milijarde dinarjev na leto. Razumljivo je, da bi bilo mogoče dosti prihraniti Za ogrevanje prostorov je velike važnosti, kakšna ln kako velika so vrata. okna. zidovi; kam je soba obrniena. proti severu ali jugu. vzhodu aH zapadu In ali stoji hiša osamljena, ali je v vrsti ostalih stavb Važen je tudi razpored sob v poslopju samem. Naibolje 1e. če se grenelo sobe druga nad drugo, če so v sredini stavbe in če so nizke. Po možnosti je treba kuntl tisto sobo. pod katero kurijo že v spodniem nadstropju. To Ima poseben pomen, kadar piha mrzli sever Premalo cenimo zimsko sonce, ki Ima tudi svojo moč. Zimo prebijemo po možnosti na južni odnosno jugozapadni strani stavbe. Da se prostori čimboli ogrejejo. Je potrebno, da drva aH premog čimbolj lzgorita in da ostane čim manj pepela. Za Izgorevanje je neogibno potreben zrak toda mrzli zrak »vhe popolno izgorevanje ln znatno zmanl-ša temperaturo plinov, ki bi nas morali ogreti Mrzli zrak pa ne uhaja samo skozi kurilna vrata in pepelnlco. Vsako peč Je treba pregledati in ugotoviti, aH ne povzroča kje kakšna odprtina prepiha Pre-<«»bel& dr/9 lr preveliki vesti« zanimiv članek o poskusu društva »Hrvatska majka«. da bi nekako uredilo d ložaj hišne pomcčnice. Iz člaika pos.ermmo ■ nekatera koristna izvajanja: Društvo »Hrvatska majka« ie skušalo uvrstiti mlada dekleta, ki Drihaiaio večinoma s krnelo-' in stopajo v vrste gospo-dinjrkh pom čnic. v kategorijo vč^k. Tri leta nai bi se vsako dekle s praktičnim delom v privatnh go p din.Ht ih učilo eceoodinistva. v tretiem letu ca bi obiskovalo nekakšen završni teČ3i v •Gospodinjski šoli. Vendar ie prišlo društvo do spoznanja da ie to v p-ak^ ne:z/ed-ljivo. v orv; vr^ti oač zato ne ker n: uzakonjeno. Društvo s tem v zveri obi^ia nekatere svoie rkušnie in umestne predloge. Takole pravi: Od vs"h strani se slriio orito^e zoo~r gospodinjske oomoxn,ce Da^es 'e že t~ž-ko najti hi*o v kateri bi d "M" os al" vsai eno leto A temu niso kriva semo dekleta. Vzrok ie največkrat v deistvu. ker nimamo nobenih zekonsluh ureiniscv o delu in o kvalifikaciji eosp.dicj ke pomočnice. Kdo določa plačo, kdo ve kai o minmv.mu in maksimumu D:e emkov"1 ; Ali so uzakonj2^e delovne ure. dopust, : čas za počitek? Kai sme'o sotd dinje zahtevati od svojih dek et če so Drave oo-j močnlce in če niso? Vse te pravice in zahteve ne moreio biti vse d tlei z zakonom pofriene. dokler ni delo eosoodinl-ske pomočnice povzdignemo do ookl'ca. ki po določeni učni drbi vspo rb ia dekle ?a delo gospednjske pomcčnice. Hišna pomočnica ne sme biti po^edMs b't;e v d-užabni zaier1nici ImeM mo-a občutek, da ie koristen član narodne skupnosti, ki mu gredo i t" n-avW r'o pristojnega živMe^Vega o^stoia kakor njeni delodajalci Obe grsp->dinja ln n e-na oomo*n;,~a mo-ata imeti pra-Tei ču* Drago KoSmerlj: EM bi bilo vsaj m to® »Ali ste res tako revni?« sem vprašal mater dveh otrok, kl hodita v šolo, ko ju je prišla opravičit, da sta izostala, ker nimata čevljev. »Gospod.« je dejala, 2>če bi pršel nekdo slep in gluh in bi samo potipal, pa bi vedel da smo re-ni.« Prihodnjo nedel o sem jih obiskal Hi*a sto "i na ramem. Včasih je bilo več števfk. zdaj p^'čc-0 samo razval'ne, da so tu žive1 f nekdaj še drugi liudie. Zeodba ie kra'ka in preprorta, a vendar tako ža'cst-no resnična. Mladi so odšli no svetu stari so umrli in počasi je jel padati kamen s ke rrr a .. . ?er»ska ie ime'a nrav Zunanje Tce h' 'e dovol* e-losno or:ča mlmPTcdo-čemu da je beda znan ge<-t Omet 1e na . mno" h mestih odo"de!. streha ie na spod-nii si-a~i vsa zakrpana n~k"j ie slame vrneš n'"č~vina op°ka deske Zgomla st""n st- e%e -e 'z on~ke ni tako do1,ro kar je b!la prerov'-j<-na. — V^onim v h!š-> V z"ka.4e",i ve?i borno ooVštvo. nrza n^kal šk' f v in star. verast že'e-:en št"d'7n:k. žena začuti mo-'e korrke in od.nre hi^na vra^a >r7e smete zameriti.« se opravičuje, »ni-Berri '■•^-ela časa posnr^vit' « Pohištvo ie bomo- miza. posteHa, klopi ok"-^ neči in ob stenah To je vse. Po!""Orna se razvile pogovor. ?ena nrt-poveduje mi ^o tako vi^k^^n4^ i-o da hi rrr 'e'1"1 o ■n»-?-•*• vadrrl?'.*-! rrč h Pa ea.i to l-- .- j->> trie-' r"*heH "-a1" "ari;a T -.•».—v,-'"'* ep jved t'-f" na,-:]-, * a t. ha ki ie d^f^^ v ?kr1t'h k- i h ki rr^l^kda zania ve B"d". ki ie dom^ v rr'.-i"k',4'rr« ko^' ^o-no ©lo^u^e svo:o z^odho E^a i-mi^i mno»r'h sgodb, ki so tako znane in ki so si tako podobne. Sa"' je pri vseh isti zunan-i1 okvir: številna družina, koča brez z^mHe ii otrok mora za kruhom v svet Horda s^nia tudi o t'stih stvareh ki jih sanj "jo dr'gi H"d-je: o sreči tudi o ljubezni morda . Trpljenje pa je vselej tako <~s"bno vsakdo ga po svoje nosi in morda so si pod^bn 'e v tem. da s" na koncu pozabi'o vprašati ka-! je živl-^me po-^bi-o na s^n^e in n-z"d->j" verujejo da -?e tudi to življenje, kar se Imenuje trp'-'en"'e. »Nisem iz tega kraja doma.« pripoveduje, »redila sem se na Dolen'skem Oče je rgodai umrl in mati se je d^urič po~o-č 'a Kar nas je M'o od prvega 'Vet" šli cd d^ma Bila sem dekla na kmet'h Delala sem joi. k"ko sem d"lala dan na dan. leto za letom Pa č^vek se naveVča Rad bi bil k>'e na svojem. Vsa^ k"?č"k zem^e d" im"m si morala ma k" j dokupiš zrediš kravo pa bo šlo. T"iro cg-n m«oMjo v-re'3 sem vdovca in prišla v to h'šo. Nekaj ča^a nam ie nekako ?lo Potem pa vedno cleb*e. Mož je bil belehen. Po'eti sem hodMa na Pa. sko-ai vsako leto -'e prišel otrok. Sest •tih -ie b"o v osm^ let'h Ne veste, gosno^. koMko sem prestala Tri otroke sem rod'1" b"ez babice, žive duše ni bMo pri meni. ^adnj' se --'e rodil že no moževi smr*l Pr^rt tremj leti ^e umrl. Cez štiri mesece otr^k n"i*el na svet. T!sti ča^-i so MM nai-hui'1 <*"e rs" spomnim naizaj ne morem verjeti.« 7."mls'i vzd'hne in "k1 ene roke »K?.1 ^i v"m pravila, kako je *Ho S"ma s kooo c*rok trez vsega. Hiša s^ba. streha votla vs"P"vsod « »Zdaj je vsaj streha za silo«, sem ji dejal »Da. streho smo nonravili. Ne morere verjeti ka1i-o ie b''o t!sfo pom<"d P~ž""a-'o je neprestano, streha votla. kapva!o ie z vseh ptr"ni v N'~mo im^l' k4e s-">ti n^veod ie trk'o na na« 0'r"d so '"okali Eti^k^a s^m lih n^d^p ** n'so b'!l m^kri in da iih rl zeblo, po hrbtu mi je kan',-'a1o s s^ron" « »Pa n'ste cbunali ?« »Ne nisem ne »'eai k^e sem vre- 'a to'iko 7ak'"la sem se da mo-a b'tl ip^n^i streha nekrita Pflal' smo. otroci sa d"la'i rloma. iae sem h^dfa na drdio ^a^i-ali smo g-he kore-i-e m-have In 'i;-a-'e Ta č"i. vcp k-ier *'e b"o Tno"^" do^ti kak*"n d:n"r Neka-> sem nar>rosi'a "ekaj snosod:,a nek a i op°ke smo že ime1! ln jeleni ie bila str^^a gotova Od takrat vsai e-T^opi spimo « »Kako na z^ai zimo kako boste živeli?« sem jo vprašal »K"ko bomo *ivel'? S°ma ne vem Ko bi ne bil" msilH otrok M bMo laže. tako na ne morem nikamor z doma.« ^TpVf! č"<"> -t" m"!*«^ Oha m^lč^ls, Po+em se je obrnila k meni in rekla počasi: »Gospod če bi nant=aM kam kak*no nrošnjo. Mor^a le ka4 dobi'". Vs"i tol'ko, da bi se pretolkli čez zimo. Da bi bilo za moko.« Tako je hitela naštevati in g'as se Ji le nekol-ko dv'gnil. ko da 1e dobila novo upanje. ko da bo le naš^ izhod. Ob'iubil sem ji in napisal proSnje na razne dobrodelne organizacije ... Ko sem odhajal od nje. mi je zvenelo v uše-?h: »G s-iod. če bi nrp sall. ..« Ko da ;e govorila ta tiha skrita beda in trp"en.-'e Kc s"m pisal, sem hotel porabiti njene lartne besede: »Pa če prMe kdo s1cp ln gluh, pa bo potipal, m vedal bo, da smo revni.. .< medsebojne cd povemo«* L Dekle naj bi stopilo najprej v stre*o ^ospo^in sko šolo. kier bi se uč lo sna~" in di io in 2 ter najvažnejših hišnih opravil. Stara bi morala biti vsai že pe.naist le: Nato bi sledila dveletna praksa v priva nem go-spodinjstvu. kjer bi dek e d^ a o br?z-p'ačno. gosoodinia Da b moral leto dn D'ačevati mesečne stroške šo i. ki io ie dekle absclviralo. Se'e v tret em l tu bi dobvala začetno psč? Tretle leto hi se moralo zak'iučiti z izp tom na -o-rodl J-ski šoli. kjer bi se vsakemu d"'cl tu izdalo izprie?vaio S tak"no kval:f ka iio bi dekle stopilo v službo ko i" mei'em že tudi dovršil 18 leto in 13 so»-cb"»a. da prevzame službo kuhrrc" aH s-bi ke. Isto diec'plino kakor od d^k^a D ičalci-lemo seveda tudi od eosrv^inje zati mora biti ti-d' rama iz b-až?na " h š-"'h opravilih Zaradi tega ie po'rebao, da vsako d"k!e iz vseh sloiev absolvira Bo-soodlnisko šolo. One ra ki bo e«"sr»o-dinjstvo poklic, p-t-ebineio prav toliko tx>Mk» kakor za kakršen kel« ''r'*' no> ic Pripomnimo nai da so več'no teh zahtev oosta^le ž* Slnv»»nVe ko so se o~>d le+i udeležile kon«^esa J jrslove^ke ženske zve^p v 7aMsk v deželi iz Tisoč in ene noči Egipt, domovina bajne orientalske romantike, je danes eno odločilnih bojišč svetovnega spopada Salve egiptske artUJerlJe novemu kralju na čast Najmlajši poveljnik najmlajše vojne mornarice Vrhovni poveljnik in ljudski komisar sovjetsf^ vojne mornarice Je 39letnitNikolaJ Geraslmovič Kuznecov V zadnjem desetletju tn deloma že prej je sovjetska vlada posvečala mnogo skrbi in žrtvovala znatna sredstva za izgraditev vojne mornarice, ki bi bila kos svojim nalogam v vsakem času in položaju Skupaj z mornarico je rasel in se z njo vred razvijal tudj njen vrhovni poveljnik N. E. Kuznecov. Kuznecov se je rodil leta 1902 v volod-gijski guberniji kot sin revne kmetske družine. Star 12 let, je izgubil očeta tn se odpravil v mesto za delom in kruhom. Ze zgodaj je skusil grenke sadove življenja V letih revolucije ln intervencije na severu je s 15 leti stopi] kot prostovoljec v vojno mornarico tn se boril na strani boljševi-kov. Že od takrat služi v sovjetski mornarici. Ko so se viharji revolucije po^gli. je stopil mladi Kuznecov v mornariško šolo. kjer si je pridobil sistematično strokovno znanje in prvo splošno Izobrazbo V času Šolama je delal kot strojnik, kurjač in stgnalist na znameniti križarki »Aurori«. ki je bila s streli na carsko zimsko palačo dala znak za pričetek oktobrske revolucije. Po dovrSeni Soli je bil dodeljen črnomor-ski mornarici. Že prej je služil v mornarici na severni Drini in na Baltiku, tako da je 20'etni mladenič imel že lepe skuS-nje. V Črnem morju je prišel na novo, znano kri žarko »Cerveno Ukraj:no« kot prvi pomočnik kapetana. Na tej ladji se je posebno odlikoval kot vzgojitelj mornarjev, v čemer je bil neprekosljiv. Pod njegovim poveljstvom je omenjena križarka pri tekmovanju vseh ladijskih edinic dosegla prvo mesto. V vsej mornarici so zaslovele metode, ki jih je uvajal mladi Kuznecov. Leta 1929 so ra posla'! na vo^ko mornariško akademijo, ki jo je po treh le h odlično dovrši! Po študijah so mu z~"i^a'i čisto novo ladio. na kateri se je i~k3~al vrednega poverjenih mu na og. S sv ji nl 36 leti je bil imenovan za vrhovnega ^o-velinika vome mornarice na Tihem oceanu. Tako je spoznal vsa torišča udejstvova^ja sovjetskih pomorskih sil ter kmalu postal vrhovni poveljnik vse sovjetske vojne mornarice in ljudski komisar. Danes Je star komaj 39 let. Admiral Kuznecov je vzrase] tesno sku-kai s sovjetsko mornarico. V praks' in teoriji je izboren poznavalec mornariških vprašanj, saj je prišel še kot deček na vojno ladjo v razburkanih čarih. V trku let se je udeležil številnih voženj po ino-zemstvu. zlasti po turških vodah in Sredozemskem morju. Njegov organizacijski talent je izreden. Za svoje zasluge je bil trikrat odlikovan z redom Sovjetske zveze. Prj zadnjih volitvah po novj ustavi je bil v Vladivostoku izvoljen za poslanca vrhovnega sovjeta ruske SFSK. Je tud' član centralnega odbora komunistične stranke. Ves razvoj admirala sovjetske vojne mornarice nam razodeva uspešno povezanost praktičnega in teoretskega dela. Kot deček je pričel s trdim delom na ladji, pozneje se je šolal v učilnicah in na vseh morjih, kjer plujejo sovjetske ladje, in drugod. Prešel je razHčne stopnje dela od najnižjih do najvišjih. Sovjetska mornarica ima vsestransko podkovanega strokovnjaka na čelu, ki ga preveva velika ljubezen do domovine. Sovjetska vojna mornarica NOC Kako je začelo, ne vem, tudi ne vem, Kdaj. Toda resnica je, da sera že kot otrok občutil nenavadno ljubezen do noči, mogoče že od prvih dni, ko sem jel razlikovati svetloco in temo. Pozneje se je to občutje v meni vedno bolj izpopolnjevalo. Ko sem v otroških letih legel spat in je mati zapustila mojo sobo, nisem mogel opust.ti, da ne bi bil spet vstal in hitel Sitri.a, k oknu, kjer sem z odejo odet sedel na stolu in strmel skozi Sipe v noč. Večkrat sem pri tem zaspal in se Sele zbudil. ko sem zdrknil s stola. V deških letih sem hodil na vrt, kjer se m posedal na kamemti klopi, ki je stala pod zelenim krovom Širokega jesena. Iz tega senčnega sedeža sem mogel neopa-ženo pregledati čudovito zmedo zelenih senč.n globokih vratLsč, oslepelih okenskih šip, prašnih Kotov, streh in balkonov, kar ie s 8\oiimi krivuljami in čudovitimi sestavami dalo sos:dnlm dvoriščem posebno pode bo. In vsa ta stara ropotija je bila vedno napolnjena s prav posebnim življenjem. Tam pod jčsenom sem doživljal nenavadne zgodbe, žalostne in resne, katerih se je moje otroško srce udeleževalo vedno enako iskreno. Podnevi so bile vse stvari na tistih dvor.Sčih mrtve in res prav nič dru^era kakor bedna ropotlia. s katero se člo elc, ki ljubi sna s" kot študrnt vrrčal s svc"mi tova-' •' -"—na v n rt '"Triov se -'e večkrat z?o 5 ^ nP /,-f- 0-j n"hove glasne druž- be in so l™nrut i1 s"m v kako temno ul'co ali samoten nns^d »amo da sem se mogel nemoteno predati čaru teme. Dnevna luč mi je marsikdaj nadležna, zdi ae mi brez poazije, ubija lepe sanje, dopušča, da misli nemirno friotajo okrog kakor splašeni golobi. Dan mine, njegovo življenje poteče vedno v isto smer, giejmo, kamor hočemo. Podnevi vidim na vsakem predmetu sledove uničevanja, na izdelkih iz lesa zevanje razpok, izdoibine črvov, obrabo barve. Vidim razpoke v porcelanu, rjo na kovini, razpoke na zidu, velobo cvetlic, mrtvaško barvo jesenskega gozda. Z grozo spoznam, kako se ljudje starajo, kako njihovi lasje sivi jo. Sonce gleda na večno minevanje, toda noč in tema vsebujeta življenje, nosita vse skrivnosti sveta. Zato ju ljubim. Dan nam vedno in vedno dokazuje, da nas vsak vid vara, noč nas uči, da so naše sanje resnične. Večina ljudi noči ne pozna, bojijo se, če posane temno in prižgejo luč, ali pa hitijo skozi temo, ne da bi se ogledali, ker mislijo, aa je noč nema, črna in mrtva. Jaz jo poznam bolje. Ljubim jo, kakor ljubimo vrelec, iz katerega zajemamo naše najčudovitejše san^e, kakor ljubimo prijatelja. kateremu lahko zaupamo največje tajne naše duše. vsako blazno željo. Danes hcd:m skoM coč daleč ven v goz<* in poslušam njegove tisočere glasove. V vrhovih dreves sedijo sove. zibljeio se na ve ah in si šepečeio r>rnVj!ce. Vmes se ogla5a prestrašen klic kosa, rukanje 1e-lena, topotanje zaica ali plazenje ieža skozi šumeče Tstie. In iz zraka toži krik sko-viria. Drugckrat pa je spet grobna tišina, ki vliva neskončen mir v s-ce. Ptice sni-jo.. . Ce'o čen^avo trst"'e ob Jezeru ne še-ppč® več Kako b^aarn^no mi le. č" se z,rkn->^< v r»"Pl*e*i ro1-tn< no*l v in ^-^arn z^ oV"u- -M on~z"'<»—« 7'ato i^ačkanje fsočerih luči -a r-CT^-^tem rebu O vi ne po nafe ro^if ^k-z* nleno p-o-■»tra«osrt «re f\"s podoben davnemu zvo-njen ju. kakor neprestano klicanje, ki neodoljivo vabi v ta vrt skrivnosti... že z ostalim omrežjem cestne železnice. Delovne sile so bile skoraj do danes domačini, vodstvo pa skorajda Izključeno v rokah inozemcev ali naturalizirancev. Zdaj pa si domača inteligenca vedno bolj krči pot v vse panoge, trgovine in industrije ter je na nekaterih področjih pokazala izredno sposobnost. Par naSih jugoslovanskih inženjerjev je v Egiptu, sicer pa je izmed 4 do 5000 Jugoslovanov največ Hrvatov, Srbov. Mace-doncev, ki imajo večidel mlekarne, je tudi nekaj. Od Slovencev pa so skoraj Izključeno same ženske, ki prihajajo sem, da s svojimi prihranki od trdo zasluženega dela plačujejo dolgove za domačije, ki bi jih sicer upropastili. Omeniti moram končno Se razkošje vrtov in nasadov, posebno v Aleksandri ji, v Muzhi, in istotam zavidanja vredno plažo, ki se razprostira ob skoraj 20 km dolgi obali, vzdolž katere drži vzorno asfaltirana Široka avtomobilska cesta. Letos je prazna, vojna vihra je tudi tu pokazala svoj vpliv. Kraljevska palača v Kairu Egipt — dežela pravljic, faraonov, palm, piranud, samih čarobnih stvari, bi kdo re-kel. Da, čarobno je vse to, res čarobno za oko brezskrbnega potovalca, ki je prišel v to deželo, da se nagleda lepot in se sprosti vseh spon, ki so ga imele vkovanega v kakršno koli odvisnost. Ker tu je vse prostrano. Ceste — idealne, široke, sijajno asfaltirane, ki pri Kairu tvorijo krasen dohod do piramid in se iztekajo v puščavo. Lepa je puščava in mogočna v svoji razsežnosti. Bolj globoko je celo njena enoličnost veličastna in ob tej daljavi, ki ji ni kcnca, kar onemiš. Mestoma se ti zahoče, da se sezuješ in stopaš bosonog po čistem zrnatem pesku. Tu šele razumeš br-duina, kako mora ljubiti svojo prostost. V tem pesku, vetru in pekočem soncu je zrasel, on je tu gospodar, vsa prostrana puščava je njegova, za njo se bo boril — le ona je vzrok, da je on, beduin najboje-vitc.ši izmed tamkajšnjih plemen. Mirno sedi pri ognju, ne gane se, ali nobena sprememba, še tako neznatna, ki nastane, kolikor sega njegovo oko, mu ne uteče. Ko ga na njegovih pohodih prevzame trud-nert, leže n.cd kamenje na pesek in ga ne lečiš cd tal. Pokrije si obraz in zaspi. Je pa tudi izredno dober jezdec in užitek je, gledati ga, kako šviga s svojim divnim konjem skozi nepregledno ravan, sedeč na njem kakor vlit. Nekaj kakor senca raste iz daljave iz tal in polagoma izprevidiš, da se izlušči iz nje zelenje, naselbina, že srečuješ vozičke "z bivolovo vprego, natovorjene z bananami in pomarančami, osličke z deteljo, veiblede s težjimi tovori. Na polju vidiš fr : .ha, ki vdano dela od zore do mraka za žila skromno plačilo. Ne hrani se kdo ve kaj od živil, svojo žilavost in odpornost dobiva od sonca, ki ga vsega prežge. Zato debelega felaha ne bcš nikoli videl. Ob času molitve se najprej umije, nato se, obrnjen preti Mcki, skloni, da izusti svoj slavo, pev vsemogočnemu Alahu. Po konča-ne.ii delu c-blcče svojo galabijo, vrhnje odelo, in se napoti domov. Dom njegov je neke vrste zidanica iz žgane, največkrat pa nežgane ilovice ali pa celo iz samega bia-ta, zelo pogosto celo brez oken. Zelo j? ekron cn, plah. Ali tudi njemu obljubljajo boljše čase in že se je začel resen poki ct. Sicer bo treba precej truda, kajti felah je zelo konservativen. Ne pripraviš ga do tega, da bi pil samo filtrirano vodo, ne, šara o prava, pristna voda naravnost iz božanstvenega Nila je za njega dobra, od nje dobi moč, ona ga podžge, nien oku^ ir.u pri.a. Filtrirana voda je za feianu prr.zna, "plehka, brez vsakega ckusa, zeto je neče piti. Kaj zato. če 90% arabskih kmetov boleha zaradi tega, ko pa se ne morejo odreči sveti vodi lz Nila! Sicer pa Arabec-mohamedanec ne pekusi vina, sPioh alkohola ne, to bi še bolj porazno vplivalo n s njegovo zdravje in bi postala umrljivost 4k večja. V pogledu higiene se vidi že znaten na-piedi-k čeravno še vedno preobilica muh nr"dno prenaša glivice. Posebno očesna oc Iczen „e razpasena in slepci nisc recUjst Tak slepec hodi n. pr precej brezskrbne po cesti, pomagajoč si pri tem s palico, in se vselej tudi najde pasant, ki ga bo, kot nekaj samoobsebi umevnega spremljal na ono stran ulice. V par mošejah se še najde v steni vzidane kamenite plošče (menda iz alabastra), v katero je buljil slepec, proseč Alaha za čudež, in baje ga ni prosil zaman. Zato je Napoleon dal izruti nekaj takšnih čudodelnih plošč in jih odnesel iz mošej v Pariz, da bi tudi njegovi slenci izpregledali. Toda v tujini je čar Izginil. Alah je samo svojim vernikom pomagal, drugim nI bil radodaren. Z manevrov egiptske vojske J MOČ NAVADE j Trgovec Smola je prišel ponosno v žup-nišče, da bi javil roi tvo svojeaa prvega sina. K"nlan je izpeli! formular in ga pomolil Smoli: »Podoišite se tu v rubriki: ,oče'!« Trgovec je sedol vzel pero in zapisal »Tone Smola & Co«. MARK TAVAIN V ZAPORU Marka Twaina so zaprli, ker je užalil nekega državnega uradnika. »Kako je bilo v zaporu'* ga je vpraSa' znanec, ko so ga Ir-nistiM razrčaral sem se « le odvr-"'1 T'".0'" « K" ^^ r,r'še' v zrrrr sem videl, da imajo tir'i tam 'op c ve.« rrm^c »To j p bil" ^rha sem le- tel čaz zapreke.« 1»Na konhi ali sam?« ga je vprašai zloben prijatelj. Tudi tifus precej ograža prebivalstvo. Priporočljivo je vsako leto, ali vsaj vsaki dve leti vzeti cepivo. Lani so oblasti posebno strogo pazile na to, da so bili vsi šolski otroci cepljeni zoper to bolezen. Isto tako tudi odrasli Najboljše je baje cepivc iz domačih glivic za tamkajšnje ljudstvo Trdno verujejo domačini v uroke, slabo oko, kar pa znajo najbolje pregnati hage, ljudje, ki so že enkrat napravili romanje v Meko Njim je dana ta moč, da uroče-nega ozdravijo Pri tem večkrat prebodejo kos papirja ter pri vsakem vbodljaju Imenujejo znano osebo, s katero se je bolnik v teku dneva srečal. Ta papir se na to sežge Ameriški poslanik Willlam Phillips, čigar povratek v Rim tolmačijo kot izraz posebnega zanimanja Amerike za nadaljnje zadržanje Italije v vojni Oaza Siua, važna strateška točka v zapadnem Egipta nad kadilom, s pepelom se namaže čelo uročuuega ob spienujevanju tajinsivenih molitvic in gibov. Kii.aiu uato se pokaže uspeh. ^eio pridni, skorajda zgledno pridni so mali obrtnua, in ka^or so pač Arabci, z malim zadovoljili, v mestu imajo svojo četrt in tam debiš za maj.ien cituar njihove izdCike. Posebno dekorativna je uiica zlatarjev v Muski v Kairu, kjer imajo v malih trgovinah, stisnjenih ciiuga tik druge, razstavljeno svojo zlatnino, v časin gostuje takemu trgovcu 1 do 2 kv. m, da postavi svojo deiavnico. V skromnosti so naravnost iznajdljivi, zato pa znajo biti zelo ljubeznjivi. Neredko posti ežejo svojemu klientu s kavo ali čajem, nakar je ta moralno primoran, da se odzove s kakšnim nakupom. V Muski ccne niso stalne, lahko oarantaš po mili volji in si končno vseiej prepričan, da si napravil dobro Kupčijo iiudi če si zapravil dvakrat večjo vsoto, kakor si se bil namenil, in niti kesaš se nc. Ulice so tu ozke. svetloba je slaba, tako da izloženi predmeti izgledajo še bolj čarobni in zapeljivi Proti večeru pa skoraj ni priporočljivo šetati se tu naokolo. posebno pa ne za bojazljivce ali pa za takšne, katerih čut za orientacijo je bolj medel. Zato pa ima moderno mesto lepe, široke ulice; promet se vrši v redu. karambo-lov skoraj ni ali pa zelo malo. Kar je starih. trhlih, razpadajočih četrti, brez velikega obotavljanja poderejo in hipoma se kraj izpremeni v najmodernejši del in zve- Ne zna brati V pariški »Komediji« so igrali dramo iz iNii^^iconovega življenja, igralci so se vsi potegovali ^a. Napoleonovo vlogo. Zla-su uva bca jo hotela imeti za vsano ceno. • rotein so napravili taKo, ua je eaen izmed | njiju to vlogo dobil, arugi pa se je moral j zadovoljiti z viogo generaia tsertiuerja. | V drugem dejanju ciiame je moral ge-: neral Jtseitiuer aati .Napoleonu beseuno | proKiamacije. Ker je bii igralec, ki je igral ! napoieoua, precej len, se te proklamacije ni na pamet naučil, ampak jo je vsele^ kar s papirja bral. \ Nekega večera pa je igralec, ki je igral Berthierja, nlaclnokivno pomolil Napoleonu prazen list papirja. Napoleon je počasi začel. j iCastniki, podčastniki, vojaki. . . « Potem je opazil, da prokiu.macije ni na papirju. Hitro se je znašel. Obrnil se je k Berthierju in mu rekel: i Dragi vojaki! Tu je Berthier ... Izkazal sem mu že največje milosti Imenoval sem ga za poveljnika velike armade, za maršala Francoske in princa VVagramskega Danes mu bom izkazal še večjo čast. On bo govoril, vam, vojaki, v mojem imenu.« i Pomolil je papir Berthierju in vzkliknil »Maršal Francoske, preberite . . . « Berthier, ki se je že veselil uspeha svoje potegavščine, se je iznenada znaSel v hudi zagati. Toda znal si ie pomagati. Poklonil se ie cesa.r"'u in rekel: | »Sire, čast. ki mi jo izkazujete, je velika in nisem je vreden Tudi uporabiti je ne niorem. Navaden vojak sem bil kakoT sa j ml veste in niti brati ne znam « j Z odlično kretnjo je vrnil list Napoleo j nu. ki si Je moral potem po spominu po magati. kakor je vedel in znal. Zakl u:ek III. zimsko seortnih iger K D Veliko zimi ko-sporf no s'avje na Jesentah Ve ai fe bil v srcuGoren ske gla^i dan na e orveveiike zimsko-sscrine manilestac/e K< ieprines I voošln m sooreduzudeieiao najboljših z vmk h i ortn kov irv ogs genih saortn h usoehcv Jesenice, 12. januarja. Tretje leto že so se včeraj in danes ponovne zlmoko^porine igre, ki jih prireja Kranjska industrijska družba za svoje delavstvo. Letošnji dvodnevni spored, v katerem je sodelovalo okoli 500 tekmovalce/, je pridobil na pomenu zlasti zaradi sodelovanja in medsebojnega tekmovanja reprezentanc Jesenic, Ljubljane, Maribora, Celja in Tržiča, ne glede že na samo dejstvo, da je med delavstvom KID mnogo tekmovalcev, ki so se vsa pretekla leta z največjimi uspehi uveljavljali kot člani jesenskega Bratstva. O sobotnem sporedu, ki je obsegal vztrajnostni tek na 16 km za verificirane tekmovalce, dalje vztrajnostni tek na 4 km za neverificira-ne, patrolni tek juniorjev na 8 km in ho-ke. oko tekmo med ljubljansko Ilirijo in celovškim KAC, smo poročali že v nedelj ki številki našega lista. Pri vztraj-noslr.em teku za verificirane tekmovalce je zmagal Jeseničan Razinger Tone (1:15.14), ki so mu v tesn:h presledkih sle lili Franc Smolej, Jože Knific, Gregor Klarčn k in Lovro Zemva. Kot prvi za 'cpnlk Ljubljane se je plasiral na 7. me o Franc Koremni, kot prvi Mariborčan pa na 10. mesto Karel Fanedl. V pa-trclncm teku na 8 km je zmagala med 10. pa'rolami ona vajeniške šole, v teku na 4 km pa I eščan Ivan Hrovat med 38 tekmovalci. Hokejska tekma med KAC in II r'.jo se je končala z zasluženo zmago Ce'ovčanov (4 : 2). Privabila je veliko število g'edalcev, ki so imeli ob bliskovitih akr-'Jrh in krasnih kombinacijskih potezi h obeh ek'p lep športni užitek. Ker so v teku na 16 km sodelovali tudi ro^rezentanti posameznih mest, naj izpol-n'mo naše prvo porcčilo še z naslednjim: V medmestnem tekmovanju je bilo prijavi. enJa z reprezentancami 5 mest, ven-dnr so, se na startu javile samo tri. ki so tudi prispele na cilj. Zmajrs"e so Jesenice (Razfnger Tone, Smclej Franc), na drugo mesto je pr šla I jubljana (Korenin Franc, Iste-n?č Fp.dcV na tretje pa Maribor (Fanedl Kari in Legvart Lado). & jlcl- risk do oc ki D„nes dopoldne se je tekmovanje na-d.->-.aiO Z V C-^-iiliO^vlU iia ~ Ulii, Kate-k^j .n t—.j je u.i iid ^uijocjU rto^ce. je tC.via iii.i.io w/te i>Kaie skozi Sj wa„c v caj na iviuz.aču s skupno vi-s.n.^io razi.ko ouu m. bua je tehnično težka m je ZuU.e- v uia od teionovalcev vse zri_nje. oi.e^ne razmere so bile ugodne, tekmovala pa je ov.rai Oiier imaz, pie^ejsnja r.._0ia ui uoijma luai ve^er. i-rij a v^enJi je u.:0 ifc.cniovaicev, na starcu pa se j_ii je javilo £>J, na -cnj pa pnspe.o 33 od n. h. oit,-n.2;cCija tekmovanja je bila dobra. i.^Iov prvaka zimskih iger KID v veie-.♦la.ciiiu na 'i km za leto ls>*±l si je priooril t.i^avC-j Joi.e z Jesenic (voj. šola) s častni 2:07.4. N--.-ednja mesta pa so zasedli: 2. Lu-l-.wiic blaviio (Trz.č) 2:14.9, 3. Zvan Alojz (.-e-.en.ee, marinama) 2:15, 4. Koblar i ianko (Je_en.ee, žel. odde.ek) 2:15.4, 5. .-i~i.il Tone (Jesemce, strojni oddeiek) i.iy.l, 6. irattk Ciril (Je-euice, mezdni ulradj 2:k2.7, 7. Knop Ljubo (Celje), 8. in i^iccli Leon (Je~en.ce) in Megu^ar Marjan (LjUbijana), 10. Zniuar Emil (Je-sen.^e). V medmestnem tekmovanju je bilo za to disciplino prijavljenih 5 ^reprezentanc. P'iasiraie »o se takole: 1. Jcsenice, (Bertoncelj, Zvan, Kob-lar, Šiumpfl), 2. Ceije (iuiop, Mejav-šek, Gradišnik, Dvoršek), 3. Maribor (Cop, Gajšek, Cizel, Kepic), 4. Ljubljana in 5. Tržič. Na isti progi kot so tekmovali seniorji, so startali v slalomu na 1 km tudi juniorji. Na startu se je javilo 35 tekmovalcev, na cilj pa jih je dospelo 28. Naslov prvaka si je priboril Stare Marjan (mar-tinarna) v času 1:03.2, potem pa so prišli 2. Mulej Tinček (tov. verig) 1:06.8, 3. Mrak Marjan (martinarna) 2:09.4. Izven konkurence sta nastopila še Tržičana Aman Coka in Lukanc Matevž. V posameznih skupinskih tekmovanjih, v katerih so ločeno nastopili obratovodje, juniorji in ženske, so bili doseženi naslednji uspehi: Pri ženskah je med 10 tekmovalkami na progi, dolgi 300 m, s startom in ciljem na Konarjevem prontu z višinsko razliko 80 m zmagala Praček Lojzka (mezdni urad v času 27 sek. Njena glavna konkurenca je bila Erika Hejn (glavna pisarna), ki je zazedla drugo mesto. Tema dvema sledijo še: Stolcer Pavlina, Praček Anica, Fohar Silva in druge. Na isti progi so tekmovali tudi obratovodje, ki jih je startalo 35 in so tudi vsi prispeli na cilj. Zmagal je Boris Sega (ekenomat), na drugo mesto pa se je pla-s.ral Božidar Šlolcer. V skupini juniorjev c, kjer so nastopili samo štirje, je zmagal Ivan Stare in si priboril naslov skupinskega prvaka. Rc.zen tekmovanja v slalomu je bila dopoldne še sankaška tekma na cesti od Sv" Križa do gostilne Cufar na Jesenicah, ki je vzbudila ogromno zanimanje domačinov. saj je nastopilo v obeh skupinah nad 110 tekmovalcev. Sankači so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer v skupino eno~e ležn h in dvosedežnlh. V prvi sku-p ni je zmrgal Avgust Cop (kotlarna) v č u 5:15, najboljši za njim pa je bil Ka-1 n I.I rko (žel. od'Iel.) s časom 5:31. Na nr.:.le Inja r/.e-ta so prišli Noč Andrej, Ažm-.n' Stanko. Pcgačnlk Pavel, Prevc Te Dr 'n drugi. Pri dvosedežnih sta zrna-g-1! Flcžar Irnac in Jagodic (elektr odd.) v č u 5 45. Na dri>To mesto se je plasiral Jcle Dolžan z ženo . f ooi d n ki ooreri se je z-*če! s skr!;alno tc':mo na skakal- n ci red Mož ki jo. n«i kateri je nastopilo rek-rdno šev;!o — 6G skakalcev. O ska-kalc h b' b'lo d-res še težko izreči oceno. s°j *"e b'la to pr\'a le*ošnja sk^knlna te'*;---!. cv '-'.-cv --e e na nro^loru okrog 8kak?ln're n-h^o okrrg 400. ki so bili 2 orr»->- 7-r-Mo in h *r'm po'etom fekmova- j njS n-.d vre z-d^voljn'- Izven konkurence, j V kateri je imel vsak tekmovalec po dva | skoka, so na koncu tekmovanja izvedli najboljši skakalci nekaj dvojnih skokov, ki so ugajali še prav posebno. Najdaljše skoke v konkurenci sta imela Pribošek Franc (23.5, 22.5) in Klačnik Ka-rol (21.5, 22). Rezultati v posameznih skupinah so bil naslednji: SENIORJI: 1. Pribošek Franc (stroj, odd.) 144.7 točk, 2. Klančnik Karol (kotlarna) 141.3, 3. Zalokar Jože (plavž) 131.8, 4. Zupan Ivan (martinarna), 5. Kavalar Vinko (kotlarna). Med juniorji je v konkurenci zmagal Brun Berti, ki je zbral 130.2 točke, na drugo mesto se je plasiral Razinger Alojz (žičarna) in tretji je bil Hotter Jože (vaj. šola). Izven konkurence so startali kot gostje trije tekmovalci, med katerimi je Zoran Zalokar (SmK Ljubljana) zbral 129.1 točke. Gregori Polde (Ilirija) 128.9 in Legat Pavel (Ilirija) 128.1 točke. S tem je bil smuškosportni spored letošnje prireditve KID zaključen. Zvečer se je na stadionu SK Bratstva vršila še drsalna produkcija, v kateri so nastopili kot gostje naši najboljši drsalci in drsalke iz Ljubljane in nekaj domačinov Gledalci, ki se jih je na lepem drsalnem prostoru zbralo zelo veliko, so bili zlasti navdušeni nad drsanjem naše prvakinje Palmeiove pa tudi vsi ostali, Sernečeva, Thuma, Biber in Betetto, so pobrali mnogo aplavzov. Zvečer ob 20. so nato razglasili rezultate z vseh tekmovanj in razdelili nagrade, pri čemer naj omenimo, da so vse sodelujoče reprezentance dobile od KID prav lične plakeie v spomin na udeležbo. S tem so bile III. zimskosportne tekme KID zaključene Doseženi rezultati so za začetek sezone prav lepi. tako da moramo vso prireditev kot športno oceniti kot prav uspelo, a gotovo ie tudi njena organizacija, ki je slonela na ramah nekaterih vnetih posameznikov, dosegla svoj namen Medtem ko so bile I. zimskosportne igre KID pred tremi leti v Kranjski gori bolj podobne prijetnemu izletu, je letošnja prireditev združila ne samo nameščence in delavce našega največjega industrijskega podjetja, temveč so se pod njenim okriljem zbrali tudi vsi najboljši slovenski smučarji. Ta pobuda KID je gotovo hvalevredna, tembolj, ker so bili vsi smučarji in vsa zastopstva njeni gostje. tekme v Ljubljani Lepo uspela prireditev SmK Ljubljane v okolic! mccta Ljubljana, 12. januaria D?.nes dopoldne ob 10. So bile v Zg. Šiški prve -le^ošnie mladinske smučarske tekme, iti -sicer v»tek'h. pri kater "h je nastopilo 45 mladih smučarjev, z nekaj iz- jemami samih članov SmK Ljubljane. Ob tej prvi prireditvi moramo z veseljem ugotoviti, da je za tekme vladalo kakor med smučarji tako tudi med občinstvom zelo veliko zanimanje. Na startu ob cesti na Podutik se je zbralo nekaj sto gledalcev, ki so z zanimanjem zasledovali ves potek tekem. Vreme je bilo danes zelo ugodno, bilo pa je nekoliko premalo sne-j ga, in sicer predvsem po gozdu, kjer je bila markacija proge bolj težka. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah funkcionarjev SmK Ljubljane z g. Zupanom na čelu, ki je tudi trasiral prav prikladno tekmovalno progo. Tudi ostali del organizacije tekem je bil prav zadovoljiv, saj so se tekme razvijale zelo naglo in so bile za tako številno udeležbo končane skoro v rekordnem času. Tekači so bili razdeljeni v tri starostne skupine. V prvi skupini (do 14. leta) je tekmovalo na 2 km dolgi progi 28 mladih dilcarjev. Proga je vodila od starta s ceste na Podutik, v Kosezah po travnikih do šole Valentina Vodnika, tam prečkala cesto in se v velikem loku po travnikih vrnila nazaj na start, kjer je bil tudi cilj Drugi proga, dolga 4 km. je vodila od starta nekaj časa po kratki progi, nato pa v loku zavila proti Večni poti ter tam nekoliko ob robu gozda in nato nazaj na cilj. Nekoliko težavnejša pa je bila daljša proga — na 6 km. ki je bila trasirana po gzodu Šišenskega hriba in je imela skoraj 40 m višinske razlike. Prav zanimiva borba je bila borba v teku na 2 km. Tu je sicer z malenkostno razliko zmagal mali Kopač, vendar je imel pri tem dva tekmeca, ki sta pritekla zaporedoma v cilj, oba z enakim časom in le za 2 sekundi slabšim od zmagovalca V teku na 4 km je v prav dobrem času zmagal Bizjak, ki ima prav lep stil in je tudi v tehniki teka prav dober. Na 6 km progi je s precejšnjim naskokom zmagal Košak. Kakor smo že ugotovili, so bili med tekmovalci, večinoma člani kluba prireditelja, želeti pa bi bilo, da bi se v bodoče takih tekem udeležili tudi tekmovalci ostalih klubov, predvsem seveda takšni, ki nimajo možnosti, da bi šli star-tat izven Ljubljane. Prvi trije plasirani v vsaki skupini so prejeli prav lepa praktična darila, nekateri drugi pa diplome. izim Tek na 2 km: 1. Kopa? Bogdan 9:52, 2. in 3. Kopač Stanko in Celjak Anton 9:54.. 4 Požar Janez 9:55, 5. Kocutar Ciril 9:57, 6 Prokupa Marja 10:05 (vsi SmK Ljubljana). Tek na 4 km: 1. Bizjak Lado 17:09, 2 Lajovčak Franc 17:24, 3. Valjavec Staško 18:01, 4. Bačnik Stane 18:03, 5. Požar Franc 18:08, 6. Starman Ivan 18:35 (vsi SmK. Ljubljana). w Tek na 6 km: 1. Košak Janez 28:46, 2. Koriš Jože 31:32, 3. Puc Ciril 32:18. C&ZvvTTi' butniVstu v L$iclFtanl slab uspeh Včeraj j s mnZtvo KAC v Ljubljani odigralo Se Jrugo telimo proti Iliriji in zmagalo zasluženo se ie i atašeje kakor prvi dan na Jesenicah — s 5 s 1 (2 : e* o : n, 3 : 3) Ljubljana, 12. januarja. Po lepi in uspeli dobrodemi drsalni prireditvi so pripravili Ilirijani že dva dni pozneje spet mednarodno hokejsko tekmo s celovškim KAC, prejšnjim avstrijskim prvakom, ki igra tudi v sedanji Nemčiji vidno in pomembno vlogo v tej spor mi panogi. KAC je naš stari športni znanec. Saj je to tisti klub, ki je bil pred desetletjem prvi učitelj naših hokejistov, takrat, ko je po Iliriji ta ledna igra prvič prodrla v našo državo. Prve tekme so torej naši fantje od grali s Kacom, pri kate-em je bila že takrat močno ukoreninjena in gojena ta najhitrejša igra. Res so se takrat igrali Kacovci z našimi po mili volji. Ko so sčasoma ilirijanski igralci lepo napredovali, so postala pred leti vsa ta srečanja s tem koroškim klubom res zanimiva, pri čemer so se zlasti večale sposobnosti in znanje belozelenih. Pogosti gostje so bili potlej Kacovci pri nas in tudi naši so nekajkrat gostovali v Celovcu. D~nes smo po daljšem presledku spet imeli priliko videti to ekipo v Ljubljani — po sinoč-njem prvem nastopu na Jesenicah. Letošnji lepi Kacovi uspehi in pa viden napredek domačih sta obetala, da bomo danes gledali borbo dveh precej izenačenih moštev. Na led sta prišli moštvi v naslednik postavah: KAC: Ka'ser — WinkTer. S*ert?n — Gos-nlk, l\*eFrner, Prommer, Gangl. ILIRIJA: Rihar — Pogačn;k, >2itr*k — Pavlefie. dr Go"a'a, Gregorič — Morba-cher, Aljančič, Eržen, Kroupa. Kacovci so nas izrenadfli z lepo zasnovanimi kombinacijskimi po4e7ami, s katerimi so polagoma vre češče prihajali pred ilirijanska vrata in od kater;h jih je pet končalo kar lepo v beloze^i mreži. V prvi tretrni so sirer tudi Ilirijani pokazali nekaj len;h po'ez, vendar so bile ie vse preredke. Začeli so res oboji dobro in igra je potekala v izmeničnih, hitro se meniajočih situacijah, ki so nayduš;le mnogoš*evilno obč nstvo. Pozne:e pa so Ilirijani — tako se zdi — izgubili živce in popustili. nasprotn'k pa je seve še bolj razvijal svoje sposobnosti in obvladoval teren s h'trimi akcijami, ki so mu pr-:ne-sle zaslužen ucpeh. Kacovi napadi so b!li veino mnogo hitrejši in precej nevarneiši od napadov domač:h, vendar je solidna obramba dobro opravljala svojo nalogo. Igrr.li so Kacovci zelo ostro, nekajkrat celo surovo in s tem onemogočili uspehe domrč h. Gotovo je. da so domači letos mnogo napredovali, dnres pa so never-ie'no zatajili, kar veiia zlpsti za oba napada. ki sta pred domač:m golom ve nreveč kombinirala in bila tako rekoč neno^rerSna pom^čnMca na«T>rotn'kovemu «ap?rhi neurreb bo treba oo- nravitl. kar bodo belorelen- gotovo storiH v prvi tekmi, ki jo bodo spet odigrali pred svoj'm občinstvom. Obisk tekme je bil prav številen in je le škoda, da gledalci tudi glede končnega izida niso prišli na račun. Danes na pot — v Romunijo! Jutri zvečer odpotujejo ilirijanski hokejisti kompletni kot državna reprezentanca v Bukarešto, kjer bo v dnevih 15., 16. in 17. t m. mednarodni hokejski turnir, na katerem bodo nastopile državne reprezentance Slovaške, Jugoslavije in Rumunije, razen tega pa še mestna reprezentanca mesta Bukarešte. Sodelovali bosta torej po dve tuji ter dve domači ekipi, spored turnirja pa je takšen, da se bodo v treh dnevih vsa moštva srečala v med^ebojn h bojih. Na povratku se namerava hokejska Ilirija ustaviti v Beogradu vsaj za eno tekmo — in morda tudi v Zagrebu — ki bi jo morala v prestolnici poprejšnjih dogovoril odigrati že o pravoslavnih praznikih, pa so jo morali zaradi neugodnega vremena odgoditi. Ebkepko prvenstvo ErvzSske VCD : Haifc 1 s O Varaždin, 12. januarja. Tukaj je bila danes od.grana prvenstvena hokejska tekma med ekipama VSD in Haška iz Zagreba, za katero je bilo mnogo zanimanja (G00 gledalcev). Proti pričakovanju so zmagali Varaždinci z 1 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 1 : 0). * Za včeraj določena druga prvenstvena tekma v hokeju na ledu med moštvoma ZKD in KSU v Karlovcu je bila zaradi slabega ledu odgodena, tako da je bila odigrana še v teku večera v Zagrebu, vendar ob uri, ko to pišemo, izid še ni znan. V torek bo v Zagrebu v večerni hokejski tekmi nastopil celovški KAC, in sicer proti reprezentanci Zagreba. Redni občni zbor ZNP je bil včeraj v Zagrebu, na katerem je bil izvoljen nov upravni odbor z ing. Ecimovičem na čelu. Na zborovanju se je mnogo razpravljalo o vprašanju sodniške avtonomije in je bil izvoljen poseben odbor, ki bo to vprašanje proučil za občni zbor HNS. H koncu je bila sprejeta daljša spomenica, v kateri so delegati ugotovili, da životari hrvatski nogometni šport v zelo težkh »motn h razmerah, da mu manjka igrišč in da niti najmočnejši predstavnik hrvatskega nogometa Gradjanski kljub vsem obljubam odločenih faktorjev fic ni dobil svojega nogometnega igrišča. Nogomet Prva letošnja zmaga Beograda BSK : Gradjansld 2 :1 (1:0) p — Beograd, 12. januarja. Na igrišču BSK je bila danes v precej hladnem vremenu in na težkem terenu odigrana prijateljska tekma med državnim prvakom Gradjanskim in prvakom SLS — BSK Na tekmi se je zbralo okoli 3.000 gledalcev, ki pa so zapuščali igrišče precej razočarani, ker jih današnja igra ni mogla ogreti. Tega so deloma krivi nekateri igralci obeh enajstoric, mnogo pa sta na formo in voljo obeh moštev vplivala tudi neprijetno vreme in slab teren. BSK je kljub vsemu zasluženo zmagal z 2 : 1 (1 : 0). V prvi polovici igre so oboji igrali precej ostro in je med drugim sodnik Mika Popovič moral izključiti tudi Bskovega igralca Stojilkoviča zaradi grobega foula na enem izmed Zagrebčanov, ki pa tudi ni bil nedolžen pri tem incidentu. V prvem polčasu so domačini zabili en sam gol, in sicer po zaslugi Nikoliča, ki je lepo j ušel Brozoviču, poslal žogo z outove črte pred vrata, kjer jo je ujel Spasojevič in neubranljivo poslal med drogove. Sele v drugi polovici igre je prišla Bskova premoč prav do izraza. V 5. min. je Glišovič iz 20 m daljave ukanil rezervnega vratarja Urha — Glaser, Wolfl in Cimermančič danes niso igrali za barve Gradjanskega — ter zadel z žogo v desni gornji kot To je bil drugi gol za BSK. V 25. min. je po prostem strelu prišel do žoge Brozovič, ki je spravil v gol častni *godi*ek za Gradjanskega. Tekmo je do odmora sodil g. Mika Popovič. s katerim pa del občinstva ni bil zadovoljen, na kar ga je v drugi polovici sgre zamenjal g. Kosta Ninkovič. ki je preostali posel do konca opravil dovolj dobro. Ostale nogometne tekme NOVI SAD: Vojvodina - Szeged 5 : 0 2 : 0). Zaslužena zmaga domačega moštva. SUŠAK: Orijent : Concordia 3 : 1 il : 1). SARAJEVO: Hajduk : Sašk 2 : 0 (1 : 0). Tekma za hrvatski pokal. V italijanskem državnem prvenstvu je bilo včeraj odigrano XIV. kolo, ki je prineslo naslednje izide: Bologna : Triestina 2 : 0, Roma : Livorno 3 : l, Torino : Am-brosiana 5 : 5, Atalanta : Novara 2 : 0, Venezia : Napoli 1 : l. Bari : Genova l : 1, Milano : Juventus 2 : 2, Fioren-tina : Lazio 2 : 1. — V prvenstvu vodi čisto zase Bologna z 21 točkami, nato pa ji sledita Juventus in Ambrosiana z 19, Torino s 17, Atalanta s 16 točkami itd. Triestina je mogla dozdaj zbrati samo 10 točk in je na predzadnjem mestu med 16 udeleženci, zadnje mesto pa zavzema moštvo Barija. Budimpeštanski moštvi Ujpesta in Fe-renevarosa bosta sodelovali v velikonočnem pokalnem tekmovanju skupno z BSKom in Gradjanskim Pogajanja za ta turnir potekajo — kakor p'še »Nemzeti šport« zelo ugodno in se bližajo koncu. V načrtu je, da bosta za katoliške praznike 13. in 14. aprila gostovala naša dva kluba v Budimpešti, povratni tekmi pa naj bi biil o pravoslavni veliki noči v Beogradu (20. in 21. aprila). Gbmi zhzT A ? Skale na Jesenicah Za predsednika je bil ponovno izvoljen znani alpinist Jože Čop Te dni je bil v spodnji dvorani Kazine občni zbor AK Skale, ki je bil izredno lepo obiskan. Namesto službeno zadržanega predsednika Joža Copa Je zborovanje otvoril in vodil znani alpinist g. dr. Miha Potočnik, ki se je po uvodnih pozdravih spominjal lani umrlega člana ravnatelja Gustava Schullerja ter vseh planincev, ki so se med le lom smrtno ponesrečili v gorah. V nadaljnjem je poročal o proslavi klubove 20 letnice ter o prisrčnih odnošajih, ki vežejo osrednje društvo v Ljubljani s podružnicama v Celju in na Jesenicah. Klubovo delo se je gibalo na smučiščih in v gorah. V zadnjem času se močno goji zimska alpini-stika; Skalaši so v mrazu in snegu že naskočili Jalovec, Mojstrovko, Kotovo Spi-co in Ponce. Skala goji predvsem alpinizem. Šport in rekordi niso sami sebi namen. Smuči so predvsem sredstvo za pot smučarjev na planine v zimskem času, športni uspehi pa niso glavni cilj in svrha klubovega udejstvovanja. Tudi športniki so nam dobrodošli, tudi to panogo bomo podpirali z vsemi močmi, toda biti morajo v prvi vrsti Skalaši in nato šele športniki. Tajnik g. Stanko Ravnik je poročal, da je baa letošnja poslovna aoba oolj kratka m zaradi spiemembe pravil v poročilih mso upoštevani meteci največje razgibanosti. iskala je vzidala na rojstni hiši bivšega predsednika in vojnega dobro-voijca Mihe Copa spominsko pioščo. Tajnik je nadalje omenil delovanje plezalnega, mladinskega in smučarskega odseka, ki je imel sredi poletja smuske tekme za Akom pud Široko pečjo in pred kratkem tekme v slalomu na Rožci. Blagajnik g. J uran Ignacij je poročal, da je imel klub lani dm 46.476 dohodkov in din 22.213 izdatkov, tako da znaša prebitek din 24.063. Podružnično premoženje je vredno din 56.615, članov in članic šieje 263. Gospodar g. Homovec Bogomil je poročal, da je imela koča na Rožci v preteklem letu zaradi izrednih razmer zelo slabo sezono. Vodja mladinskega odseka g. Kermelj Dominik je omenjal, da se je število mladih planincev več ko potrojilo. Mladina goji najbolj alpinisti-ko in smučanje. Vsa poročila so bila soglasno in brez debate sprejeta. Pri volitvan je bil ponovno z velikimi ovacijami izvoljen za predsednika znani alpinist Joža Cop, za podpredsednika dr. Miha Potočnik in Drago Korenini, za odbornike pa Stolcar Božidar, Truhlar Jože, Homovec Bogomil, Gorjane Janez, Heim Erika, Medja Maks, Juran Ignacij ln Arlb re'er. Za načelnika smučarskega odreka Kermelj Dominik, plezalnega odseka Maks Dimnik in za načelnika fotodreka Slavko Smolej. Za rač. preglednike so bili Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 193« izvoljeni dr. Stanovnik Aleš, dr. Keržaa Bartol, Robič Pavel, Odlasek Ciril in dr. Hafner Jože. Razpis skakalnih tekem, k! jih prihodnjo nedeljo priredi LZSP na Mostecu Ljubljanska zimskosportna podzveza razpisuje za nedeljo 19. t m. skakalno tekmo na svoji skakalnici na Mostecu v Ljubljani. Pričetek tekmovanj ob pol 15. Tekmuje se v dveh razredih — do 18. leta in od 18. leta navzgor. Prijavnme ni. Prijave naj se pošljejo na naslov podzveze. ter se sprejemajo do 19. t. m. ter na skakalnici sami. Športni klub »Ilirija« obvešča vse člane, da je tajništvo zaključilo z razpošilja« njem letnega poročila in zato prosi vse, ki morda tiskanega poročila niso prejeli al! slučajno ali pa zaradi pomanjkljivega na» slova, naj almanah reklamirajo na naslov SK »Ilirije«, Ljubljana, poštni predal 175. Vremenska poročila z dne 12. t. m.: Bled: —9 stopinj Celzija, oblačno, 8 cm pršiča na podlagi 40 cm, led na jezeru za drsanje. Pokljuka: —12, sneži, 70 cm pršiča. Višnja gora - Polževo: —8, oblačno, 16 cm pršiča na podlagi 25 cm. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Po vsej državi bo večinema oblačno in precej hladno. Samo v primoriu in v severi, pa-padnih krajih bo malo iasno. Ponekod bo morda malo snega. Ksroški drobiž Iz Št Petra na Vašinjah pišejo: Prazniki so bili pri nas v znamenja vojakov dopustnikov. Radostno so mamice sprejemale svoje uniformirane sinove in jim skušale pripraviti prav prijetne dneve. A tudi fantje so bili začasnega povratka domov kaj veseli. Slučajno so se na novoletni praznik sešli pred farno cerkvijo, začudeni ugotovili, da so sami pevci in ko j dali duška svoji pevski žilici. Sen-peterjani so vsi presenečeni obstali in prisluhnili ubrani slovenski pesmi, ki je iz grl fantov vojakov dvakrat lepo donela. Obkrožili so jih in pevci so morali pri svojem improviziranem koncertu pred cerkvijo vztrajati domala celo uro. 5. januarja je bilo v Dobrolah ob Ba-škem jezeru otvorjeno nemško mladinsko zavetišče, ki nosi ime pokrajine Saar-pfalz. Poleg vodilnih osebnosti so se proslave udeležili številni oddelki narodno socialistične stranke. Iz Slovaške je dospelo v novi dom 50 slovaških mladinskih voditeljev, ki se po 10 dnevnem bivanju v deželi nameravajo podati na potovanje po Nemčiji kot gosti nemške države. Na Silvestrov večer je ob pol enajstih izbruhnil požar na podstrešju hotela Mač-nik v Podroščici. Ker je bilo poslopje po večini leseno, je bilo gašenje zelo otež-kočeno in je dvonadstropna hiša postala žrtev plamenov. V času požara je bil ▼ spodnjih prostorih ravno ples. Pri gašenju se je ponesrečil 51 letni uslužbenec elektrarne v Podroščici Lojze Pajker. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. Na Obirskem se je v tamošnjem rudniku ponesrečil 33 letni delavec Anton Durnik. Pri odvažanju zemlje iz rova so odpovedale pri vozičku zavore in Durnik je z vozičkom vred strmoglavil v 80 metrov globok prepad. Prepeljali so ga sicer v celovško bolnišnico, a je težkim notranjim poškodbam kmalu podlegel. Zapušča ženo in šest nedoraslih otročičev. Svo-ječasno je bil član slovenskega pevskega društva. Z družino sočuvstvuje vsa okolica. V Gorjah na Zilji je bilo v lanskem letu 13 rojstev, komaj 4 smrti in 17 porok. — Na sosednji Bistrici ob Zilji pa so beležili 20 rojstev, 11 smrti in 9 porok. V St Jakobu v Rožu je umrl 73 letni Jože Malej. Zadela ga je srčna kap. Mož je bil vedrega značaja, nad 40 let je vzorno služil slovenski požarni brambi ▼ Št. Jakobu, z zanimanjem je bral slovenski tednik in slovenske knjige in svoje narodne zavednosti nikdar ni tajil pred nikomur. Svoje borno življenje na zunaj je bogato izpolnil na znotraj. 19. januarja bo v Celovcu ljudski smučarski dan. Iz Zagorfa z— Dva različna odbora zaradi draginje in prehrane imamo zdai tudi v Zagorju. Kakor razpravljajo ljudje, je sestava nepopolna, ker so v draginjskem odboru deloma sami trgovci, v odboru za prehrano oa laiki, ki se bale prav nič ne razumejo na to važno zsdavo. z— Električni tok se ne bo pocenit Pred kratkim ie neki list prinesel veselo novico, da se bo pocenila poraba električnega toka. Vest le bila preuraniena. Res ie. da se 1e poraba toka visoko dvignila. vendar zaradi povišane davščine cenitve še ne bomo deležni. MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! fi iiiiimti Lepa maniSestatf; sokolske slug® Ha včerajšnji stepščini Ijutl]acske sokolske župe je bil soglasno izvoljen novi upravni odbor z dr. Viktorjem Mnrnikom na čelu Ljubljana, 12. januarja. Danes dopoldne je bila v telovadnici Ljubljanskega Sokola redna glavna skupščina ljubljanske sokolske župe, na kateri je bilo zastopano 30 sokolskih društev in štiri sokolske čete. Predvsem naj omenimo, da je zadnji dve leti vladalo v naših sokolskih vrstah stanje, ki je oviralo uspešno delovanje naših idealnih sokolskih delavcev. Prav v teh resnih časih, ko je vsa Evropa spet zajeta v vojni vrtinec in je narodna sloga v naši državi nujno potrebno, je vladala v ljubljanskih sokolskih vrstah nesloga, ki nas je na zunaj in znotraj slabila. Zato je bila sklicana za danes skupščina ljubljanske sokolske župe. na kateri naj bi se zacelila ta huda rana. To je bila želja vseh sokolskih borcev naše župe kakor tudi ostalih bratskih žup in zveze. Skupščino je otvoril starosta celjske sokolske župe br. Jože Smertnik. eden izmed najtesnejših sodelavcev dr. Viktorja Murnika še izza mladih dni. V svojem otvoritvenem govoru je očrtal nevšečnosti v ljubljanski sokoiski župi. katerih mora biti enkrat za vselej konec. Zbrane morajo biti vse sile, ki so nam v današnjih časih potrebne za obrambo domoivne in so Sokoli poklicani, da z vsemi silami nastopijo proti vsakemu rovarjenju. Zato pa je potreben čimprejšnji sporazum predvsem v soko'sk'h vrstah. Vsi spori so morajo v bratskem duhu rešiti in pokazati moramo, da smo složni in vsi enih misli, da smo vedno pripravljeni na največje žrtve za sokolsko slovansko idejo in da hočemo biti svobodni sinovi naše lene in močne domovine Jugoslavije. Dosežen je bil sporazum z našimi brati Hrvati, kateresa je ves jugosloverski narod navdušeno pozdravil. Vendar pa moramo pri tej priliki on- -niti, da sokolstvo na Hrvatskem dane? ni de^žno tiste svobode, ki mu pripada kot nosilcu sokolskih idea^v Se v hujšem položaju je danes sokolstvo drugod po svetu. Prišel pa bo čas, ko se bo lahko spet svobodno prepevala sokolska pesem. Br. Smertnik ie predložil listo novega upravnega odbora žune. ki je bila sprejeta. V odboru so tisti ljudje, ki uživajo med našemi Sokoli največje zaupanje in ki niso bili zainteresirani pri sporu. Ti ljudje n?m jamčilo s svojo avtoriteto za uspešno delovanje župe. ki je z današnjim dnem stopila v novo življenje. Listo sta sestavila meddruštveni odbor sokolskih društev in starešinski zbnr na svoji skupščini 29. de- je šlo za razmah solcolstva. V najhujših trenutkih, ki jih je sokolstvo preživljalo, je zmerc-m prijel za krmilo in povedel sokolstvo na pravo pot. Zadnja leta se je umaknil iz javnega delovanja. Danes pa. ko je naša župa spet potrebna močne roke, se je ponovno obrnila na moža, čigar ime bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega sokol stva. Br. dr. Mu mik je z veseljem prevzel io od<*nvorro Iz- java br. dr. Murnika je bila navdušeno sprejeta in mnogim so ce zab-estele v očeh solze radosti, ko so videli svojega starega soborca. ki je še zmerom čvrst in zdrav stopal med njimi. Vsi notranji spori so z današnjim dnem končani in želja vseh je da bi nam br dr Murnik. ko stopa nn čelo nove uprave, ' - 'o rinogn let Starosta Ljubljanskega Sokola ie predlagal. naj se da prr^^iemu odboru no-hvalna razrešnica, predvsem pa br Fle-garju, ki slavi letos 15-!<=4nico tpinikova-vanja pri sokoiski žuni. Nadele je izpre-govoril br. inž. Jesih in se je v imenu vseh zahvalil starosti ce1'"1^ zn nieonve tople besede, ki so spet strnile naše sokolske vrste. Nova uprava sokolske župe je sestavljena takole starosta dr. Viktor Murnik, Ljubljana), prvi namestnik Jazbec Janko (Ljubljana), drugi namestnik inž. Sodar Vinko (Kočevje), tretji namestnik Knez Anton (Kamnik) načelnik: Vrhovec T. (Ljubljana), namestniki: Malnarič Janez (Ljubljana.. Berdajs Rudolf (Siškai in Pestotnik Mirko (Šmartno), načelnica Mo-žina Eta (Ljubljana), namestnice: Slapni-čar Majda (Ljubljana), Jug Anuška (Sokol II. Trnovo), tajnik I Ahčin Franc (Ljubljana) tajnik II Dečman Rudolf (Ljubljana), prosvetar Jesih Jakob (Šiška), namestnik prof dr Dolar Simon (Ljubljana), blagajnik Makoter Fran (Ljubljana), namestnik Koselj Jaka (Ljubljana), knjigovodja Machtig Karlo (Ljubljana), zapisnikar Mi-helčič Ivan (Sokol II. Trnovo), gospodar Dolinšek Polde (Šiška), namestnik gospodarja Habjan Rudolf (Sokol II. Trnovo), statističar Marčon Jože (Ljubljana), zdravnik dr. Josip Prodan (Ljubljana), gradbeni referent inž. Perko Nace (Ljubljana), narodno-obrambni referent Antosiewicz Edo (Ljubljana), namestnik Tavčar Fra-j njo, novinar dr Verčon Branko (Ljubljana), odborniki: Urbas Miroslav (Sokol I. Tabor), Koch Dorče (Zg. Šiška), Dev Stane (Ljubljana III), Žitnik Rudolf (Stepanja vas), Borštnik Bruno (Vič), Zalokar Anton , (Št. Vid). Razsodišče sestavljajo. Iliaš Hin- cembra lani. V odboru so zastopana vsa j kQ (Moste) Juvan Franj0 (Ljubljana IV.), ljubljanska (deset) m druga soko^ka dru- j dr Graselli Mirko (Ljubljana), Urbančič štva na podrociu ljubljanske žime. Alojzij (Ljubljana III.). inž. Jesih Stanko -i« W1 7TTnliBfi rlr Vftrtor J \ .. . m.. . ,. „ , , Za starosto je bil izvolien dr. Viktor Murnik. ki pa na skupščini ni bil na vročen. Tročlsnsko odposlanstvo (bratie Ahčin, dr. Vidic in Urbančič! se je odpravilo k dr. Mumiku na dom. da ga obvesti o njegovi soglasni izvolitvi. Ob tej priliki ga je tudi povabi1 o na skupščino, čemur se je dr. Murnik rade volje odzval. Ob vstopu v telovadnico je b'l br. dr. Murnik navdušeno pozdravljen od navzeč-rih de'e-?atov z dolgotrajnim ploskanjem Po ko^čanprn ar^avzu je spregovoril dr. Murnik nekai tehtnih besed. Br. dr Murnik je eden izmed tist:h srko^kih delavcev. ki se niso bali nikakih žrtev, kadar (Šiška), namestniki: Štrukelj Franc (Ljubljana II.), Mikoletič Bernard (Ljubljana), Rebek Josip (Ljubljana). Nadzorni odbor sestavljajo: Furlan Niko (Zg. Šiška), Pla-ninšek Egon (Ljubljana), Kocijan Vinko (Ljubljana II.) Magušar Josip (Ljubljana IV.), Rogl Leo (Ljubljana), namestniki: Stanič Ivan (Ljubljana II.), Knez Mirko (Vič), Cebular Leon (Ljubljana). Odbor je bil soglasno izvoljen, kar je lep dokaz sokolske sloge. Na koncu so vsi navzočni zapeli sokolsko »Le naprej«. Novi upravi želimo v novem letu mnogo uspehov! »^»ta na Gsresijsicefti Jeseniški aeroklub rma vse popofe, da se razvije v enega izmed isafsEisenepIIt aers&labov v državi J°snJce. 12 januar1a Jeseni.ski aero'klub »NJasa krila« obstoji šele tri leta. V tej razmerno kratki dobi je izvršil veliko dello Vzgojil je dolgo vrsto dobrih pilotov in dogradil šest jadralnih letal, zgradil veliko delavmeo, si uredil cb."-irno letališče s hangarjem v bližini Po'jc ter us*anovil lastne jadralno šono. Priredil je dva velika letalska mitinga, prvega na Po'janah. drugega na letališču v Poljčah. Oba mitinga srfa privabila na tisoče prijateljev sinjega športa, ki so s velikim zanimanjem sledili drznim poletom bodočih čuvarjev našega neba Jesenifki eeroMub »NTa"a krila« ima dve podružnici, in sicer v Kranjski gori in v Lescah, in pet jadralnih skupin: dve na Jesenicah m po eno v Kranjski gori, Levcah in Begunjah. Klub si je v letu 1940. zgradil velike delavnico za gradnjo jadralnih letal in letalskih modelov poleg športnega stadiona Kranj?ke industrijske družbe na Jesenicah. Vrli jadra'ci, ki so po večini strojni tehniki strojniki, in mehaniki, se lepo opremili dellavnico z znrnovrstnim orodjem in drugimi pripomočki, ki so potrebni za gradnjo jadra'nih letal. Jeseniški aerokluh ima vse pogoje, da se razvije v enega izmed najmočnejših jadralnih klubov v državi. Vzorno urejena delavnica. 'epo urejeno letatišče, prevozni avto in do'?a vrsta visoko kvalificiranega mortva. prežetega z brezprimerno vztraj- t Prva žrtev itavega preitmgevmlca V Vranji peči se je vsula na mladega kopača ftlast premoga Št IIj pri Veleniu. 12. jenuarja Nnvj premogovnik Vranja peč v St IIju pri Velenju je terja' prvo smrtno žrtev. Ko je 35-letni kopač Vin Jelen kopal v sredo popoldne v rovu premog, se ie vsula nnnj debela p'ast prem<>ga in mu prizadejala hude poškodbe Ma pr moč je tako j prispeti zdravn:k velenjske bratovske sklad-nice dr. KoKek in odred'1 takojšen prevoz ponesrečenca v sloveniegra:ko bolnišnico. Bsraeka umrla v hlevu poleg sinčka Celje. 12. januarja V petek zvečer se je zgilasila beračica i Rozalija Kačičmkova iz Malega Doliča pri ' Vitanju s svojim 8-letmm sinčkom pri posestniku Antonu Kva.vu na Zg. Hudinji pri Celju in praska za prenočišče. Posestnik ji je ustregel in je odkazai njej in njenemu otroku prostor v hlevu. Ko se je deček Celjske novici; Celje, 12. januarja Bogolavlfettje Na bogojavljenie, v nedeljo 19. t. m., bo ob 9. v pravo&lavni cerkvi sv. Save v Celju služba božja, ob 10 pa blagoslovitev vode Blagoslovitev vode bo tudi na Krstov dan. v soboto 18. t m. v cerkvi. V soboto 18 t. m in nedeljo 19. t m po poldne bo blagoslovitev stanovanj pravo slavnih vernikov Konj ga je usmrtil V Orlici pr: Vuhredu je stopil 59-letni posestnik Arton Miklavr v »tedo zvečer v svojem hlevu h ko-iju Nenadno pa je konj brcnil Miklavca v trebuh Miklavc poškodbi ni posvečal popebi e p< zornosti. Ker pa bolečine niso ponehale je v petek zvečer poiskal zdravniško pomi č v slove-njegra"ki bolnišnici kier pa je k'jub vsestranskemu prizadevaniu zdravnik »v. da bi mu rešili življenje, izdihnil Preneha ii so ga v Orlico kjer ga bod< v ponedeljek pokopali Novi grobovi v Celju VZerjavovi ulici 4 v Celju ie umrla v soboto v starosti 85 let zasehn>ca ga Marija Wo!fova. roj Platzerjeva; pogreb bo v ponedeljek ob 15 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču V Vrvarsk* ulici 1 je umrla v soboto 60-letni šivilja Ana Wolf ramova. v celjski bolnišnic' pa ie umrl v nedeljo 50-letm mestni de'avec Florijan Rebermk z Dobrove prt Celiu Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svcjcem naše iskreno sožailjel Nastop pianistke Branke Musulinove notfjo, idealizmom in ljubeznijo do letalstva. so n-ajbeljža jamstva za boJ jči še botlj strmi vzpon jadralnega letalstva na Goren jsikem,. Vodstvo aerokluba posveča veliko pozornost strokovni vzgoji bodočih leta'cev. Po odobrenju štaba zrakoplcvne vojske se je odprla jadralna šo'a krajevnega odbora jeseniškega aerokluba meseca junija 1 1940. Zaradi pomanjkania denarja z« nabavo letečega parka »i šo'a ni mogla nabavtti potrebnega števila jadralnic za šo'«n?e mladih učencev — bodočih pii'otov. Kljub vsem tem neprilikam pa so vrli jadralci vztrajali na začrtan5 pot'. Zaključna bilanca jadralne šole v Poljčah ie doksi ug(Klna in doseženi so bili prav lepi rezultati. Izdano je bik c&em uradnih diplom C, šest B in dve A. Učitelj jadralne šele je zvanični pilot C domačin g Jože Ravnik mil, ki se že leta bavi z mehaniko in jadralnim športom. Brezprimerna delavnost jeseniškega aerokluba zasluži priznanje široke jugoslovanske javnosti in primerno materialno podporo Klub je čisto navezan na prispevke svojega članstva, ki se po večini rekrutira iz zasebnih nameščencev, profesionistov in delavcev, ki žrtvujco vse proste ure za povzdigo tega lepega športa v vsem okraju. kjer so ugotovili, da mu je plast premoga stisnila prsni koš in zlomila več reber Razen tega je dobil hude notranje poškodbe. Zdravniki so se trudili da bi mu rešili življenje. Njihov trud pa je bil zaman m Jelen je včeraj zjutraj izdihniti v trenutku, kc je stopil v bolniško poslopje njegov brat Vladimir, novinar iz Maribora. Bodi žrtvi dela ohranjen blag spomin! Sever. Odlična Levarjcva kreacija Othel-la je že znana občinstvu. OPERA Por.e:eljek, 13.: zepito. Torek, 14.: Sabska kraljica. Rod torek. Gostovanje tenorista Josipa Gostita. Josip Go*ti6 bo g°slovaI v torek zvečer v teno:ski partiji Salomonovega vojsko- vodje Asada v Goldmarkovi »S a b s k I kraljici«. Partija je zelo viroko plsa^ na, uiiniiovita in je v njej bil G o s t i č ža ponovno deležen priznanja. Razen njega rxst: p jo te Kogejeva, Ribičeva. Sokova, Popov. Lup:a in Dolničar. Dirigent Stri-tof, režiser Ciril Debevcc, koreograf inž. Go.ovin. Soio bo plesala Bravničarjeva. Danes v ponedeljek se predstavi ljubljanski koncertni publiki ena izmed najta-lentiranejših jugoslovanskih umetnic, pianistka Branka Musulinova Rojena v Zagrebu je že v rani m'ado sti kazala izredno nadarjenost za klavir. Kot učenka zagrebške glasbene akademije v oddelku prof. Stančiča je ie kot dva-i najsitlctna in tudi kasneje izvaja'a z orkestrom Mozartove in Beethovnove klavirske koncerte. Vendar sta ji uvidevnost staršev in previdnost njenega prnteMvrja prihranki usodo čudežnega otroka Tako so jo šele kot zrelo uinotnico postavili na koncertni oder. Po končanem študiju na zagrebški g'as-beni akademiji (leva 1936) je šia na izpopolnitev na pariško Ecolo \'orn aie de la Mus;que, kjer je študirala pri znamenitih pedagogih Alfredu Orrtotu in Yvonn- Le-febvre ter do^eg:a nn.jvišjo dipicmu. tako zvano Licence de G^ncert. Ve? ta čas pa si je pridobivala priznanj in uspehov na solističn;h kcncctih \ lu-gos'aviji, nastopaila je z Zagrebškim kvartetom v Nancyju. igrala s panško, zagrebško in beograjsko filharmonijo. Najvišji uspeh je dosega leta 1939 s solističnim koncertom v Parizu Nato je nastopala v Bolgariji, Grčiji. Italiji in domovini. V Ljubljani nastopi d-cnes prvič in zanimati nas mora nastop domače urnetnicc, ki si je pridobila take lep sloves* doma tn izven naših mej. Objave Opozarjamo na današnji kencert d«vr§e. ne umetnice, pianistke Bianke Murulinove, ki nam bo zaigrala dela Scarlatija, Bacha, Beethovna, Tajčeviča, Ravela Debussyja in naposled več skladb Chopina Koncert se začne ob 20. v mali Filharmonifini dvorani. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice. (—) Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 13.: zaprto. Torek, 14.: zaprto. (Gostovanje drame v Celju: Romeo in Julija) Sreda, 15.: Ugrabljene Sabinke. Red sreda. * G°stovanje ljubljanske drame v Celju. V torek 14. t m. ob 19. bo gostevala ljubljanska drama v celjskem gledališču s Shakespeareovo tragedijo »Romeo in Julija«. Ta uprizoritev je dosegla v letošnji sezoni v Ljubljani največ repriz. ki so dokaz, kako to izredno delo velikega klasika v interpretaciji ljubljanskega osebja in v režiji dr. Krefta občinstvu ugaja. Prevod je Otona Župančiča, scensko glasbo je kemponiral dirigent Zebre, scenske osnutke pa je napravil inž. Franz Naslovni vlogi bosta kreirala Jan in Levarjcva. — V soboto 18. t. m. uprizrre prvič v rcaoni Shakespeareovo klasično igro »O t h e 11 o« z Levarjem v nas'ovnl in Mi-levo Boltar-Ukmarjevo v vlogi Desdemone. Letošnja uprizoritev to posebno zanimiva zaradi novega Jaga, ki ga bo igral prvič zgodaj zjutraj zbudil in je poklical svojo mater, da bi vstala, je opazil, da je mati mrtva. Ubožica je bila v spanju poleg njega izdihnila. Pokflicali so mestnega fizika dr. Podpe-čana, ki je ugotovil smrt. Kačičnikovo so nato prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. Zastonj zavoj ček Dostalovega toaletnega bisera na pokuSujo. — Uspeh po prrl uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista. zarava sveža ln mlada. Mozolji, gojedcl, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za strošek 4 dinarje v -.narnkah Kemikalija Novi Sad 144. V lekar nah, drogerijah original ni karton din 48 aon tm- VEC8ASVNE JUGOGRAflKA sv pet^amm i Na Gorenjskem spet pritisnil mras 2eiezn:ki. 12. januarja Po nekai toplih dnevih smo doJ.a v Selilio d_lino do 30 cm sn^"a V v šiih legah kakor Sorici. Davči in Ri-itovcu pa ga je zapadlo še dosti več. N? sa no sneg. tudi mraz ie conr.vno pritisnil. Ol 10 na 11 t m so sa na2ncrat na vsčiui hišnih oken napravile priredne zavese, iri čez dan niso izainile ToDlorner ie zdrk/.il gloooko m ie kazal vč:raj 15 pod ničlo. Iz reke Sore S3 vzdiguie p :a kakor iz lonca na šie-inniku. Csz n.^č je p.ek nil mraz tudi električno luč eiok rar.ie na Česnjicah. Ptice vseh vrst p-inajajo prav k hišam iikat hrane. Najbo-li so v_i jive srake, ki se zaletavajo prav na dv~ri. ča in iiradejo hrano kokošim. Smrt dveh sker-s stale Med potomci imata Hrvatski Krizevci. 12. januarja V Vojakovem blizu Kr;ževrev ie umri te dni 961etni posestn.k Ivan Cmali. takoj drugi dan oa ie izdihnil nie_ov 97iet-ni brat Luka Oba sta veljala za nastarej-ša moža daleč na okoli Prav do zadnih dni sta se počutila zdrava in sta bila še razmerno krepka Luka ie lahko celo brez naočnikov čital časopise Rodbina Ceme iieva ie pnš s v Voiakovac sredi oreiekleea stoletja Bila ie stara katoliška eramčarska rodbina ki se ie naselila v pravoslavni vasi K-?r so se naseli'e v vasi še dr iee katoliške d-bine ie danes v vasi že približno pol katoličanov Rajnki Luka Crneli je imel sedem s-nov. med katerimi so že Drad:die medtem ko ie bil Luka orap-aded -ai ie m^l ie tri pra-.-nuke Poereba ra'nkih braiov se ie udeležila «-sa dolsa vrsta sinov vnukov oravnukov in tudi triie o ap a-vnukl ki so že orilično odrasli Ce bi Luka živel vsai Se tri le'a dn -v-ie st-^tni-ce bi mepdq lahko zibal še kakšnega praprapra vnuka. teatov tali girapravnejke Luka. ki je bil v Vojakovcu č:z 30 lot starešina ie užival mod domačini vo i ko spoštovanje. Vedol ie povedati mio g zanimivega o starih časih, ko ie šo obs'a:ala granica. Smrt ie mirno do akal Zrdia želja pred smrtio mu je b la. dn b mu dali v krsto za ropotnico dve cigari. Rodbina ie tei njegovi želji ustregla. Zaradi ukradene žice prekinjen telefon S:ben:'k. 12. ia~:u3rja Več dni ie bila tolefenska zvezn mol Sibenikom in Za*rcbom prekinjena k t niso mogli takoi dognati, kie ie bila ra-stala poškodba. Sele v pot .k so u etov li, da ie nel:do odreral okoli 20T m ži"e in jo odnesel Zgcdilo se ie to blizu Eibie. P e-islrava ie našla tudi zlikovca. Je to 21-letni Vinko Jcžič. ki ie ž co prine el v Si-ben;k in io orodal drema tr^ovcoma za 80 d:n. Nepridiprav ie b:l aretiron INSEHIRAJTE V ltJUT£!Uli2 Kakor je »Jutro« že poročalo je pred dnevi izSla tudi bibliof iska izdaja Ar.der-senovib »Pravljic« v razkožni op.emi in z izvirnimi ilustracijami s.kad slikarja Hin-ka Smrekarja (založta Sila. Ljubljana 7. Aleževčeva 38 — ccna izvodu 50 din) Kn5i-ga je po vsebini in opremi resnično redek pojav na našem knjižnem trgu (8 pri'og avtct.pij z bar%nim podtiskem). nato bodo brez dvoma z veseljem seg.i po r.ji v3i ljubitelji lepoga čtiva in slike. Ker jc naklada omejena, naj se vsi, ki se za delo zanimajo, podvizajo z na: cčllom. 1 2 3 4 5 o !7 |8 I3 jioj 11 12 M I I 13 14 15 lb P 17 18 19 20 21 n 22 23 24 25 26 27 28 ! 29 m 30 Hi31 32 33 -i 34 35 -30 37 38 39 1 r" 40 IS41 42 1 1 43 44 ^as^ „ 47 iJ f. ' ' 43 1 1 i ......: ič-i&j laB 49 j Vodoravno: 1. čaša, 6. priprava za orien-tiiT.nje, 11. sleai blisku. 12. italijansko mesto, 13. bodrilnica, 15. skopa žona, 17. ka-zalni z;»imek. 18. pesnitev, 20. žensko ime, 21 naša poročevalska agcncija. 22. del obraza 23. oblika gl. vret'., 25. predplač.lo. 27. del pohištva, 29. francoska reka. 31. mo&ko kisl.no ime, 33. najmanjii del materije, 34. bodeč izrastek. 35. kakor 13. 37. sibirska reka. 39 vpiaSalna člcnica, 40 predlog (lat) 41. država v U. S. A., 44. veznik. 45 top. 4G. turžki sodnik, 48. načrt, 49. kraj v Sume di ji. Navpično: 1. prevozno sredstvo. 2. zgornji (okrajSava), 3. umetnost C-at), 4. del teletia. 5. staro ime za Ljubljano. 6. ruski polotok. 7. velik, m:čan človek. 8. moja (ital.), 9. polni naslov (ok-aj.*ava). 10. rešitev (svbohrv.), 12. tukaj, 14. mofko krstno ime. 16 hlap (skln), 17. drevo (mnež.), 19. oceba iz sv. pisma, 22. glasbena črka, 24. števnik, 26. majhen ctok v morju, 28. romanska člcnica, 29. pričetek tekme, 30. pripacniki starega naroda. 32. lepo vedenje, 36. grfki bog, 38. letopis. 41. vlacar, 42. ooebni zcimek, 43. žonsko krstno ime, 45. kadar, 47. veznik. sif. t, pv z a ON J F KRIŽANKE V°doravno: motovileč, Epir, neki, petek, ir, les, ka, Kid, nor. Abel, reva. okazija, Alan, mana, bon, ker, av, maig, ca, lesar, obod, Rude, Nizozemec. Navpično: Mehika, op., tip, orel, Ines, lek, ek. cigara, ter, rib:lov, kovanec, dekan, nejak, lan, Rim, Abadon, Arabec, pas, Medo, gare, loz, rum, bi, de. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Milena Ko-rešineva, dijaknja, Ljubljana, Vipavska ulica 7, Julij Kleinstcin, Ljubljana, Vodovodna cesta 22, in Marina Kraljeva, Beograd. Masarykova 7. j Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrl nam je naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, tast in svak, gospod VrSusac A&t©ss posestnik v Štcpanji vasi 11. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 80. letu starosti. Na zadnji poti bomo spremili blagega pokojnika v torek 14. januarja 1941, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, štepanja vas, Litijska cesta 12. na pokopališče k Božjemu grobu. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 17. januarja ob 7. uri v Stepanji vasi pri Božjem grobu. Stepanja vas—Ljubljana, dne 12. januarja 1941. Žalujoče rodbine VRBINC in ostalo sorodstvo -v, n -i Br Urejuje UavoriB tuvijea. - ladaja a aonaotoi »Jutra« Suafco Vinoit. - 3m Narodno uakarao A